1

5/2012

Iniciativa za REKOM

Iniciativa za REKOM

UVODNIK

!Sprava
kot
politina tabu tema
Dinko Gruhonji Po deklarativnih izjavah o podpori Iniciativi za REKOM so potihnili glasovi predsednika Srbije in Hrvake, Borisa Tadia in Iva Josipovia v zvezi s to temo. Zmanjalo se je tudi tevilo medsebojnih obiskov obeh predsednikov, ki sta se nekaj asa videvala tako pogosto, da smo mislili, da sta postala najbolja prijatelja. Vse kae, da tema sprave v tem trenutku niti enemu niti drugemu ni ve politina prioriteta. Josipovi se je skozi druenje s Tadiem opredeljeval do tedanje vlade, ki jo je vodila HDZ. Tadi je ocenil, da ne sme pretiravati s spravo, zaradi vzpostavljanja ravnoteja s t.i. patriotsko opozicijo. V Srbiji so razpisane volitve in precej oitno je, da tema REKOM-a ne bo dolgo del predvolilne retorike tukajnjih politinih dejavnikov. Pred volitvami se bo, kot obiajno, bila bitka glede socialnih in domoljubnih, demagokih tem, medtem ko bo glas rtev znova ostal v zapeku. Bosna in Hercegovina je e naprej razpeta med lastnimi notranjimi problemi, zato zgleda da nobeden od politikov v tej dravi nima asa, da bi se ukvarjal z vpraanjem sprave, pa eprav bi bila kljuna za prihodnost te drave. Poraja se vtis, da imajo posamezni bosanski politiki pravzaprav interes, da do ugotavljanja dejstev o preteklih vojnah sploh nikoli ne pride, da bi tako lahko v nedogled nadaljevali z vladanjem s pomojo iste matrice, ki je tudi privedla do vojn. Makedonija se je ob tem ponovno znala v vrtincu nacionalizmov, ki resno grozijo z eskalacijo neesa e veliko hujega od posameznih prask. Tamkajnjo javnost je, tudi e bi to hotela, sedaj strah, da ne bi sproila vpraanja sooanja s spopadom iz leta 2001, ker
Iniciativa za REKOM

ocenjuje, da bi bilo to dolivanje olja na ogenj. Kosovo se prav tako ukvarja samo s seboj in z boji na notranjepolitini sceni, medtem ko je idejo REKOM-a v Sloveniji pravzaprav ele potrebno promovirati, zaradi prevladujoega mnenja javnosti, da je sooanje z nedavno preteklostjo zgodba, s katero ta drava bolj ali manj - nima niesar. Nacionalistinim politikom ni ve Edino uradna Podgorica, kjer oblast DPS-a ni ugotavljanje dejstev in vraanje v pod vpraajem, ima dovolj poguma, ne samo, preteklost. da podpre REKOM, temve da se, v osebi predsednika Filipa Vujanovia, ponudi kot odvetnik ideje v celotni regiji. rnogorski predsednik je poslal pismo predsednikom vseh drav v regiji v zvezi z REKOM-om. Edino vpraanje je, ali ga je kdorkoli prebral in razumel. Nacionalistinim politikom ni ve ugotavljanje dejstev in vraanje v preteklost. Zavzemajo se za takno logiko: Dovolj je bilo zgodb o preteklosti, dajmo nartovati prihodnost. e e morajo govoriti o nedavni preteklosti, potem o njej govorijo iz vidika lastnih resnic. Kajti med njimi so tudi tisti, ki so, tako ali drugae, sodelovali v zloinih. Kar se tie proevropskih politinih strank je njihova logika: Naj se s tem ukvarjajo tisti, ki so vojne in zloine zakuhali. 2 Preprievanje politikov v regiji, da je REKOM ne samo potreba, pa pa tudi eden od osnovnih pogojev za kakrnokoli prihodnost seveda ne bo lahko. Sicer pa nihe tudi ni priakoval, da bo lahko. Vendar ima ideja REKOM-a teo v 550.000 podpisih dravljanov regije, v 150 posvetovanjih s predstavniki irokega spektra civilne drube, ki so privedle do sprejema Predloga Statuta prihodnje komisije, stotinah organizacijah in tisoih uglednih posameznikov, ki so podprli Iniciativo za REKOM. Kajti, e drave te regije resnino elijo postati del sodobnega civilizacijskega prostora, potem se bodo morale drati tudi meril, ki veljajo v taknih drubah. Zaradi tega je potrebno pozvati tudi evropske politike, da postanejo zavezniki REKOM-a, ter da od asa do asa, osveijo spomin svojim balkanskim sogovornikom. Vendar pa moramo glavno delo vseeno narediti sami s seboj in z naimi politiki. im prej tem bolje. Dinko Gruhonji avtor je novinar iz Novega Sada in lan Regionalnega tima zagovornikov Iniciative za REKOM

