1

10/2012
oktober

Pobuda za REKOM

IMPRESSUM !Glas je publikacija Inciative za REKOM in izhaja enkrat meseno. Vse izdaje so dostopne na spletni strani ZaREKOM.org. Novice o Inciativi za REKOM je mogoe spremljati tudi na Facebook profilu: http://www.facebook.com/ZaREKOM.PerKOMRA.ForRECOM, kot tudi na Twitterju: @ZaREKOMPerKOMRA Kontakt: email: civiclinksi@gmail.com; Tel: +386 (0)41 774 659 ISSN 2334-6426 (Online) COBISS.SR-ID 193321996REKOM Pobuda za

VSEBINA UVODNIK Resnica o vojni?.................4 AKTUALNO - NOVICE O REKOM !Pobuda za REKOM vkljuena v poroila Evropske komisije in Strategijo raziritve..................6 !Sestanek zagovornikov REKOM: Konkretizacija deklarativne podpore procesu REKOM..................7 !Samo regionalno izrekanje resnice prinaa uspeh ..................8 !REKOM za prihodnost na Facebooku..................11 AKTUALNO !EU je dobila Nobelovo nagrado za mir tudi zaradi sprave na Balkanu..................12 Koalicija za REKOM V AKCIJI !Uspena akcija REKOM za prihodnost..................13 TRANZICIJSKA PRAVINOST V REGIJI !Odprta pot za vojne odkodnine od Srbije..................18 !Evropsko sodie za lovekove pravice presodilo v korist veteranov Srbije ..................19 !Politina inkvizicija pod lustratorskim pregrinjalom..................20 TRANZICIJSKA PRAVINOST V SVETU !Zloini hunte pod lupo brazilske Komisije za resnico..................22 INTERVJU Jelena Suboti !Brez spominskih obeleij ni varnosti skupnosti..................24 KOALICIJA za REKOM !esa se spominjamo, kaj smo si zapomnili?..................28 GLAS RTEV Prievanje: Bekim Gashi !ZLOIN V VASI TRNJE/TRRNJ..................31 !Odlomek iz magnetograma s sojenja Slobodanu Miloeviu..................33

Evropska Komisija. Ta dokument je natisnjen ob finanni pomoi Evropske unije. Za vsebino tega dokumenta sta izkljuno odgovorni Koalicija za REKOM in Fond za humanitarno pravo kot nosilec projekta in se pod nobenimi pogoji ne more smatrati, kakor da odraa stalie Evropske Unije.

Pobuda za REKOM

UVODNIK

Resnica o vojni ?

Adriatik Kelmendi Foto: osebni arhiv

Na Kosovu se prav tako kot v Srbiji, nekje manj in nekje ve zelo malo ve o drugi razliici zgodbe. rtve ene strani so tako kot rtve druge strani pogosto neznane in nesprejete s strani javnosti. Do sedaj so velikokrat poskusili evidentirati rtve strani, vpletenih v vojno. Obstajajo podatki, ki so jih objavile vlade, lokalne nevladne organizacije in mednarodne organizacije, ki pa so skoraj zmeraj zavrnjeni z druge strani. Najbolj priblini podatki vseh strani so tisti, ki govorijo o izginulih. Okoli 1.770 oseb s Kosova je e vedno izginulih, med njimi pa je okoli 1.300 Albancev in priblino 500 Srbov in drugih nealbancev. Pogosto sem imel prilonost intervjuvati lane druin, rtev vojne in izginulih. Zelo pogosto sem poslual njihove zgodbe na konferencah in drugih forumih, gledal sem jih preko televizije ali bral o njih v asnikih. Ne glede na to, ali so Albanci, Srbi, Romi ali drugi, so bile njihove zgodbe polne strahu, zmeraj pa tudi tudi upanja. eprav je minilo 13 let od konca vojne, lani druin rtev odhajajo na spanje in se zjutraj zbujajo z vojnimi spomini. Kljub temu pa najbolj bolea stvar za druine rtev ostaja vpraanje izginulih. Oni zahtevajo samo eno: da se razkrijejo usode njihovih najdrajih. e obstaja kakrnakoli monost, da se njihova boleina ponovi, potem je to v primerih, ko se njihova boleina ignorira ali minimalizira. Do sedaj sta bila Kosovo in Srbija povezana v procesih pogajanj na temo rtev s posebnim poudarkom na izginulih osebah, vendar z zelo majhnim uspehom. Po navadi je neuspeh teh naporov v tem, da nobena od strani ni priznala rtev drugi strani. Kot takni strani nista bili iskreni v teh pogajanjih, kar ima za posledico neuspeh.
Pobuda za REKOM

Toda e vsaka stran nadaljuje s svojeglavostjo, potem je malo verjetno, da bodo rtve in vojna koda kadarkoli priznane. e bi nekdo vpraal lane rtev druin, jih zagotovo ne bi zanimalo, kdo bo in kako bo opravil delo. Vse kar elijo, so informacije o njihovih najdrajih, ki so izginuli. Brez priznavanja rtev vseh strani, tako iz Pritine kot iz Beograda se vsak drugi zdrav proces normalizacije med dvema dravama zdi nemogo. Zato, da bi institucije iz Pritine in Beograda uspeno sklenile pogajanja o rtvah in vojni kodi bi najprej morale najti nain, da sprejmejo neodvisne podatke o vsemu in o vseh prizadetih straneh. Samo na ta nain bi se lahko obnovila kritina toka medsebojnega zaupanja. Skupno zaupanje je nemogoe vzpostaviti, e obe strani nadaljujeta z objavljanjem tevilk, ki jih druga stran zanika. Iz tega razloga morajo vlade najti primeren nain evidentiranja rtev in vojne kode preko neke neodvisne institucije torej profesionalen in kredibilen nain, ki bi imel podporo institucij iz Pritine in Beograda.

Brez priznavanja rtev vseh strani, tako iz Pritine kot iz Beograda se vsak drugi zdrav proces normalizacije med dvema dravama zdi nemogo.

Najbolj resna in organizirana pobuda v tem pogledu je iniciativa za ustanovitev REKOM, ki jo je sproila znana humanistka Nataa Kandi, okoli katere se je zbrala Koalicija regionalna skupnost apolitinih organizacij civilne drube. Do sedaj se je tej Koaliciji pridruilo okoli 1.800 nevladnih organizacij, zdruenj in posameznikov, ki se zavzemajo za ustanovitev neodvisne regionalne komisije, katere mandat bi bil ugotavljanje in objavljanje dejstev o vojnih zloinih in kritvah lovekovih pravic, kot tudi razkrivanje usode izginulih oseb med vojnami 1991 1999 na ozemlju bive SFRJ.

Glede na to, da imajo informacije o rtvah in izginulih osebah tudi v vojnih spopadih zoperstavljene strani to pomeni, da bo samo komisija, ki bo sodelovala z vsemi stranmi sposobna prikazati popolno sliko tega, kaj se je dogajalo. Brez priznavanja boleine drug drugemu ne glede na to, kdo je manj in kdo je bolj odgovoren je teko mogoe ustvariti kakrnokoli normalno ivljenje, kakrnokoli normalizacijo odnosov Kosovo-Srbija in kakrenkoli napredek in razvoj regije v celoti. Vmesni as pa bodo v svojo korist kot zmeraj izrabili huligani in kriminalci. Adriatik Kelmendi Avtor je glavni in odgovorni urednik zasebne televizije Kohavision na Kosovu in lan Regionalnega tima zagovornikov pobude za REKOM

Pobuda za REKOM

AKTUALNO - NOVICE O REKOM

!Pobuda

za REKOM

vkljuena v poroila

Evropske komisije

in Strategijo

raziritve

Evropska komisija je 10. oktobra leta 2012 sprejela letni pregled strategije raziritve in napredka na evropski poti , ki so jo lani dosegle drave Zahodnega Balkana, Turija in Islandija. V Strategiji raziritve za Srbijo je v poglavju 2.3, pod nazivom Regional Issues and International Obligations (Regionalna vpraanja in mednarodne obveznosti), poudarjeno, da Srbija podpira Pobudo REKOM o spravi in Igmanski pobudi. V sklepih EK se navaja, da Srbija podpira Pobudo za REKOM o spravi.
Akcija "REKOM za prihodnost", 22.09.2012, Sarajevo Foto: Aktivisti Koalicije za REKOM

Pobuda za REKOM

!Sestanek

zagovornikov

REKOM:
Konkretizacija deklarativne
podpore procesu

REKOM

elimo samo dosei, da se politino sprejme odloitev o oblikovanju regionalne komisije.

Javni zagovorniki Pobude za ustanovitev REKOM so na sestanku 7. septembra leta 2012 opozorili na potrebo, da deklarativna politina podpora procesu REKOM dobi tudi konkretno vsebino v vsaki od drav v regiji. Mi s to akcijo pisanja, naslavljanja predsednikov drav poskuamo postaviti najpomembneje vpraanje nam je potrebna konkretizacija te generalne politine podpore. Tekst na razglednicah se nanaa na odnos vsakega predsednika drave do Pobude REKOM. Nekje obstaja veja podpora zato jih je potrebno nasloviti, zahtevati podporo. Od tistih, ki so e dali podporo REKOM pa zahtevamo konkretizacijo te podpore, je strnila sklepe javnih zagovornikov regionalna zagovornica procesa REKOM Nataa Kandi. Javni zagovorniki so se na koncu veurne razprave strinjali glede stalia, ki ga je oblikoval arko Puhovski, da bi ga predloili za sprejem tudi Skupini Koalicije za REKOM: Koalicija za REKOM podpira vse, ki se ukvarjajo z raziskovanjem dejstev, kot tudi akcije, ki gredo v tej smeri. Mi nismo konkurenti tistim, ki to delajo. elimo samo dosei, da se politino sprejme odloitev o oblikovanju regionalne komisije za ugotovitev in javno sporoanje dejstev o rtvah in vojnih zloinih. Zagovorniki izraajo zaskrbljenost zaradi slabe politine volje za ugotavljanje dejstev o rtvah.
Akcija "REKOM za prihodnost", 22.09.2012, Pritina Foto: Aktivisti Koalicije za REKOM

Pobuda za REKOM

!Samo regionalno
uspeh

izrekanje

resnice prinaa

Nacionalne pobude za izrekanje resnice ne omogoajo humanizacije in priznanja drugih rtev.

Predstavniki partnerskih organizacij, ki sodelujejo v projektu Podpora procesu REKOM, so na sestanku dne 6. septembra leta 2012 v Beogradu izmenjali razmiljanja o nekaterih aktualnih temah. Sestanek se je zael z razpravo o staliu Koalicije za REKOM o Strategiji tranzicijske pravinosti v BiH ter o predlogu UNDP-ja o oblikovanju foruma za resnico v BiH. Istoasno se je razpravljalo tudi o odloitvi Vlade Kosova, da oblikuje medministrsko delovno skupino za sooanje s preteklostjo in spravo. Predstavniki partnerskih organizacij so se ob tem dogovorili tudi o nainu organizacije in o tehninih in logistinih vpraanjih izvajanja akcije REKOM za prihodnost dne 22. septembra leta 2012, zaradi podpore in krepitve javne pozornosti Pobudi za REKOM. Vsi sodelujoi v razpravi so se strinjali, da je strategija tranzicijske pravinosti v BiH (dalje: Strategija) vseobsena tudija, koristna za dravne institucije, strokovnjake, raziskovalce in opazovalce procesa tranzicijske pravinosti, ter si v tem smislu zaslui podporo Koalicije za REKOM, eprav se Pobuda REKOM v samem dokumentu ne omenja. Sodelujoi na sestanku so problematizirali poroilo UNDP-ja, ki vsebuje predlog, da se namesto uradne komisije oblikuje Forum za iskanje resnice, torej dravno telo, ki bi koordiniralo vse pobude za ugotavljanje in iskanje resnice. Taken pristop, ki poudarja, da je zelo pomembno razlino videnje resnic oziroma, da so pomembne razline interpretacije preteklosti, bi lahko pripeljal do resne relativizacije sodno e ugotovljenih nespornih dejstev. Mnenja predstavnikov partnerskih organizacij so se v glavnem skladala, najve razprave pa je bilo v zvezi s povezovanjem uspenosti dravnih in nacionalnih mehanizmov izrekanja resnice v primerjavi z regionalnim pristopom, ki ga zagovarjajo lani in lanice Koalicije za REKOM. Eugen Jakovi (Documenta, Hrvaka) je ocenil, da je Strategija iz perspektive Hrvake fenomenalen dokument, kot tudi, da je zelo dobro, da obstaja taken dokument, da bi mi v naih strategijah lahko tudi oblasti v Hrvaki opozorili na to, da ima Bosna in Hercegovina strategijo, ki ima svojo logiko.

Pobuda za REKOM

Denana Karup Druko (javni zagovornik, BiH) je opozorila na dejstvo, da dravni organi v BiH z izdelavo Strategije negirajo nekaj tiso ljudi, ki so v Koaliciji in nekaj sto ljudi, ki so dali svoj podpis za ustanovitev REKOM. Mirela Rebronja (Center za dravljansko izobraevanje, rna gora) je podrtala regionalni pristop kot pogoj za uspeh takne in podobnih pobud: e naprej vztrajamo, da mora to biti regionalni pristop, ker je dejstvo, da obstajajo omejitve v vsaki od drav in da so bili doslej vsi poskusi neuspeni. Mislim, da se bo tudi vsak naslednji [poskus] na nacionalni ravni konal kot neuspeh. Daliborka Uljarevi (Center za dravljansko izobraevanje) je opozorila na izkunjo iz rne gore o strategijah, o katerih se najve govori ob njihovem sprejemanju: Mi imamo rekordno tevilo strategij po glavi prebivalca, od katerih jih 95 odstotkov nikoli ni uresnienih. Dodala je, da je najpomembneje, da Pobuda REKOM ivi, kot tudi, da imajo organizacije, vkljuene v pobudo, kontinuirano komunikacijo z zdruenji rtev, s politiki, z odloevalci, z mediji...

Akcija "REKOM za prihodnost", 22.09.2012, Beograd Foto: Arhiv FHP

Akcija "REKOM za prihodnost", 22.09.2012, Podgorica Foto: Aktivisti Koalicije za REKOM

Nataa Kandi (regionalna koordinatorka procesa REKOM) je sklenila, da ima Koalicija za REKOM eno edino nalogo - da ne odneha od svojega predloga, to pa je oblikovanje regionalnega instrumenta za izrekanje resnice, ker je dejstvo, da rtve in storilci ivijo v razlinih dravah. Ko gre za vpraanje Kosova, srbske rtve skoraj zagotovo niso ve na Kosovu. rnogorske rtve in skoraj vsi Romi so odli. Glede na to bi nacionalne pobude za izPobuda za REKOM

10

Akcija "REKOM za prihodnost", 22.09.2012, Zagreb Foto: Aktivisti Koalicije za REKOM

rekanje resnice imele velike omejitve. Omejile bi se na priznanje albanskih rtev, ki so mednarodno priznane, niso pa dobile mednarodnega priznanja. Potreben je iri pristop, je ocenila Nataa Kandi. Udeleenci razprave so se strinjali, da podprejo predlog izjave, ki se glasi: Koalicija za REKOM podpira Strategijo tranzicijske pravinosti v Bosni in Hercegovini in podpira tudi namero vlade Kosova, da pripravi strategijo tranzicijske pravinosti. Poziva ostale vlade, da pristopijo k izgradnji strategij tranzicijske pravinosti. V zvezi s predlogom izvensodnega mehanizma Koalicija za REKOM opozarja, da imajo nacionalne pobude resne omejitve, ko gre za priznavanje rtev. S tem predlogom elijo lani Koalicije za REKOM opozoriti na dejstvo, da morajo biti nacionalne strategije usklajene z regionalnim instrumentom za izrekanje resnice, ker ima lahko ta instrument na lokalni, nacionalni ravni pomen in smisel glede na spravo ele po regionalnem priznanju rtev.
Pobuda za REKOM

!REKOM

za prihodnost

na Facebooku

Od 25. avgusta do 10. septembra leta 2012 je Koalicija za REKOM na Facebooku izvajala kampanjo pod nazivom REKOM za prihodnost. Najprej so lani Koalicije postavili okoli 200 svojih fotografij s sporoili politikom o tem, da je as za politino odloitev in da morajo drave prevzeti odgovornost za ustanovitev REKOM. Potem je PR agencija McCann Erickson, s sedeem v Podgorici podprla akcijo s petnajstimi umetnikimi fotografijami znanih osebnosti, ki podpirajo REKOM. Okoli 150 uporabnikov Facebooka je postavilo svoje fotografije in sporoila podpore; 3.150 jih je pozitivno komentiralo Pobudo REKOM, okoli 1,500.000 ljudi pa je videlo neko vsebino kampanje REKOM za prihodnost. Od 17. do 21. septembra leta 2012 je Koalicija pozivala skupnost na Facebooku, da pridejo 22. septembra leta 2012 na neko od zbornih mest v regiji in da z osebnim sporoilom pozovejo predsednike v regiji, da ustanovijo REKOM. Do 22. septembra leta 2012 je bilo na Facebooku postavljenih okoli 400 fotografij akcije poiljanja razglednic tako kot se je odvijala v Sarajevu, Zagrebu, Pritini, Skopju, Beogradu, Podgorici in Ljubljani.

11

Foto: Arhiv FHP

Pobuda za REKOM

AKTUALNO

!EU je dobila

Nobelovo
nagrado za
mir tudi zaradi

sprave na
Balkanu

Letonji dobitnik Nobelove nagrade za mir je Evropska unija. EU je nagradu dobila zaradi ve kot est desetletij prispevka k miru in spravi, demokraciji in lvekovim pravicam v Evropi. Del obrazloitve je posveen tudi Balkanu: Sprejem Hrvake naslednje leto, zaetek pogajanj o lanstvu s rno goro in odobravanje statusa kandidata Srbiji krepijo proces sprave na Balkanu.

12

Poslanec Evropskega parlamenta in podpredsednik Delegacije EP za Zahodni Balkan Jelko Kacin je izjavil, da je Nobelova nagrada e posebnega pomena za Zahodni Balkan, kjer je bil v zaetku 90-tih mir prekinjen s hudimi in traginimi leti vojne, kar je privedlo do najhujih kritev lovekovih pravic, etninega ienja in genocida v Srebrenici. Kacin poudarja, da mora zato ta nagrada imeti najve odmeva na Zahodnem Balkanu, kjer mora okrepiti proces privrenosti politine elite drav, da se v popolnosti obveejo in posvetijo spravi in sodelovanju. Isto sporoilo je na svojem Twitter nalogu napisal tudi predsednik Evropskega parlamenta Martin Shulz: V EU gre za spravo. In to lahko slui kot inspiracija.
Akcija "REKOM za prihodnost", 22.09.2012, Pritina Foto: Aktivisti Koalicije za REKOM

Pobuda za REKOM

KOALICIJA ZA REKOM V AKCIJI

!Uspena

akcija
REKOM
za prihodnost

Akcija, v kateri so sodelovali lani Koalicije REKOM je bila istoasno izpeljana v sedmih glavnih mestih drav v regij.

Koalicija za REKOM je 22. septembra leta 2012 na trgih glavnih mest drav v regiji organizirala akcijo, med katero so dravljani pisali in v sedem potnih predalnikov metali razglednice, da bi na ta nain pozvali predsednike sedmih drav v regiji, nastalih na ozemlju nekdanje SFRJ, da omogoijo zaetek uradnih postopkov za ustanovitev REKOM-a. V soboto, 22. septembra leta 2012 bomo iz vseh glavnih mest drav nastalih na ozemlju nekdanje Jugoslavije poslali po 100 REKOM-ovih razglednic vsakemu predsedniku, predsednici in lanom Predsedstva BiH ter jih spomnili na njihovo obveznost, da so druinam rtev, drubi in prihodnjim generacijam dolni sporoiti dejstva o tem, kaj se je zgodilo v nedavni preteklosti ter izraziti javno priznanje in spotovanje do vseh rtev, neodvisno od vere in narodnostne pripadnosti. Pobuda REKOM je okoli ideje o Regionalni komisiji za ugotavljanje in javno sporoanje dejstev o rtvah in vojnih zloinih zbrala civilno drubo iz vseh drav nastalih na podroju nekdanje Jugoslavije. Junija leta 2011 je 543.000 dravljanov podpisalo peticijo za ustanovitev REKOM. as je, da proces REKOM postane meddravni projekt sprave. as je za politino odloitev. as je za novi korak. REKOM za prihodnost, je bilo napovedano v pozivu Koalicije za REKOM, poslanem medijem. Akcija je bila, ob podpori lanov Koalicije za REKOM, javnih zagovornikov in aktivistov organizacij mladih uspeno izvedena v Skopju, Pritini, Beogradu, Sarajevu, Podgorici, Zagrebu in Ljubljani. V Sarajevu so akcijo pred BBI Centrom organiziralo zdruenje Tranzicijska pravinost, odgovornost in spomin v BiH, Iniciativa mladih za lovekove pravice v BiH in Center za demokracijo in tranzicijsko pravico. Med akcijo je bila organizirana tiskovna konferenca na kateri je Zdravko Grebo, javni zagovornik v BiH, poudaril, da ima pobuda za REKOM zgodovinski pomen zaradi napora, da se na regionalni ravni ugotovijo toni podatki o dejstvih vojnih zloinov storjenih na prostoru nekdanje Jugoslavije, tevilu lovekih izgub in tevilu izginulih oseb. Dravljani Sarajeva so od zgodnjih jutranjih ur prihajali na Trg otrok Sarajeva, da bi pisali predsednikom, pa tudi mediji so akcijo spremljali z veliko pozornostjo. Od znanih javnih osebnosti so razglednice podpisali igralci Ermin Bravo, Alban Ukaj, Jelena Kordi Kuret in Tatjana oji, francoska novinarka Florence Hartmann, in drugi.
Pobuda za REKOM