Iniciativa za REKOM

AKTUELNO NOVOSTI O REKOM-u

!Evropski parlament:

REKOM za spravo na Zahodnem Balkanu

Parlament Evrope foto: http://chic-project.eu Evropski parlament je 29. marca leta 2012 sprejel resolucijo o napredku Srbije, dokument, ki ga je pripravil slovenski poslanec Jelko Kacin Evropski parlament izraa podporo Iniciativi REKOM s ciljem, da e naprej spodbuja in usmerja proces sprave na celotnem zahodnem Balkanu. V toki 20 EP opozarja na resne pomanjkljivosti v delovanju programa za zaito pri v zvezi s sojenjem za vojne zloine, zaradi katerih se je doloeno tevilo pri odloilo, da se po sistematinem zastraevanju same izkljuijo iz programa.; [EP] poziva [srbsko] Ministrstvo za notranje zadeve in urad toilca za vojne zloine, da se aktivno angairajo pri zagotavljanju varnosti in dobrega poloaja vseh pri, ki so vkljuene v program zaite; [EP] poudarja, da je uinkovit program zaite izjemnega pomena za vladavino zakona v dravi, kot tudi za demonstracijo politine volje, da uinkovito procesira primere vojnih zloinov, ki jih je Mednarodno kazensko sodie za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY) prepustilo nacionalnemu pravosodju. EP priakuje od oblasti v Beogradu, da zagotovijo pravno rehabilitacijo in finanno kompenzacijo tistih, ki so bili v preteklosti obsojeni zaradi politinih, etninih ali verskih razlogov vkljuno tudi tiste, ki so bili rtve kolektivne krivde. V 39. toki resolucije, Evropski parlament izraa podporo iniciativi REKOM (Regionalni komisiji za iskanje in objavljanje resnice o vojnih zloinih in drugim resnim kritvam lovekovih pravic v nekdanji Jugoslaviji) s ciljem, da e naprej spodbuja in usmerja proces sprave na celotnem zahodnem Balkanu.
Iniciativa za REKOM