13

Akcija v Beogradu se je zaela ob 10 uri zjutraj, pred Ruskim carjem, v Knez Mihailovi ulici. Sodelovali so aktivisti Pobude mladih za lovekove pravice in Vojvodinskega dravljanskega centra ter raziskovalci Fonda za humanitarno pravo. Od lanov Koalicije so se akciji pridruili Dragan Pjeva kot predstavnik Koordinacije srbskih zdruenj druin izginulih s podroja nekdanje Jugoslavije in Marinko uri iz Zdruenja druin ugrabljenih in ubitih na KiM. Od javnih osebnosti so razglednice podpisali Lazar Stojanovi, reiser, Ivana Vuji, reiserka, Jelena Suboti, profesorica na Georgia State University, ZDA, in Rodoljub abi, pooblaenec za informacije javnega pomena in zaito podatkov. Med akcijo je bilo razdeljenih okoli 600 letakov in 10 tevilk novega !Glasa. Tanjug in Prva TV so naredili prispevke o akciji, pri tem pa so izjave dali Nataa Kandi, javni zagovornik v Srbiji, Dragan Pjeva, Lazar Stojanovi in Maja Mii, kratka reportaa pa je bila objavljena tudi na na RTS 1 v Dnevniku 2, kot tudi na strani RTS-a. O akciji so poroali tudi Radio Svobodna Evropa, B92 in E-novine. V Zagrebu je bila akcija izvedena na Zrinjevcu. Potni nabiralniki, razglednice in prt so se ljudem zdeli zanimivi. Aktivisti so razdelili okoli 400 letakov, kot tudi !Glas Po-

Akcija "REKOM za prihodnost", 22.09.2012, Sarajevo Foto: Aktivisti Koalicije za REKOM

14

Pobuda za REKOM

bude za REKOM. V akciji je aktivno sodeloval tudi javni zagovornik v Hrvaki, profesor arko Puhovski. V Ljubljani je bila akcija, ki jo je organiziral Civic Link ob pomoi lanov Civilne iniciative izbrisanih aktivistov (CIIA) organizirana v srediu mesta, poleg Preernovega spomenika. Akcijo so, ob javnem zagovorniku v Sloveniji Igorju Mekini podprli tudi Darij Zadnikar iz Mirovnega intituta, Amnesty International (Bla Kova), Voluntariat (Urka Hartman) in Irfan Beirevi in Aleksandar Todorovi (CIIA). Radio tudent je dogodek prenaal v ivo, z vkljuevanjem v program, o akciji pa so poroali tudi reporterji Mladine. V Podgorici je akcijo organiziral Center za dravljansko izobraevanje pod vodstvom Mirele Rebronje. V komunikaciji z dravljani je sodelovalo osem prostovoljcev Centra za dravljansko izobraevanje, ob pomoi lanov in lanic Koalicije, ki so prihajali podpisovati razglednice. Tako kot v Ljubljani je bilo tudi v Podgorici razdeljeno veliko tevilo letakov in zadnje tevilke !Glasa. Komunikacija z dravljani je bila odlina, vladala je pozitivna atmosfera, najve razglednic pa je bilo poslanih na naslov predsednika rne gore. V Podgorici je veliko tevilo dravljanov izrazilo eljo, da piejo predsednikom, kajti e je pobuda regionalna, potem je potrebno pisati vsem. Aktivisti so v taknem staliu videli dokaz, da se dravljani zavedajo, da je nujno soglasje in sodelovanje vsake od drav naslednic nekdanje Jugoslavije zato, da bi bil ustanovljen REKOM. Vse lokalne televizijske postaje so poslale ekipe, da bi spremljale akcijo, bili pa so navzoi tudi novinarji radijskih postaj, tiskanih medijev in spletnih portalov. V Skopju je bila akcija napovedana na konferenci za novinarje, ki jo je sklicala Biljana Vankovska, javna zagovornica v Makedoniji. Razlog za tiskovno konferenco je bil dvojen: Mednarodni dan miru (21. september), kar je bil razlog, da makedonska javnost spozna tudi napredek Pobude za REKOM. Biljana Vankovska je tevilne novinarje obvestila o dejstvu, da novinarska konferenca ni po nakljuju organizirana na dan, ko se po vsem svetu praznuje Dan miru, ker je proces sprave in sooanja s konfliktno preteklostjo nujen del mirovnega procesa in demokratizacije drube. Novinarje je zanimalo, kateri predstavniki iz regije so e podprli REKOM in kakno je stalie makedonskega predsednika Ivanova. Akcijo pisanja razglednic je naslednjega dne izvedel Cen-

15

Akcija "REKOM za prihodnost", 22.09.2012, Skopje Foto: Aktivisti Koalicije za REKOM Pobuda za REKOM

ter za raziskovanje in oblikovanje politike ob podpori 14 aktivistov. Akcijo so podprle tri organizacije in tevilne javne osebnosti, med njimi politik Jani Makraduli, nekdanji veleposlanik Blagoj Zaov, profesor Vladimir Milin in tevilni drugi. Na Kosovu je bila akcija organizirana na Trgu matere Tereze v srediu Pritine. Organizatorji so bili Fond za humanitarno pravo Kosovo in Pobuda mladih za lovekove pravice na Kosovu. Dravljani so radi podpisovali razglednice, namenjene vsem predsednikom v regiji, med podpisniki pa so bile tudi bolj znane javne osebnosti, med katerimi je bil Aziz Salihu, upokojeni boksar, ki je leta 1984 dobil bronasto medaljo na olimpijskih igrah v Los Angelesu, koarkar Edis Kuraja, glasbenik Genc Salihu, Agim Berisha, lan rokerske skupine Minatori, Ilir Deda, izvrni direktor Kosovskega Intituta za raziskovanje politike in razvoj, Aleksander Lumenzi, javni toilec okroja Pritina, Drin Ejupi, portni novinar in Flaka Surroi, glavni urednik asnika Koha Ditore. Dogodek sta spremljali dve TV postaji. Najhitreje so se napolnili potni nabiralniki za predsednico Kosova in predsednika Srbije, medtem ko sta najve pozitivnih komentarjev dobila predsednik Slovenije in predsednik Hrvake.

16

Pobuda za REKOM

Akcija "REKOM za prihodnost", 22.09.2012, Skopje Foto: Aktivisti Koalicije za REKOM

TRANZICIJSKA PRAVINOST V REGIJI

!Odprta

pot za vojne

odkodnine

od Srbije

Ivica Bai Foto: B92

Apelacijsko sodie v Beogradu je po 10 letih sojenja sprejelo pravnomono sodbo v korist Ivice Baia iz Splita, ki so mu leta 1991 pripadniki JLA odvzeli njegovo lastnino. Baia so 3. novembra leta 1991 aretirali vojaki JLA z obtobo, da je pripadnik ZNG-a, dezerter in vohun. Pred tem je 26. julija istega leta kot podastnik JLA prestopil v vrste hrvake vojske. Ob aretaciji so mu odvzeli avtomobil Renault 19, radijsko postajo, potni list, kasetofon z dvema kasetama in usnjeno torbo z osebnimi predmeti. Vse to je popisano v potrdilu o odvzemu predmetov, ki jo je ob Baievi aretaciji izpolnil Milorad Gruba, pooblaeni stareina varnostnega organa. Apelacijsko sodie v Beogradu je odloilo, da morajo Baiu povrniti kodo zaradi odvzetega avtomobila in vseh odvzetih predmetov. Bai je zahtevo za odkodnino sproil e med vojno in pred vzpostavitvijo diplomatskih odnosov med ZRJ in Hrvako leta 1994, z zahtevo oddelku vlade RH v Beogradu. Proces se je zael z zahtevo za poravnavo leta 2002, po 10 letih sojenja pa je Bai uspel dosei zmago v svojo korist. Za Baiev uspeh v sodni dvorani je bilo odloilnega pomena prianje stareine varnostnega organa Milorada Grubaa, za katerega so oblasti Republike Srbije najprej trdile, da ga ne morejo najti. Gruba, nekdanji astnik JLA je v celoti potrdil vse navedbe Ivice Baia. Ta primer je izjemnega pomena tudi za druge rtve vojne, okodovane s strani JLA, ker je Apelacijsko sodie v Beogradu ugotovilo, da je srbska vojska naslednica nekdanje JLA, kar odpira monosti tudi drugim okodovancem, da se odloijo iti po poti Ivice Baia.

17

Pobuda za REKOM

18

Pobuda za REKOM

Akcija "REKOM za prihodnost", 22.09.2012, Ljubljana Foto: I. Mekina

!Evropsko lovekove

sodie za
pravice presodilo v korist veteranov

Srbije

Evropsko sodie za lovekove pravice je presodilo v skladu z zahtevami skupine veteranov iz Nia in zahtevalo od Srbije, da uredi izplailo vojnih dnevnic, ki tem rezervistom niso bile izplaane ob njihovem angairanju v asu intervencije zveze NATO leta 1999. Sodie je sodbo sprejelo na zaprti seji v mesecu juliju letos, vlado Srbije pa je o svoji odloitvi obvestilo osemindvajsetega avgusta. Srbska vlada ima trimeseni rok za vloitev pritobe, e pa pritoba ne bo spoznana za utemeljeno, potem bo drava dolna, da izplaa dolgove v roku estih mesecev od pravnomonosti sodbe. Tobo je vloilo 8.500 rezervistov, po besedah odvetnika Srana Aleksia, njihovega zagovornika pred sodiem v Strasbourgu se vsota, ki bi jo drava morala izplaala rezervistom giblje okoli vsote okoli dveh milijard dinarjev. Povod za tobo je bila odloitev vlade Srbije iz januarja leta 2008, da naj se rezervistom iz sedmih obin na jugu Srbije izplaa denarno nadomestilo, ki jo je vlada oznaila kot socialno pomo. Vendar so po besedah odvetnika Aleksia, to t.i. socialno pomo izplaevali izkljuno vojnim rezervistom, od katerih niso zahtevali dokazov, da pripadajo socialno ogroeni kategoriji, izplailne liste te pomoi pa so se glasile na vojne dnevnice. Sodie v Strasbourgu je sklenilo, da je izplaevanje vojnih dnevnic izbranim obinam diskriminacija rezervistov iz ostalih krajev Srbije. Sodie v Strasbourgu je tudi e prej razsojalo v korist veteranov iz Srbije. Oktobra leta 2011 je sodie izreklo svetovalno mnenje, da je Srbija dolna, da do 16. decembra leta 2011 omogoi mediacijo o sodnih sporih za izplailo vojnih dnevnic. Sodie je sklenilo, da je neizvritev sodb v korist tevilnih veteranov Srbije zaradi tevilni tob veteranov zaradi izplaila vojnih dnevnic kritev prvega odstavka estega lena Konvencije o lovekovih pravicah. Ni znano, da bi Srbija izpolnila te svoje obveznosti. Veterani iz Srbije so prvi zaradi neizplaanih dnevnic protestirali e v asu trajanja intervencije zveze NATO. Upore, ki so se v tistem asu najprej razplamteli v Kraljevu, so tedaj osebno umirjali najviji funkcionarji Srbije ter vojaki in politini vrh. Po
Pobuda za REKOM

19

spremembi reima Slobodana Miloevia so rezervisti in vojaki invalidi pri novih oblasteh podali ve zahtev za reevanje njihovih tevilnih in pereih problemov, vendar niso imeli veliko uspehov. Od leta 2008 je bilo organiziranih ve velikih stavk in uporov po vsej dravi, kot tudi obasnih blokad glavnega mesta, v katerih so sodelovali veterani iz celotne Srbije z enakimi zahtevami ureditev statusa in izplailo zaostalih vojnih dnevnic. Na sodiih v Srbiji so bile vloene tudi tevilne tobe, vendar so bili ti procesi redno odloeni v korist Srbije. Po izrpanju vseh pravnih sredstev v Srbiji so veterani pravico zahtevali in jo dobili na sodiu v Strasbourgu. Jelena Gruji

!Politina

inkvizicija pod

lustratorskim pregrinjalom
20

Postopek lustracije in nain, po katerem se izvaja, se v strokovni javnosti kritizira kot klasien primer inkvizitorskega postopanja.

Lustracija oznauje proces razievanja z nasledstvom komunistine preteklosti, preko katerega poskuajo na novo oblikovane pluralistine drube v srednji in vzhodni Evropi dosei tranzicijo k celoviti funkcionalni demokraciji. Za dosego tega cilja so bili sprejeti zakoni, ki informatorjem nekdanjih tajnih policijskih slub komunistinega reima prepovedujejo opravljanje javnih funkcij. Z resolucijo iz leta 1996 je Svet Evrope pozdravil takno iniciativo in poudaril, da proces razievanja preteklosti ne sme vsebovati ukrepe, ki bi vodili k zlorabi in bi se lahko spremenili v politino maevanje. Nove demokracije morajo biti utemeljene na naelu vladavine prava in zato mora biti proces lustracije zasnovan na naelih zakonitosti in pravinosti. Uporaba katerihkoli drugih ukrepov bi pomenila izenaenje demokratinega s totalitarnim reimom, s emer bi lustracija izgubila svoj namen. Republika Makedonija je ena od zadnjih bivih komunistinih drav, v katerih se zaenja proces lustracije. Prvi Zakon za opredelitev dopolnilnega pogoja za opravljanje javne funkcije je bil sprejet leta 2008, spremenjen pa je bil dvakrat, leta 2009 in 2011. Posebnost makedonskega zakona je v tem, da predvideva, da se proces lustracije odvija tudi po letu 1991 oziroma po sprejemu veljavne Ustave, s katero se je Makedonija konstituirala kot suverena, samostojna in demokratina drava. Ostale
Pobuda za REKOM

novosti predvidevajo, da se imena informatorjev objavljajo v Uradnem listu, prav tako pa tudi lustriranje: 1) oseb, ki so bile nosilci javnih funkcij, niso pa umrle, 2) lani nevladnih organizacij in fundacij, 3) lani verskih skupnosti, 4) novinarjev in urednikov in 5) odvetnikov in mediatorjev. Vsa navedena doloila so bila razglaena za neustavna na podlagi dveh sodb Ustavnega sodia iz let 2010 in 2011. V sodbah Ustavnega sodia Republike Makedonije se navaja, da izvajanje poteka procesa lustracije po uveljavitvi Ustave Republike Makedonije nima ustavnega opraviila in se jasno presoja, da bi izvajanje procesa lustracije tudi po letu 1991 pomenilo negiranje vrednot in institucij, oblikovanih po sprejemu nove ustave. Po mnenju Ustavnega sodia ne obstaja pravna ovira za uporabo obstojeega pravnega reima, doloenega v zakonih za ugotavljanje kazenskopravne in drugih podobnih odgovornosti v primeru oseb, ki so sodelovale z varnostnimi slubami. V zvezi z vkljuevanjem zgoraj omenjenih oseb, ki niso nosilci javnih funkcij se je Ustavno sodie izreklo, da se s tem drava spua v dravljanski in zasebni sektor, kar je ukrep, ki presega okvire procesov lustracije. Rezultat sodb Ustavnega sodia je bil ta, da je zakon postal praktino neuresniljiv. Takno stanje je leta 2012 pripeljalo do sprejema novega Zakona za opredelitev dopolnilnega pogoja za opravljanje javne funkcije, dostopa do dokumentov in objavljanja sodelavcev organov dravne varnosti . Za razliko od predhodnega zakona je bil novi sprejet brez sodelovanja z opozicijo. V novem zakonu so znova implementirana vsa neustavna doloila, dodatno pa se predvideva tudi objavljanje imen informatorjev na spletni strani takoimenovane Komisije za verifikacijo dejstev, kot tudi lustriranje oseb in z njimi povezanih oseb (sorodnikov do drugega kolena), ki so pridobile ve kot 5% kapitala v podjetjih z dravnim kapitalom pred njihovo transformacijo. Objavljanje imen na spletu sledi po poroilu Komisije, na da bi se ob tem poakalo na sodbo, s katero bi se res ugotovilo, da je bila neka oseba informator. Po novem zakonu je asovni okvir lustracije od leta 1994 do leta 2006 (leto 2006 pa je trenutek, po katerem pride na oblast vladajoa stranka VMRO-DPMNE). Postopek lustracije in nain, po katerem se izvaja v starem in novem zakonu, se v strokovni javnosti kritizira kot klasien primer inkvizitorskega postopanja, v katerem obtoene osebe sploh nimajo monosti, da bi se branile. Te procedure so v bistvu kazenske in to tako po naravi dejanj, za katere se dravljani obtoujejo, kakor zaradi sankcij, ki po svoji tei e predstavljajo eno vrsto kazni, kar je priznano tudi v ve sodbah Evropskega sodia za lovekove pravice. Gre za obravnavo ljudi, ki jim grozijo zelo teke sankcije. To je pomembno zato, ker je za celo vrsto poklicev, kot so novinarji, profesorji in druge, rezultat tega postopka enak, kot s sankcijami po kazenskem zakoniku prepoved opravljanja poklica, delovanja ali opravljanja funkcije. Lahko sklenemo, da bi bilo potrebno, namesto zaupanja v dravne ustanove, izgrajevati postopke, ki bi prispevali k zaupanju javnosti in k temu, da bi ljudje morali sodelovati s policijo in z dravnimi organi v boju proti kriminalu, korupciji, terorizmu in podobno. Ti procesi v Makedoniji pa povzroajo nasprotno v prihodnosti nihe ne bo elel sodelovati s policijo in z varnostnimi slubami.
Pobuda za REKOM

21

Dr. Gordan Kalajdiev, profesor Pravne fakultete v Skopju in predsednik Helsinkega komiteja za lovekove pravice Republike Makedonije Dr. Voislav Stojanovski, pravni ekspert Helsinkega komiteja za lovekove pravice Republike Makedonije

TRANZICIJSKA PRAVINOST V SVETU

!Zloini

hunte pod

lupo brazilske

Komisije za

resnico
22

Brazilska komisija za resnico se je odloila, da bo raziskovala samo zloine, ki jih je storil nekdanji diktatorski reim ne pa tudi zloine, ki so jih storili nasprotniki reima v asu svinenih let, od leta 1964 do leta 1985. Komisija je sporoila, da je njena naloga, da raziskuje samo primere muenja, ubojev in izginotij ljudi, za katere so odgovorni agenti in uslubenci drave, torej postopke, uperjene proti osebam, ki so se upirale diktaturi. Komisija je poudarila, da nima pooblastil, da bi sproila preiskavo proti osebam, ki niso bile pripadniki javnih slub. Odloitev je naletela na kritiko upokojenih pripadnikov oboroenih sil, ki zahtevajo, da Komisija za resnico preie vse zloine, torej tudi zloine leviarske gverile, ki se je zoperstavila reimu. Upokojeni general Ricardo Antonio da Veiga Cabral ocenjuje, da bo rezultat dela Komisije samo nedokonano enostransko raziskovanje, iz katerega bo mogoe izvedeti samo polovico resnice, ker sta bili obe strani odgovorni za zloine, zato bi se preiskava morala ukvarjati z zloini, storjenimi na obeh straneh. Upokojeni brazilski astniki pogosto javno izraajo mnenja, ki jih imajo tudi aktivni astniki, ki pa jim zakon prepoveduje javno izraanje stali. Po drugi strani pa rtve podpirajo opisano stalie brazilske Komisije za resnico. Po ocenah rtev reima, na primer Daniela Politija, je najpomembneje, da Komisija enkrat za zmeraj ugotovi, da jer obstajal sistematien, organiziran napor, da se zaprejo, muijo ali ubijejo nasprotniki. Zakon o Komisiji resnice je lani podpisala predsednica Brazilije Dilma Rousseff, ki
Pobuda za REKOM