!Komisar

za lovekove pravice Sveta Evrope podprl ustanovitev REKOM-a

Komisar Thomas Hammarberg Foto: Svet Evrope Pozitivni uinki procesa REKOM so e vidni, je na tiskovni konferenci poudaril komisar za lovekove pravice Sveta Evrope Thomas Hammarberg 4 Regionalni pristop v procesu uresniitve pravinosti in ugotavljanja dejstev v nekdanji Jugoslaviji je zelo pomemben, ustanovitev regionalne komisije za resnico in spravo pa je lahko pomembno sredstvo za doseganje tega cilja, je na tiskovni konferenci v Sarajevu 19. marca 2012, ob predstavljanju svojega poroila Povojna pravinost in trajni mir v bivi Jugoslaviji dejal komisar za lovekove pravice Sveta Evrope Thomas Hammarberg. Komisar Hammarberg je e Komisar Hammarberg je e enkrat podprl ustanovitev REKOM-a enkrat podprl ustanovitev in poudaril, da je to pomembna iniciativa, utemeljena na REKOM-a in poudaril, da vrednotah, ki ne smejo biti zanemarjene. Apeliral je tudi na je to pomembna iniciativa, politine elite in poudaril, da je potrebno im prej zaeti resno utemeljena na vrednotah, ki ne razpravo o REKOM-u. Vendar je Hammarberg izrazil tudi dvom, bi smele biti zanemarjene. da bodo politiki v regiji tudi zares sprejeli idejo REKOM-a. Komisar je dejal, da so e vidni pozitivni uinki procesa REKOM, kot je na primer javna razprava o vojnih dogodkih, ki jo Hammarberg ocenjuje za enega od bistvenih elementov povojne pravinosti. Ko je govoril o prednostih REKOM-a je poudaril pomembnost obstoja skupne pripovedi in konsenza o bistvenih dejstvih in pozdravil osredotoenost REKOM-a prav na proces ugotavljanja dejstev. Po Hammarbergovih besedah taken konsenz ne izkljuuje spotovanja in razumevanja razlinih verzij resnice, ki jo ima vsaka etnina skupnost za sebe, ker je tudi to eden od vidikov sprave, toda skupno stalie o kljunih dejstvih, povezanih z vojnimi dogodki v devetdesetih, mora obstajati. Prav tako je poudaril, da REKOM lahko olaja pot v smeri evropskih integracij.
Iniciativa za REKOM

Hammarberg je poleg vpraanja REKOM-a, e posebej poudaril pomen obvezne vzpostavitve uenja zgodovine, utemeljene na objektivnih dejstvih, izboljanje sistema zaite pri in sistema pravne regulacije in realizacije pravice rtev vojne in njihovih druin do reparacij. Opozoril je tudi na napake ICTY-ja, natanneje, njihovega programa Outreach, da javnosti pojasni sodno proceduro in utemeljenost sodb, da bi se izognili lokalnim politinim manipulacijam sodb, izreenih pred tem sodiem. Edina urkovi, direktorica zdruenja Tranzicijska pravinost, odgovornost in spomin iz BiH

!Odlomek
lovekove pravice

iz poroila komisarja za
Sveta EvropeTomasa Hammarberga, posveen Iniciativi

REKOM

Iniciativa za ustanovitev regionalne komisije za resnico (RECOM) Regionalna koalicija nevladnih organizacij (Koalicija) je leta 2008 sproila iniciativo, da se ustanovi regionalna komisija za resnico (RECOM). Koalicijo sestavlja mrea priblino 1.500 nevladnih organizacij, zdruenj in posameznikov. Iniciativo so sproili predstavniki civilne drube iz Srbije, Bosne in Hercegovine in Hrvake z velikimi izkunjami v povojni pravinosti. Koalicija je 26.3.2011 sprejela Predlog Statuta za mednarodni sporazum, ratifikacijo katerega se zahteva od drav bive Jugoslavije, s emer bi Statut postal del mednarodnega pravnega sistema. Statut predvideva tudi vzpostavitev uradne, neodvisne komisije, ki bi proaktivno raziskovala vse navedbe o vojnih zloinih in kritvh lovekovih pravic, storjenih med
Iniciativa za REKOM