Foto: acnudh.org

je bila svoj as tudi sama pripadnica leviarskih gverilskih organizacij, zaradi esar je bila v asu diktature ve kot tri leta zaprta in muena. Komisija mora svoje delo konati v roku dveh let; delati je zaela v mesecu maju, ko je bilo izbranih vseh njenih sedem lanov. Preiskava Komisije pa ne bo sproila nova sojenja, ker je Zakon o amnestiji iz leta 1979 amnestiral vse tiste, ki so izvrili politine zloine v asu trajanja diktature. Kljub temu ima Komisija pravico, da poziva prie med njimi tudi javne uslubence in pripadnike vojske da priajo in sodelujejo z dravno komisijo. Strokovnjaki opozarjajo, da so prav ta vpraanja vpraanje preiskave, kdo je bil vkljuen v muenja, izginotja in uboje, kot tudi vpraanje, kje so izginuli najpomembneja vpraanja, ki morajo biti razreena, da bi Brazilija lahko napredovala. Nedavno je tudija brazilske vlade odkrila, da je med svinenimi leti v Braziliji izginilo 475 ljudi. Komisija za resnico namerava samo v Sao Paolu raziskati usodo 140 oseb, od katerih je bilo 91 ubitih, 49 pa je izginilo. I. Mekina Viri: http://www.huffingtonpost.com/huff-wires/20120918/lt-brazil-truth-commission/ http://latitude.blogs.nytimes.com/2012/09/28/brazils-truth-commission-gets-towork/ http://infosurhoy.com/cocoon/saii/xhtml/en_GB/newsbriefs/saii/newsbriefs/2012/09/25/newsbrief-04
Pobuda za REKOM

23

INTERVJU

Jelena Suboti

!Brez spominskih

obeleij ni

varnosti skupnosti
Jelena Suboti Foto: osebni arhiv V knjigi Rop pravice: sooanje s preteklostjo na Balkanu (2009), je profesorica z Georgia State University, ZDA, Jelena Suboti analizirala delo institucij, ki so bile ustanovljene zato, da bi se ukvarjale s posledicami nasilja, storjenega med vojnami na prostoru nekdanje SFRJ. Razkrila je, da je bilo institucionalno ukvarjanje s preteklostjo v dravah regije SFRJ pogosto neiskreno in usmerjeno na uresnievanje kratkoronih politinih ciljev. Jelena Suboti je tudirala in danes predava politine vede v ZDA. Zavzema se za intenzivno uporabo naela tranzicijske pravinosti in mono podpira ustanovitev REKOM-a. Ali se je ta praksa spremenila, odkar ste objavili knjigo ? Najveja sprememba v stanju stvari glede na leto 2009 je ta, da so vsi obtoeni pred Tribunalom v Haagu aretirani in da se sedaj, kljub temu, da se e naprej vsa ta sojenja dajejo v kontekst politine koristnosti veliko manj govori o vojnih zloinih, kot pa pred aretacijo. Tega me je bilo tudi strah in to sem tudi napisala v knjigi ko bodo konno ulovili Karadia in Mladia, se bo veliko manj govorilo o zloinih. Neke druge stvari lahko zmeraj vrnejo zloine pred nas, kot na primer izjave Tomislava Nikolia o Srebrenici in reakcije, ki so sledile iz drugih drav. Vedno bodo nekateri dogodki iz dnevne politike, ki lahko vrnejo temo kriminala v medije, toda kar se tie institucionalnega sooanja s preteklostjo - razen morda na Hrvakem, kjer je veliko bolji poloaj zaradi predsednika Iva Josipovia - mislim, da so vse trditve, ki sem jih navedla v knjigi ostale aktualne. Kako ocenjujete napredek tranzicijske pravinosti v regiji ? To je najlaje oceniti na Hrvakem. Ivo Josipovi je edini, ki je izrazil zanimanje za
Pobuda za REKOM

24

ustanovitev REKOM, poleg rnogorskega predsednika Filipa Vujanovia. Josipovi je povsem drugane kakovosti kot drugi voditelji v regiji - je pravnik, ukvarjal se je z vojnimi zloini, on to ve in od njega lahko priakujemo veliko. Opazila sem tudi, da je petega avgusta, na proslavi obletnice Nevihte, dal zelo pomembno izjavo, da bo kljub temu, da se bo Nevihta e vedno praznovala, Hrvaka morala priznati, da so se zgodili zloini in priznati odgovornost za storjeno. V Srbiji, mislim, da so nazadovali in da bodo nazadovali e naprej, dokler bo ta oblast imela mo. V BiH je zelo zaskrbljujoe, kako se bo odnos do preteklosti razvijal vse do dne, ko bo neko mednarodna skupnost odla iz drave. Tam prenos znanja in izkuenj na institucije Bosne in Hercegovine ni opravljen, e vedno pa obstajata tudi dva vzporedna procesa, ki se ukvarjata s preteklostjo v obeh entitetah. Ali je izrazita nestabilnost zmeraj znailnost tranzicijske pravinosti, ali je to odlika procesa v bivi SFRJ? Taj proces je povsod nestabilen, e tranzicijska pravinost ni vstopila v institucije. Pri tem ne mislim samo na sodia, pa pa na institucije kot so mediji in izobraevanje. V Srbiji nismo e niti zaeli z revizijo medijske kulture, poroanja o vojnih zloinih, s profesionalizacijo medijev mislim, da je to izjemno pomembno in da je to razlog, da ljudje ne verjamejo, da se je nekaj zgodilo, preprosto zato, ker nimajo nikogar, ki bi jim to povedal. Izobraevanje je katastrofalno v vseh dravah regije. Skrbi nain, kako se preteklost tolmai in kako se zamoluje resnica o tem, kaj se je zgodilo. Proces tranzicijske pravinosti tukaj ni vstopil v strukturo drube, pa pa se odvija samo na ravni ene politine stranke, ki je mislila, da se bo identificirala kot napredneja glede na svoje nasprotnike. In kaj smo dobili sedaj, ko je ta stranka izgubila na volitvah ? Ni. To pomeni, da je bila tranzicijska pravinost zelo povrna in da se bistvene reforme niso zgodile. Dejali ste, da so spominska obeleja eden od kljunih faktorjev varnosti vsake drave. Ali lahko to razloite ? Veliko se govori o pomenu varnosti in pomenu, ki ga ima za drave regije. Vendar se bojim, da je nain, kako se s tem ukvarjamo, povren in da se izkljuno vee za reformo vojske ali policije, za zelo oiten politino-varnostni okvir. Moje stalie je, da brez teh mehkih struktur ne bomo ustvarili neke v resnici varne skupnosti. Bistvo varne skupnosti je v tem, da je to politina skupnost razlinih skupin, kjer je nasilje nepredstavljivo in kjer se bo katerakoli vrsta spopada reila na nek drugaen nain z diplomacijo, politino ne pa z nasiljem. Mi tega e vedno nimamo in e zmeraj obstaja monost nasilja. Projekti postavljanja spominskih obeleij, kot eden od elementov tranzicijske pravinosti so izjemno pomembni. Potrebno je, da v Srbiji stoji spomenik rtvam, ki so jih Srbi povzroili nekomu drugemu, da v Hrvaki, v Zagrebu, obstaja ulica rtev hrvake agresije na Bosno. To sedaj verjetno zveni naivno in idealistino, vendar mislim, da so za oblikovanje prave, varne skupnosti nujni takni napori, kot so bili tisti v evropski skupnosti po drugi svetovni vojni in ki so pripeljali do tega, da v Nemiji danes obstaja Muzej holokavsta. Kadarkoli stopijo ljudje na ulice, se morajo spomniti, da se je nekaj zgodilo v njihovem imenu in proti nekomu
Pobuda za REKOM

25

drugemu. To potem vstopa v nacionalno zavest in kulturo in zaradi tega po doloenem asu nevarnost pred novim nasiljem postaja vse manja. Kako ocenjujete domaa sojenja za vojne zloine? Po eni strani mislim, da smo bili vsi prijetno preseneeni v smislu, da je vse ve procesov in da so vodeni vse bolj profesionalno, kot pa smo morda mislili, da bo to potekalo. Ni se zgodilo niti tisto najhuje, kar se je zdelo povsem mogoe sodie se ni ugasnilo, ni se prenehalo s sodnimi postopki. Vendar se mi zdi, da je e naprej vse odvisno od primera do primera in od integritete in volje samih sodnikov. Gre tudi za vpraanje politine klime, tu v Srbiji, ki vpliva na to, kateri procesi se odvijajo, kakne so prioritete in nato e ali obstaja politina preraunljivost v izbiri predmeta v smislu, da bi bilo nekaj sojenj Albancem in nekaj Srbom, vse zaradi nekega lanega ravnoteja. Po drugi strani pa vem, da so toilec in cel njegov tim pod velikim pritiskom. Vse to kae na to, da se tudi v sodstvu ni zgodila Vsi programi reforme kvalitetna profesionalizacija, ki bi prepreila napake. e ve ni pritiska od zunaj, ki bi v doloeni smeri usmerjal institucije, ni pa tudi volje od znotraj, kje potem vidite prostor za napredek v prihodnosti?

26

Zunanji pritisk je bil, na alost, zmeraj zelo povren. Vse se pogosto osredotoi samo na pritisk, da se izvrijo aretacije in vse se je v glavnem na tem tudi konalo. Mednarodna skupnost ni razirila zanimanja za resocializacijo drube, na globlje sooanje s preteklostjo in kvalitetnejo reformo izobraevanja. Toen je argument, da to ne bi smela biti naloga mednarodne skupnosti, in prav tako mednarodna skupnost ne bi smela biti tista, ki bi na nas pritiskala, da reformiramo ubenike in izobraevanje, pa pa mora obstajati neka domaa elja za tem. Evropski parlament je v eni svoji resoluciji priporoil, da se iz ubenikov v BiH izpustijo vse vsebine, ki se nanaajo na vojno 1992-1995. Ali to ni paradoksalno? Seveda je. Vsi programi reforme izobraevanja, ki jih je sproila mednarodna skupnost so bili katastrofalni, od omenjene resolucije, preko etnine segregacije v olah v BiH in v Hrvaki. Pred nekaj leti je bila ena mednarodna pobuda, da se v ubenikih vsebine, ki so sporne, prertajo z barvnimi flomastri. In seveda se je zgodilo to, kar je bilo mogoe predvidevati otroci obrnejo markirane dele proti soncu in to potem berejo in si to seveda tudi najbolje zapomnijo. Ta naivnost in nerazumevanje pedagogike je res alarmantna in odslikava nerazumevanje tega, kar je prava vloga izobraevanja v postkonfliktni drubi. Kar se tie samega sooanja s preteklostjo, je to zagotovo korak nazaj. Zelo se zavzemate za ustanovitev komisije za resnico za regijo nekdanje Jugoslavije?
Pobuda za REKOM

izobraevanja, ki jih je vzpodbudila mednarodna skupnost so bili katastrofalni, od omenjene resolucije pa do etnine segregacije v olah v BiH in v Hrvaki.

Povsem podpiram REKOM, vendar mislim, da je sedaj bistvena stvar, da to postane dravna iniciativa. e to ostane na ravni civilne drube, pobuda ne bo imela vpliva, ki bi ga morala imeti. REKOM mora sedaj usmeriti vso energijo na podravljanje. Zdi se mi, da je potrebno zaeti od rne gore in Hrvake, kajti e ti dve dravi sprejmeta REKOM kot svojo pobudo, potem lahko priakujemo, da bodo politiki v drugih dravah pomislili, da lahko nekaj od tega izkoristijo, pa naj bo vsaj to povod za sprejem REKOM-a. e pa to ne dobi nekega dravnega peata, potem mislim, da bo ostalo v senci, kot tudi veina projektov civilnega sektorja. Kateri so vai argumenti za regionalni pristop v sooanju s preteklostjo?

Skrbi nain, na katerega se preteklost tolmai in kako se zamoluje resnica o tem, kaj se je zgodilo.

Proces tranzicijske pravinosti v Jugoslaviji je edinstven primer v svetu, kjer drava, v kateri se je vojna zgodila, ve ne obstaja. Izpeljati sooanje s preteklostjo, ko rtve in storilci ve ne ivijo v isti dravi in e se jim, razen e si to elijo, ni potrebno ve nikoli sreati ? Ne obstaja nikakren razlog, da bi eden drugemu izpovedali to zgodbo. Z druge stani, obstajajo politiki v vsaki od drav, ki imajo svoje razloge, da potiskajo neko svojo resnico o preteklosti na stran. To se razlikuje od primerov ila, Kambode, Junoafrike Republike, ker so to drave, ki so ostale cele in ki so prav zato, da bi se obdrale, imele interes, da se ukvarjajo s sooanjem s preteklostjo. V naem primeru to ni tako. In prav zato, ker ve ne obstaja skupna drava, je pomemben regionalni pristop, ker bo edino ta lahko zblial ljudi z razlinimi izkunjami ne zgolj zaradi osnovnega v tem procesu, javnega prievanja, pa pa zato, da bi se izognili politini manipulaciji, ki bi bila neizbena, e bi bile komisije ustanovljene samo za posamezne drave. Jelena Gruji

27

Pobuda za REKOM

KOALICIJA ZA REKOM

!esa se

spominjamo,

kaj smo si

zapomnili?

Kushtrim Koliqi: Oni so imeli olski bife, pa so med odmori jedli krofe in kifle, medtem ko mi za hrano nismo imeli niesar.

Sestanek Koalicije za REKOM, 8. septembra leta 2012 v Beogradu se je namesto z obiajnim predstavljanjem priel s pogovorom o tem, esa se spomnimo, kaj smo si zapomnili iz vojne in v zvezi z vojno . V tej tevilki prinaamo esa se spominjajo iz asa vojne, kaj so si zapomnili in predvsem zaradi esa: Anelko Kvesi: Prihajam iz osrednje Bosne, iz zdruenja taborinikov. Spomnim se treh datumov. Prvi je datum mojega rojstva, to je bilo tiri dni pred bombardiranjem Hiroime, ali natanneje 2. avgusta leta 1945. Ta datum verjetno vpliva na vse moje ivljenje. Drugi datum je 19. april leta 1993, ko sem bil ranjen in ujet na hidravliki, pokriti z desko, nato prepeljan do prve ambulante. In najstraneji dogodek, ki se ga spominjam, je 19. marec leta 2001, ko sem izgubil sina zaradi posledic ran. Kushtrim Koliqi: Ja sam iz Integre, organizacije, v kateri se zbirajo tudentje. Povedal bom osebno zgodbo, moje spomine in zakaj sem si to zapomnil. Moja osnovna ola Josip Broz Tito v Pritini je bila v trinadstropni zgradbi. Na prvem nadstropju smo bili mi, Albanci, nismo imeli niti oken niti gretja, prepovedano pa nam je bilo odhajati na drugo stran ole, kjer so bili srbski uenci. Oni so imeli gretje in bolje pogoje. Vhodi so bili loeni - mi smo vstopali v olsko poslopje skozi vhod v kleti, medtem ko so oni vstopali skozi glavni vhod ole. Spomnim se tudi, da so imeli olski bife, pa so med odmori jedli krofe in kifle, medtem ko mi za hrano nismo imeli niesar. To je moja izkunja, to kar sem si zapomnil in kar se mi je dogajalo v Pritini. Jovana Kolari: Jaz sem aktivistka Iniciative mladih za lovekove pravice, delam pa tudi kot raziskovalec vojnih zloinov v operaciji Nevihta. Leta 1991 sem imela tiri leta. Vojne se ne spomnim. Spomnim pa se ene reklame. lo je za UNHCR in reklama je bila z majhnim otrokom, ki ie mamo. Ob njej je bilo sliati pesem groznega Oliverja Mandia Spraujejo me, spraujejo, mila, kje si. Spomnim se, da sem se spraevala, kako je nekomu, ki ne ve, kje je njegova mama. To je bila kampanja vezana za vojno, za izginule v vojni. Bilo mi je strano, da nekdo s tirimi, petimi leti ne ve, kje je njegova mati.
Pobuda za REKOM

28

Nada Bodiroga, begunka iz Hrvake: Moji stari so bili ubiti v asu Nevihte. To je dolga zgodba, moja tragedija traja 14 let. elela pa bi rei, kaj sem si najbolj zapomnila. To je bilo tedaj, ko sem iz asnikov izvedela, kako so bili ubiti moji stari; to je bil zame taken ok, da sem padla v nezavest. Pozneje so zdravniki ugotovili, da sem dobila multiplo sklerozo. Pred tem pa ne bom nikoli pozabila iskanja svojih starev. Zgodilo se je e nekaj, ko sem akala na avtobuse in kolone beguncev, tedaj je priel nek avtobus v Inijo, tam je bil zbirni center. Voznik je odprl vrata. Vpraala sem ali je tu kdo iz Slavskega polja? ker sem raunala, da so tu morda moji stari ali da nekdo vsaj ve nekaj o njih. Voznik ni odgovoril niesar. Prinesel je otroka. Morda je imel pet ali est let. Rekel je: Evo, ta otrok je iz Slavskega polja! Sprejela sem ga. Fantek me je objel okoli vratu, nikoli ne bom pozabila, ko me je vpraal: Teta, ali ti ima otroke ? Vzemi me, pa bom tvoj ? To je bil e en straen, velik ok zame. Zaela sem jokati, vpraala sem ga igav je. Pojasnil mi je, igav otrok je. Spoznala sem, da poznam njegove stare. Tedaj mi je voznik dejal, da ga je nael mimogrede, ob cesti. Mati ga je zapustila e prej, babica pa mu je umrla, zato je oe moral ostati Hotel M, Beograd, 8.09.2012. Foto: Arhiv FHP

29

Pobuda za REKOM

ob mrtvi materi. Zato je njega odpeljal do ceste, e pride neka kolona, da ga poberejo. Drala sem tega otroka. Ni se elel loiti. e danes se mi zdi, kakor da utim njegove roke okoli vratu. Priel je policist, videl je, da se ne poutim dobro. Pravi: Gospa, dajte ga meni. Tu so bili zdravniki Prve pomoi. Odnesli so ga, jaz pa sem ostala v oku. V tem trenutku sem pozabila na stare. Mislila sem na tega otroka. Medtem sem izvedela, da so moji stari ostali v vasi. Umrli so na zahrbten, grozljiv nain, ker so verjeli tedanji hrvaki oblasti, da bodo ostali svobodni na svoji zemlji, v svojih domovih, da se jim ne bo ni zgodilo. Oni so ostali. Ko pa je prila Hrvaka vojska, so jih zagali skupaj s hio. Vendar ta otrok Jaz sem tedaj mislila samo na tega otroka. Ne vem, kako sem prila domov. Zveer sem sliala novico, da je priel otrok brez starev. Pozivali so druine, da ga sprejmejo. Takoj sem poklicala moa. li smo v zbirni center, tam pa nam je zdravnica sporoila, da je doivel taken stres, da so ga preselili v bolninico. Nadaljevala sem iskanje starev. Vendar sem se zmeraj zanimala, kaj je s tem otrokom. Po 14 letih sem uspela ob pomoi e-maila najti tega otroka. Sedaj je v Griji. Vzel ga je nek grki koarkar. Stopila sva v stik. On se dobro spomni dogodka. Rekel je, da je imel veliko sorodnikov v Srbiji, da pa ga tedaj nihe ni elel sprejeti. Atdhe Berisha, lan Koalicije iz Pei/Pej, na Kosovu: Spomnim se tega jesenskega dne leta 1999, ko sem slial, da so nali mojega oeta. Bil sem presreen, el sem domov sreen, da jim povem, da je moj oe iv. Moja sestra je odprla vrata in mi rekla, da je moj oe iv in da so ga nali. V tem trenutku sem bil najbolj sreen. Potem pa mi je rekla, da so ga nali v ruevinah hie. V enem trenutku sem izkusil nepopisno sreo, ker sem zael verjeti, da bom po 14 letih videl oeta toliko let sem ivel v tujini. Potem pa sem slial drugo vest, da so ga nali v zrueni hii, to pomeni, da je bil ubit in zagan s strani srbskih sil. Dalje ne morem govoriti. Veljko Dakula, lan Srbskega demokratinega forma iz Hrvake: Nekaj dni po akciji Hrvake vojske Nevihta je v na urad Srbskega demokratinega foruma v Pakracu priel Rade Bojani, lovek, ki je doivel kap in ki mu je bila nujno potrebna zdravnika pomo, ker ni util polovice telesa. Bil je vidno vznemirjen. Dejal je: Priel sem iz bolninice, prosil sem za pomo. Zelo slabo se je poutil. Vendar mu je zdravnik dejal, da mu ne more pomagati, ker nima zdravstvenega zavarovanja. To e ni bilo urejeno. On pa je ponovno rekel zdravniku: Slabo mi je. Potrebna mi je pomo. Jaz ti ne morem pomagati, nima zdravstvenega zavarovanja, lahko gre domov, ga je znova zavrnil zdravnik. Dobro doktor, kaj naj potem naredim?, ga je vpraal. Pa, ubij se, mu je odgovoril zdravnik. Rade nam je to povedal in potem odel domov in se obesil. Videl je, da mu ne elijo pomagati, on pa si sam ni mogel pomagati. Podobnih situacij je bilo veliko tudi v primeru nekaterih ensk, ki so le na pregled, pa so jim zdravniki v zdravnike kartone napisali: Bila je na nasprotni strani. To je bilo leta 1995. Foto: arhiv FHP