vojnami v devedesetih. Ob koncu dveletnega mandata bi komisija izdala poroilo, ki bi vsebovalo ugotovljena dejstva ter priporoila v smislu reparacij, neponavljanja in nadaljnih korakov, ki bi jih bilo potrebno storiti. Komisija bi oblikovala arhiv, odprt za javnost. Koalicija je elela zbrati milion podpisov dravljanov celotne regije, kot znak podpore ustanovitvi omenjene komisije. Do sredine leta 2011 je koalicija zbrala okoli pol milijona podpisov, ki so bili predani Predsedniku Hrvake, Predsedstvu Bosne in Hercegovine in Dravnem sekretarju vlade Slovenije. Do sredine februarja 2011 so podporo Koaliciji izrazili Parlament rne gore, predsednika Srbije in Hrvake, Evropska komisija, Podkomite Evropskega parlamenta za lovekove pravice, ter Skupinski odbor za evropske integracije Srbije. V aprilu leta 2011 je doloeno tevilo politinih strank, zastopanih v Skupini Srbije, ter Premier rne gore izrazili podporo ustanovitvi RECOM-a. Maja leta 2011 sta tudi predsednik Slovenije Danilo Trk in predsednik parlamenta Pavel Gantar izrazila svojo podporo tej iniciativi. Vendar poroila kaejo, da obstajajo drugi vodilni politiki v regiji, ki so proti tej iniciativi. Iniciativa RECOM je edina regionalna iniciativa, ki je zbrala tako iroko podporo pomembnega dela predstavnikov civilne drube, zdruenj rtev in posameznikov iz vseh drav bive Jugoslavije. Pobudniki so organizirali tudi nekaj javnih kampanj v regiji. Kampanje so bile intenzivirane v asu zbiranja podpisov za RECOM-ov Statut in so brez dvoma prispevale k temu, da narodi v regiji razumejo pomen procesa sprave. To je e sam po sebi, pohvalen in ve kot potreben prispevek. Poroilo Povojna pravinost in trajni mir v bivi Jugoslaviji, stran 35, dostopno na http:// www.coe.int/t/commissioner/Source/prems/Prems44012_BIH_1700_PostwarJustice.pdf

Iniciativa za REKOM

!Glavni
haaki toilec
Serge Brammertz

podpira

REKOM

Toilec Serge Brammertz Foto: ICTY

Serge Brammertz je v pogovoru za hrvaki T-portal poudaril pomembnost Iniciative REKOM Pozdravljamo vsako iniciativo v regiji, katere cilj je ugotavljanje dejstev o zloinih, ki so bili storjeni v devetdesetih in katerih namera je spodbujati proces sprave. Iniciative kot so REKOM so pomembne, ker spodbujajo nevladne organizacije na ravni drav in pripadnike civilne drube in lahko dopolnijo delo Haakega sodia in lokalnih sodi. http://www.tportal.hr/vijesti/hrvatska/184500/Da-nije-bilo-Haskog-suda-ne-bi-bilo-nipravde-za-zrtve.html

Iniciativa za REKOM

DEBATE

!Zavraanje

in podpora

Iniciativi REKOM

Na okrogli mizi evropskega komisarja za lovekove pravice Sveta Evrope v Sarajevu se je razvila razprava o potrebi, da evropske institucije podprejo institucionalizacijo Iniciative za REKOM 8 Na okrogli mizi z branilci/kami lovekovih pravic v Sarajevu, 18. marca leta 2012, ki jo je ob predstavljanju tematskega poroila Povojna pravinost in trajni mir v nekdanji Jugoslaviji organiziral komisar za lovekove pravice Sveta Evrope Tomas Hammarberg, je nekaj udeleencev in udeleenk dejalo, da mednarodne institucije ne bi smele podpreti institucionalizacijo Iniciative za ustanovitev REKOM-a, medtem ko so lani/ce Koalicije za REKOM vrsto zastopali stalie, da ima edino REKOM potencial, da ugotovi dejstva in resnico o rtvah in vojnih zloinih. Predstavnica nevladne organizacije iz Republike Srbske je komisarju sporoila, da od lokalnih oblasti ne zahteva, da naj podprejo REKOM, ker namera, da se oblastem BiH poda takna zahteva sproa veliko zaskrbljenost. Po njenem razumevanju bi bil sprejem zahteve Koalicije za REKOM, da se mednarodna skupnost pri oblasteh v regiji zavzame za to, da ustanovijo REKOM, akt agresije, ki so jo Srbija in rna gora e enkrat, leta 1992, izvrile nad BiH. Poudarila je, da komisar ne sme, in da mu prav tako ni niti potrebno delati na tem, da bi bil ustanovljen REKOM. Isto stalie je podala e ena udeleenka iz nevladne organizacije s sedeem v Federaciji BiH. Predstavnica nevladne organizacije iz Srbije se je strinjala, da zahteve za ustanovitev REKOM-a