30

GLAS RTEV

Pobuda za REKOM

GLAS RTEV

Prievanje:

Bekim Gashi

!ZLOIN V VASI TRNJE/TRRNJ

Bekim Gashi Foto: Arhiv FHP

Bekim Gashi je pred vojno z materjo in tirimi sestrami ivel v vasi Trnje/Trrnj, v obini Suva Reka/Suharek na Kosovu. Dne 25. marca leta 1999 so vas obkolili pripadniki VJ/MUP Srbije. O tem, kaj se je zgodilo njegovi druini in drugim ljudem v vasi Trnje/Trrnj je Bekim prial na Tretjem regionalnem forumu o mehanizmih za ugotavljanje dejstev o vojnih zloinih v bivi Jugoslaviji, ki je bil v Beogradu 1112.02.2008.

31

Ne vem, kako ivim. Moja Vas Trnje/Trrnj lei osem kilometrov zahodno od Suve druina, moje sestre so bile Reke/Suharek. Pred marcem leta 1999 smo jaz in moja druina iveli preprosto in dobro ivljenje z vsakodnevnimi nedolne.

obveznostmi, kot vsaka druga albanska druina. Moji stari so mene, brate in sestre nauili, da je iveti astno najpomembneja stvar na svetu. V svojih srcih nikoli nismo gojili sovratva do drugih narodov na Kosovu. Prosim vas, da posluate, kaj se je zgodilo v noi 25. marca leta 1999, ko se je vse zaelo. Te noi sem bil v hii skupaj z materjo Hyro, z mojima sestrama Luleto, Selvijo, Lumturijo in Blerto. Nekje zjutraj, 25. marca, okoli 5:00 ure zjutraj je stareja sestra stopila ven po drva, da bi jih naloila na ogenj, vendar izven hie ni opazila niesar... V istem trenutku sem stopil na teraso in videl, da so celotno naselje in vas obkolili policisti, pripadniki paravojakih enot in redni vojaki srbske vojske. Vstopil sem v hio in zbudil mater in sestre, ki so spale... ez pet minut se je dvorie napolnilo z vojaki in policisti, med katerimi so nekateri na ramenih nosili oznake rumene barve. Zaeli so zaigati in unievati vse, kar so nali, kriali so. Mi smo vse to opazovali z okna na drugem nadstropju, ez spuene rolete. Videli smo, da sta en policist in vojak prila blizu hie i da sta drug drugega vpraala, kaj naj naredita. Eden je krial: Vri bombo, in ta je vrgel bombo. Dvignil se je gost dim. Na drugi hii, kjer so bile enske in otroci so z avtomati razbili okno in v sobo vrgli eno bombo. Najprej je bila ubita soproga mojega bratranca Shemsija, ki je imela 47 in sin njenega sorodnika, ki je imel sedem let. Ranjena je bila tudi ena deklica, ki je
Pobuda za REKOM

32

imela devet let. Nato so zaeli streljati po ljudeh, ki so beali v smeri reke. Niso se usmilili niti ensk in otrok. Ubili so ensko v devetem mesecu nosenosti in druge. Potem so se ponovno vrnili. Po tem strahotnem prizoru, ki sem ga videl z lastnimi omi, sem el na drugo nadstropje in nato na podstreje kjer sem bil zelo visoko in sam ne vem, kako mi je Bog dal to mo, da se povzpnem visoko na streho, ki je bila uniena od granate. S seboj sem povlekel dva strieva sinova in jima dal roko, da bi jima pomagal, da se povzpneta na streho. Tu smo ostali kratek as, medtem pa je vse okoli gorelo in sliati je bilo neprekinjeno streljanje. Oni [srbske sile] so bili nameeni na hribu nad naimi hiami in so streljali v smeri vasi Orahovca/Rahovec. Jaz niesar nisem vedel o usodi moje matere in sester, v nekem trenutku pa je priel eden od mojih sorodnikov, ki je bil z njimi in sem ga vpraal, ime mu je bilo Nexhat: Nexhat, ali si videl mojo mater in sestre? On mi je dejal, da ni videl niesar, niesar mi ni elel rei. Bil je cel krvav, ranjen v roko. Takoj, ko sem mu obrnil hrbet, je rekel bratu od strica, da so vsi ubiti in da so spodaj ostali ujeti ranjeni, ki prosijo za pomo. Mi jim nismo mogli pomagati. Plazil sem se po strehi, vse dokler nisem priel do mesta, iz katerega sem imel razgled na dvorie drugega strica, ki ni bilo oddaljeno ve kot 15 metrov zrane rte. Videl sam mamo in tiri sestre v leeem poloaju, kot tudi veliko lanov druine strica, skupaj je bilo 15 ubitih. Bil je sin brata od strica, Fisnik, ki je imel 10 let, moja mati. Ona dva sta bila ranjena in sta neprestano prosila za vodo. Jaz jima nisem mogel pomagati, slial sem samo njene klice: Na pomo, dajte mi vodo. Kadarkoli od tedaj pijem vodo, se spomnim njenih klicev na pomo. Policija je ves as stala tukaj in jih varovala, ni jim ponudila nikakrno pomo. Do veera sem bil na strehi. Zveer, med 20:00 in 21:00 uro sem se spustil s strehe, da bi videl ali je mati e iva nisem ve slial njenega glasu. Takoj sem vstopil v dvorie in videl, da so vsi mrtvi. Nisem se jim mogel niti pribliati, sploh jim nisem mogel pomagati. V tem trenutku so prili nekateri sorodniki, ki so preiveli to strahoto... To no je iz nae vasi v smeri orahovakih vasi poletelo na tisoe granat in raket. Vsako minuto sem priakoval smrt, ki bo zadela tudi mene... Od 22 ubitih iz moje druine in osmih beguncev, skupaj trideset, se jih 17 e vedno vodi kot izginuli. Telesa treh so bila zagana. Dve rtvi sta bili pokopani v vasi, pet jih je bilo pokopanih na meji med Albanijo in Kosovom, kjer so bili pokopani avgusta leta 1999, medtem ko o ostalih nimamo nikakrnih informacij. Bil sem navzo ob vsaki grobnici, ki je bila odprta, ob vsaki vrnitvi trupel iz Srbije, toda zaman. Ne vem, kako ivim. Verjemite mi, po vseh teh strahotah, po tej golgoti, ali lahko razumete moje duevno stanje, v katerem ivim. Moja druina, moje pokojne sestre so bile nedolne. Naj jim bo lahka zemlja.

Pobuda za REKOM

!Odlomek iz magnetograma

s sojenja

Slobodanu Miloeviu
Stavba Haakega sodia Foto: ICTY staff

Mednarodno sodie za vojne zloine storjene na podroju bive Jugoslavije, prievanje o dogajanju v vasi Trnje/Trrnj Zaitena pria K-41, pripadnik Vojske Jugoslavije, je med zaslianjem 6. septembra leta 2002 na sojenju Slobodanu Miloeviu podrobno opisala, kaj se je zgodilo v vasi Trnje/Trrnj 25. marca leta 1999. Prial je, da so vojaki VJ najprej na hribu nad Trnjem/Trrnj postavili protiletalski top, nato pa je kapetan Gavrilovi z roko pokazal proti vasi in dejal: Danes tukaj nihe ne sme ostati iv. Potom je izdal ta ukaz, vodniki pa so s svojimi etami odli k vasi Trnje/Trrnj. Iz protiletalskega topa so prieli streljati po vasi. Ljudje so prieli beati. Vojaki so vstopili v Trnje/Trrnj in po ukazu astnikov zaigali vse prazne hie, po vrsti. Objavljamo del prepisa prievanja K-41. TOILEC REINFELD VPRAANJE: Ali se spomnite nekega incidenta s starejim lovekom, ki se je zgodil, ko ste preiskovali hie in kaj se je z njim zgodilo ? PRIA K-41 ODGOVOR: Da, spomnim se enega starejega loveka, ki je bil izgnan iz svoje hie in spomnim se vodnika, ki je ukazoval vojaku, da naj strelja v njega, vendar ga je ta zavrnil, ni mogel streljati v loveka in spomnim se, da ga je on ubil z roajem puke in rafalom v glavo in rekel: To se dela tako! TOILEC REINFELD VPRAANJE: Mogoe bi vas lahko vpraal e nekaj stvari, da bi razjasnili: kdo je bil ta vodnik in kdo je bil ta vojak ? PRIA K-41 ODGOVOR: Vodnik je bil Kozlina, navaden vojak pa Miloevi, ki ni hotel streljati in ki je rekel: Jaz ne morem streljati. TOILEC REINFELD VPRAANJE: Ali nam lahko odgovorite glede enega dogodka,
Pobuda za REKOM

33

kot se ga spomnite, ko ste prvi nali nekoga v hiah, ki ste jih preiskovali ? PRIA K-41 ODGOVOR: Da, ko smo naleteli na eno hio, smo videli, da se v hii premika zavesa in smo tako vedeli, da se nekdo nahaja v tej hii. Vstopili smo v dvorie te hie in v tem dvoriu je bila ena hia z leve strani in neke garae in hia z desne strani. Jaz in e nekaj vojakov smo vstopili v te hie, ki so bile na desni strani in ljudje, ki so bili znotraj njih so bili nagnani v dvorie. TOILEC REINFELD VPRAANJE: e eno vpraanje, preden nadaljujemo. Ali so te civiliste v nekem trenutku zaslievali, razen da so od njih zahtevali denar, ali je kdo vpraal za OVK ? PRIA K-41 ODGOVOR: Da. Vpraali so, kje je OVK/UK, ali je tu Ne mine no, da ne bi OVK/UK. Spomnim se, da so odgovarjali, da OVK/UK ni bilo in da sanjal tega otroka, ki je v vasi ni nikogar od OVK/UK. In tu so potem nastajale nekakne bil ustreljen in ki joka. psovke. TOILEC REINFELD VPRAANJE: Ali ste nam govorili o nekem loveku, ki so ga loili od drugih in ga peljali na neko mesto v dvoriu? Veini vojakov je bilo zaukazano, da naj zapustijo dvorie, ostali ste samo vi tirje ali pet ? Kaj se je zgodilo potem ?

34

PRIA K-41 ODGOVOR: Ostali vojaki so odli. Tisti, ki so se nahajali v dvoriu, so zaeli odhajati, nam, tirim ali petim, kolikor nas je ostalo, pa je vodnik ukazal, da streljamo v to skupino, ki je ostala tukaj na dvoriu. In ki se je nahajala pred nami. TOILEC REINFELD VPRAANJE: Ali ste to tudi storili ? PRIA K-41 ODGOVOR: Da. TOILEC REINFELD VPRAANJE: Kdo je streljal na ljudi ? PRIA K-41 ODGOVOR: Streljal je vodnik, streljali so vsi, ki so ostali, vojaki v tej vrsti, mi tirje, nas pet. TOILEC REINFELD VPRAANJE: Vkljuno z vami ? PRIA K-41 ODGOVOR: Da. TOILEC REINFELD VPRAANJE: Ali ste streljali na vse civiliste, ki so stali pred vami ? Ko reem vi mislim na vao skupino. PRIA K-41 ODGOVOR: Da, naa skupina je streljala, kakor se je kdo nahajal na kaknem mestu. Streljali smo na ljudi, ki so bili pred nami. Streljalo se je na vse ljudi.

Pobuda za REKOM

TOILEC REINFELD VPRAANJE: Ali se spomnite, kaj se je zgodilo s temi ljudmi, na katere ste streljali skupaj s svojimi tovarii vojaki ? PRIA K-41 ODGOVOR: Vsi ljudje, na katere smo streljali, so zaeli padati eden preko drugega in najbolj se spomnim, to sem si zares dobro zapomnil enega dojenka, ki je bil zadet s tremi naboji in ki je neverjetno krial. TOILEC REINFELD VPRAANJE: Kaj se je po vaem mnenju zgodilo s temi ljudmi ? PRIA K-41 ODGOVOR: Ne vem, jaz sem elel samo im prej zapustiti ta kraj. Potem smo skupaj z vodnikom odli, rekel je nam vojakom, ki smo li, da naj v skupinah po dva ali po tri, ki smo bili v tej skupini, preverimo e tisto hio, ki je bila na levi strani, da ni kdo ostal in v tej hii z desne strani v sobi je bil e en starec, ki je... TOILEC REINFELD VPRAANJE: Ali ste vstopili v to hio, v to drugo hio ? PRIA K-41 ODGOVOR: Da, videli smo samo nekega samega starca, ki je bil ubit. Nikogar ve ni bilo v tej hii. Izstopili smo iz hie. TOILEC REINFELD VPRAANJE: Ko ste izstopili iz te hie, kam ste odli, kaj ste sliali, kaj ste delali ? PRIA K-41 ODGOVOR: Ko smo izstopili iz te hie, smo odli iz tega dvoria. Tam je bila glavna cesta, ki je vodila skozi to vas, nekdo od vojakov je dejal, da se je tam videlo premikanje zavese v e eni hii. ez nekaj asa se je zlomilo steklo na oknu in skozi njega je bila v hio odvrena bomba. Slialo se je krianje iz te hie in po tej eksploziji ni bilo ve mogoe sliati isto ni. TOILEC REINFELD VPRAANJE: Vi ste torej li naprej v druge hie v tej vasi, po tem incidentu, ko je bilo ubitih 15, priblino 15 ljudi, ali je tako ? PRIA K-41 ODGOVOR: Da. TOILEC REINFELD VPRAANJE: Ko ste zapuali to hio, kjer je vaa skupina ubila te civiliste, ali ste, ko ste zapuali to posestvo, kjer je vaa skupina ubila te civiliste, ali ste videli, kako neki drugi vojaki vstopajo v to dvorie in ga zapuajo ? PRIA K-41 ODGOVOR: Da, takoj ko je prenehalo streljanje, je e bilo tu nekaj vojakov, ki bi vstopali, gledali, tekli ven, kajti tu sta bili obe eti in potem, ko so izstopali so jim govorili in potem smo li naprej proti blinjemu... TOILEC REINFELD VPRAANJE: Dobro. Tu se bomo ustavili. Med vsem tem dogodkom, ko ste li v to vas s hriba, med obstreljevanjem in med vsemi dogodki, ki smo jih opisali, ali ste v kateremkoli trenutku opazili, da kdorkoli odgovarja na streljanje iz vasi ? Ali je kdorkoli streljal na vas ?

35

Pobuda za REKOM

PRIA K-41 ODGOVOR: Ni bilo streljanja, ki bi pomenilo, da so tam bili vojaki OVK/ UK. TOILEC REINFELD VPRAANJE: Ali ste bili kadarkoli kaznovani ali pa so proti vam disciplinsko ukrepali v vojski zaradi vaega sodelovanja v tistem streljanju v Trnju/ Trrnj ali v kateremkoli drugem incidentu ? PRIA K-41 ODGOVOR: V Vojski Jugoslavije nikoli nisem bil kaznovan zaradi taknih incidentov. TOILEC REINFELD VPRAANJE: Gospod, vas je predsedujoi sodnik danes opozoril, pa tudi jaz sem vam osebno pojasnjeval, enako kot preiskovalci, da boste morda nosili doloene pravne posledice zaradi prievanja, ki obremenjuje vas osebno. Ali je to res ? PRIA K-41 ODGOVOR: Res je. TOILEC REINFELD VPRAANJE: Bilo vam je povedano, da imate pravico do odvetnika, vi pa ste odgovorili, da ne elite odvetnika, ali je to res ? PRIA K-41 ODGOVOR: Tudi to je res.

36

TOILEC REINFELD VPRAANJE: Jasno je, da ste vi dobro razumeli, da niste dolni odgovarjati niti na eno moje vpraanje danes. Ali je to res ? PRIA K-41 ODGOVOR: Da, razumel sem. TOILEC REINFELD VPRAANJE: Zaradi esar ste potemtakem prili, zaradi esa ste se prijavili, da priate ? PRIA K-41 ODGOVOR: Moja prijava in razlog, zaradi katerega sem priel priati je, da na ta nain izpovem to, kar me mui, sedaj e tri leta, odkar sem konal z vojsko. Najbolj me mui, da preko noi, nikoli ne mine dan, da ne bi sanjal tega otroka, ki je bil ustreljen in ki joka. In mislil sem, da e bom povedal resnico, da se bom v dui poutil veliko laje. To je edini razlog, zaradi katerega sem jaz zdaj tukaj.

Pobuda za REKOM

Podpis v podporo za ustanovitev REKOM

Ime in priimek Drava Naslov Elektronska pota Matina tevilka/osebna identikacijska tevilka/EMO tevilka osebne izkaznice tevilka potnega lista tevilka voznikega dovoljenja
g/ m.or reko .za /www Podp sam is-po ezni .sl.h ka/ce tml

/ Podpii. http: Zaradi sebe. Da se ve. Da se ne pozabi. Da se ne ponovi. Da gremo naprej.

37

Pridruitev Koaliciji za REKOM

Ime in priimek Organizacija Drava Naslov Elektronska pota Spletna stran Telefon
g/ m.or reko .za /www Podp cije.s aniza g is-or l.htm l

/ Podpii. http: Zaradi sebe. Da se ve. Da se ne pozabi. Da se ne ponovi. Pobuda za REKOM Da gremo naprej.

PROCES REKOM Razprava o instrumentih za odkrivanje in objavljanje dejstev o preteklosti je bila sproena maja leta 2006, na Prvem regionalnem forumu za tranzicijsko pravinost, ki so ga organizirali Fond za humanitarno pravo (Srbija), Raziskovalno-dokumentacijski center (BiH) in Documenta (Hrvaka). Udeleenci, predstavniki nevladnih organizacij in zdruenj druin izginulih in rtev iz post-jugoslovanskih drav so se zavzeli za regionalni pristop pri ugotavljanju dejstev o vojnih zloinih, s pojasnilom, da se je vojna odvijala na podroju ve drav in da rtve in storilci, v veini primerov, ne ivijo v isti dravi. Koalicija za ustanovitev Regionalne komisije za ugotavljanje dejstev o vojnih zloinih v vojnah v bivi Jugoslaviji (REKOM) je bila ustanovljena 28. oktobra leta 2008, na etrtem regionalnem forumu za tranzicijsko pravinost v Pritini. Iniciativa REKOM je v treh letih intenzivnih posvetovanj v celotni regiji nekdanje SFRJ z ve kot 6000 razlinimi udeleenci sproila najbolj obseno drubeno debato, ki je bila kadarkoli organizirana na teh prostorih. Na podlagi predlogov, zahtev, potreb in stali udeleencev tega posvetovalnega procesa za ustanovitev REKOM je bil napisan in 26. marca leta 2011 tudi javno predstavljen predlog Statuta REKOM, ki je bil, skupaj z ve kot pol milijoni podpisi podpore, namenjen najvijim institucijam drav v regiji. Oktobra leta 2011 je bil oblikovan regionalni tim zagovornikov za REKOM, ki vodi zakljuno fazo procesa REKOM. Od drav regije se zahteva ustanovitev neodvisne, meddravne Regionalne komisije za ugotavljanje dejstev o vseh rtvah vojnih zloinov in drugih tekih kritev lovekovih pravic, storjenih na podroju SFRJ v obdobju 1991-2001. Stalie Koalicije za REKOM je, da mora biti ugotavljanje dejstev o zloinih in imenovanje mrtvih, ubitih in izginulih osnovna naloga REKOM-a, o ostalih ciljih in nalogah pa bi konno odloitev morale sprejeti vlade, ki bodo skupaj ustanovile REKOM. !Glas je publikacija, katere osnovna naloga je, da o procesu REKOM informira lane in lanice Koalicije za REKOM, tevilne podpornike Iniciative in vso zainteresirano javnost. Publikacija se ukvarja tudi z napredkom tranzicijske pravinost v regiji. Izhaja v bosansko/hrvako/srbsko/rnogorskem, kot tudi v albanskem, anglekem, makedonskem in slovenskem jeziku.

39

Pobuda za REKOM

40

Pobuda za REKOM