Iniciativa za REKOM

sploh ni potrebno podati niti eni vladi v regiji. Dejala je, da je Iniciativa za REKOM velik uspeh dosegla e s tem, da je odprla razpravo o nedavni preteklosti, vendar pa nadaljnje vlaganje v to iniciativo ne daje upanja na uspeh. Opozorila je, da je proces REKOM monopoliziral proces sprave v regiji ter da donatorji dajejo denar samo za ta projekt, kar ni dobro, ker obstajajo tudi druge iniciative, ki se ukvarjajo s spravo in ugotavljanjem resnice. Nekaj sodelujoih je dejalo, da obstaja veliko tveganje, da bi REKOM propadel celo, e bi bil ustanovljen, kar bi predstavljalo novo katastrofo za rtve. Zatem je bilo podano mnenje, da bo proces ustanavljanja zelo dolg in da mnoge rtve ne bodo doakale ustanovitev REKOM-a, ter da je zato bolje pomagati drugim iniciativam, ki so enostavneje in imajo veje monosti za uspeh. Udeleenka iz Republike Srbske je dodala, da so ob izdelavi strategije tranzicijske pravinosti v BiH (v kateri je osebno sodelovala kot lanica delovne skupine za izdelavo strategije), rtve izrecno zahtevale, da se iz strategije odstrani ustanovitev komisije za resnico, ker nimajo zaupanja v ta mehanizem pravinosti, in dodala, da nezaupanje krepi tudi dejstvo, da je v BiH e propadlo nekaj komisij za resnico za Bijeljino, Sarajevo in Srebrenico. Drugi predstavniki organizacij iz BiH pa so podali povsem drugana stalia. Predstavnica organizacije mladih iz BiH je poudarila, da mono podpira ustanovitev REKOM-a in da v tem vidi prihodnost svoje drave. Predstavnica organizacije mladih iz BiH je poudarila, da odlono podpira ustanovitev REKOM-a. Udeleenec iz Hrvake se je odzval na opazko, da rtve ne podpirajo ustanovitve REKOM-a, in pojasnil, da javna podpora, kot tudi podpora rtev, vsekakor ne govori v korist ustanovitve REKOM-a, da pa z druge strani odsotnost podpore doloenih skupin ni zmeraj objektivno merilo o tem, v koliki meri je ideja REKOM-a dobra ali pa ne. To stalie je podkrepil z dejstvom, da v Hrvaki prav zdruenja rtev pogosto protestirajo proti sodbam Mednarodnega kazenskega sodia za nekdanjo Jugoslavijo, in ga pogosto ne podpirajo.Prav tako je dodal, da REKOM nima alternative v smislu obstoja nekega mehanizma, ki bi lahko na regionalni ravni ponudil uradno ugotovljena dejstva, ki se jih bodo izobraevalni sistemi in politiki drali kot osnove za interpretacijo dogodkov iz preteklosti.Ko se je odzval na novi nasprotni argument omenjenih udeleenk, e da regija razpolaga z dejstvi, ki so ugotovljena na sodiih in da ni problem v pomanjkanju dejstev, temve v njihovem nepromoviranju, je predstavnik iz Hrvake odgovoril, da je trditev o tem, da obstajajo potrebna dejstva celo nespodobna, ko pa se v regiji e zmeraj ie ve kot 14000 izginulih. Braniteljica lovekovih pravic iz rne gore se je odzvala in poudarila, da je zelo aljivo rei, da rtve ne razumejo narta Statuta REKOM-a, in da je neutemeljena in arbitrarna ocena, da sploh ne podpirajo njene ustanovitve. Do konca okrogle mize so prevladala pozitivna stalia do politine faze procesa REKOM-a.
Iniciativa za REKOM

Predstavnik nevladne organizacije iz Makedonije je dejal, da je REKOM nujen tej dravi in da ne vidi drugega naina, kot da se Makedonija sooi s svojo preteklostjo in rtvami. lani Koalicije za REKOM so obvestili komisarja, da je oblikovan tim zagovornikov REKOM-a in da je bilo nedavno dogovorjeno tudi nartovanje aktivnosti v naslednjem obdobju, s emer se je e zaela nova faza kampanje za REKOM. Komisar je izrazil zadovoljstvo, ker slii, da se e naprej dela na ustanovitvi REKOM-a in napovedal, da bo izkoristil nartovane pogovore s predstavniki vlad v regiji zato, da zahteva njihovo podporo za REKOM. Komisar je svoje stalie zares e odloneje ponovil tudi na tiskovni konferenci, ki jo je imel dan kasneje v istem mestu. Jelena Gruji

REKLI SU

10

!Bitka
mir e aka

za vzdrni

Oliver Stanoeski V Makedoniji je novi fenomen - takoimenovano urbano nasilje, na etnini podlagi zasenilo vpraanja sooanja s preteklostjo Deset let po oboroenem konfliktu leta 2001, ki je bil posledica regionalnih razmer in ki se je zgodil predvsem zaradi notranjih slabosti in nefunkcionalnosti institucionalnih mehanizmov za zgodnje opozarjanje in preventivo, je makedonska drava znova leerno obravnavala incidente, ki so se razplamteli v zadnjem asu. Odgovorne institucije so bile najprej pasivne, potem pa so se na neprimeren nain odzvale na indikatorje, ki so doloen as e opozarjali na eskalacijo napetosti. Takno institucionalno obnaanje, kot tudi
Iniciativa za REKOM

posledice, do katerih je privedlo, niso v povezavi s tezo o menda z uspehom kronani izgradnji miru po podpisu Okvirnega (Ohridskega) sporazuma. Za razliko od dogodkov iz preteklosti se je sedaj pojavil nov fenomen tako imenovano urbano nasilje na etnini podlagi. Zakaj urbano ? Enostavno zato, ker pred tem ni bilo zaznano, da bi se organizirana dejanja nasilja v Makedoniji kadarkoli zgodila sredi velikih mest (Skopje, Tetovo, Foto: http://www.topix.com Prilep) in to v avtobusih, parkih, na trgih in tako naprej. Posebej zaskrbljujoe je, da so udeleenci v tej spirali nasilja mladi ljudje, ki vse bolj odkrito izraajo svoje frustracije na nain, ki ni odlika demokratine drube. Retrospektiva nedavnih dogodkov kae kontekst in dinamiko, ki je pripeljala do sedanje situacije. Nacionalistino skandiranje makedonskih navijaev na evropskem rokometnem prvenstvu v Srbiji je bilo samo inicialna kapica. Kmalu zatem je bila zagana makedonska zastava na Kosovu in v Makedoniji, na portnem tekmovanju na Kosovu pa so bile prikazane aljive parole, uperjene proti makedonski dravi in narodu. Sledil je Vevanski karneval, na katerem so bile doloene maske in igre takne, da so bile interpretirane kot aljive za Muslimane, zato je prilo do mnoinih protestov v Strugi. Neposredno po karnevalu se prine zaiganje cerkva in skrunitev damij. Zadnji v nizu je bil incident v Gostivarju (28. februarja), v katerem se je pripadnik policije, ki se ni nahajal na dolnosti, zapletel v verbalno razpravo s skupino ljudi zaradi parkirnega prostora in po pretepu, v navzonosti svoje desetletne herke, ubil dva napadalca. Tragini dogodek je dobil etnino dimenzijo: ubijalec je Makedonec, dva ubita pa sta Albanca. Sledili so ulini protesti pod parolo, da makedonska policija ubija Albance zaradi njihovega etninega porekla. Spirala nasilja je prila tudi do mest, urbano nasilje pa se je razirilo V Makedoniji skrbi ustvarjanje neugodnega do stopnje, v kateri so bile rtve tako vzduja za Iniciativo REKOM. mladoletne deklice kot stareji ljudje. Prvotna reakcija institucij ni bila zelo uinkovita, ko pa je postalo jasno, da je situacija na robu veliko ire eskalacije, so bile sprejeti potrebni ukrepi, da bi se prepreile nadaljnje napetosti. Policija je bila razporejena na kritinih lokacijah (v avtobusih, olah, parkih), uvedena je bila prepoved mnoinih zborovanj (posebej v zvezi s portnimi tekmami). Sprejeti so bili tudi ukrepi za identifikacijo in izvedene aretacije udeleencev incidentov. Vsi politini udeleenci so obsodili nasilje. Kljub temu so iz dogajanja nekateri poskusili kovati politini dobiek, na te poskuse pa so se drugi odzvali s pozivom, da naj dogodkom ne dajejo politine dimenzije. Poloaj se je konno umiril, vendar napetost e obstaja.
Iniciativa za REKOM

11

To, kar je e posebej zaskrbljujoe, je ustvarjanje neugodne atmosfere za Iniciativo REKOM. Vpraanja dialoga in tolerance, posebej mladih ljudi, so povsem zasenila sooanje s preteklostjo. Zdi se, da je soitje na steklenih nogah in da se navidezen mir lahko znova porui. Kljub temu pa opogumlja dravljanska iniciativa Mar v imenu miru, ki ima za cilj mnoino zbiranje ljudi vseh etninih skupin, da bi poslali sporoilo vsem strankam, da je veina dravljanov proti nasilju in da elijo iveti v miru in razumevanju. To je dober znak za Makedonijo... Oliver Stanoeski Avtor je predavatelj na Intitutu za varnost, obrambo in mir, Filozofska fakulteta v Skopju

12

!Informacije

iz institucij

nedostopne in

nejasne

Foto: http://www.biznis.ba

Ob raziskovanju tranzicijske pravinosti v Hrvaki se je ugotovilo, da hrvake institucije niso dovolj transparentne pri zagotavljanju javnih informacij, vezanih za tranzicijsko pravinost Pri ocenjevanju dela hrvakih institucij se je Dravno toilstvo Republike Hrvake (DORH) pokazalo kot institucija, ki relativno kvalitetno in profesionalno komunicira z javnostjo. Na zapletena vpraanja o statistinih podatkih je dravno toilstvo odgovorilo v roku, krajem od 48 ur. Njihov odgovor sicer ni bil popoln, ker DORH ne zbira doloenih statistinih podatkov. DORH je ena od redkih institucij, ki ima na svoji strani bazo podatkov, eprav ne predstavlja kvalitetnega orodja za preiskovanje resninega napredka v procesuiranju vojnih
Iniciativa za REKOM

zloinov. Podatki, ki so zaobjeti v navedeni bazi podatkov niso primerni za primerjavo v daljem asovnem obdobju, prav tako ne vsebujejo podatke o vseh elementih procesov, vse to pa je potrebno zaradi ocene resninega napredka pravosodnega sistema Hrvake. Oddelek za zaito pri ne omogoa dostopa do podatkov o kapacitetah oddelka, saj so oznaeni kot uradna tajnost in bi njihovo objavljanje predstavljalo kritev Zakona o zaiti pri. Vendar je naelnik tega oddelka vse podatke predstavil na zasedanju podkomiteja za boj proti terorizmu Sveta Evrope, ko je govoril o zmogljivostih Oddelka za zaito pri. Kljub vsemu navedenemu se je oddelek v komunikaciji z javnostjo pokazal kot precej zaprt in poasen. Uprava za zapore v Hrvaki zavraa zahteve za informacije o imenih obsojenih za vojne zloine, eprav so bila njihova sojenja javna. Ministrstvo za pravosodje (MP) prav tako nima visokih standardov pri komuniciranju z javnostjo. MP trdi, da ne razpolaga s statistiko sojenj za vojne zloine, eprav je jasno, da kot institucija zadolena za koordinacijo pravosodnega sistema morajo imeti te informacije. MP usmerja raziskovalce na to, da zaradi zbiranja skupne statistike za vojne zloine za doloeno obdobje v celotni dravi komunicirajo z vsakim od upanijskih sodi posebej. Ob tem izkunje raziskovalcev kaejo, da je MP podajalo nepopolne in nedosledne informacije. Odgovor na vpraanje o rtvah, ki jih zajemajo pravnomone obsodbe, podatka ki je izjemno pomemben za samo bistvo tranzicijske pravinosti ni mogoe dobiti. , Po drugi strani pa ta podatek toilstvo objavlja v svojem poroilu. V hrvaki zakonodaji in institucionalni praksi niso v dovolj veliki meri usklajena naela zaite osebnih podatkov in javnosti sojenja. Uprava zaporov, na primer, zavraa zahteve po sporoanju imen obsojenih za vojne zloine, eprav so bila njihova sojenja javna. Sama sodia v Hrvaki, ki so zadolena za procesuiranje vojnih zloinov, so premalo transparentna. Odgovori kot so na primer pozabili smo odgovoriti na poslane dopise,, navedeni dopis se je izgubil, uslubenec/nka, ki dela na tem je na letnem dopustu, kot tudi nekateri drugi skrajno neprimerni in neprofesionalni odgovori niso redek primer v komunikaciji s sodii. Vrhovno sodie ima javno dostopno bazo podatakov na internetni strani, vendar je v primerjavi z bazo podatkov Mednarodnega kazenskega sodia za nekdsanjo Jugoslavijo (MKSJ), bolj zapletena, manj pregledna in zahteva veje tevilo informacij za preiskovanje. Uprava za ugrabljene in izginule bi morala statistiko tevila ekshumiranih in identificiranih oseb voditi tudi po kriteriju etnine pripadnosti oseb, kar po sedanji metodologiji ne pone. eprav obstaja pomemben napredek v transparentnosti in dostopnosti javnih podatkov,
Iniciativa za REKOM

13

ki je bil verjetno doseen pod pritiskom pristopanja Hrvake v EU, informacij o procesih v zvezi s tranzicijsko pravinostjo, brez ekstenzivnega, profesionalnega preiskovanja in dolgih komunikacij z institucijami praktino ni mogoe pridobiti. Sven Mileki i Mario Mai, Iniciativa mladih za lovekove pravice Hrvaka

!Politini

zaporniki na

Kosovu: dolgo

akanje na
14

odkodnine

Parlament Kosova foto: Vlada Kosova Zakon o pravicah nekdanjih politinih zapornikov in izgnancev na Kosovu sooen z velikimi preizkunjami Posebna kategorija rtev na Kosovu so bivi politini zaporniki in obsojenci. Ta kategorija se ne nanaa samo na obdobje oboroenega konflikta na Kosovu, pa pa tudi na zapornike, ki so prili v zapore brez upravienega razloga v asu, ko je e obstajala SFRJ, vkljuno z udeleenci demonstracij v letih 1968 in 1981. Po podatkih, ki jih je zbrala Sabila Kemezi

Basha, avtorica knjige Albanski politini zaporniki na Kosovu 1945 1990 (T burgosurit Politik Shqiptar n Kosov 1945-1990), je bilo v analiziranem obdobju celo 8.220 Albancev in sodelovanja na demonstracijah na Kosovu obsojenih 3.348 Albancev. Prav tako je bilo, na podlagi podatkov iz iste knjige, 1.346 Albancev s Kosova, ki so sluili vojni rok v JLA, aretiranih in obsojenih zaradi domnevne politine dejavnosti. V letih 1997, 1998 in 1999 je bilo na Kosovu aretirano veliko tevilo Albancev, ki so bili zatem, po koncu konflikta na Kosovu (10.06.1999), premeeni v zapore v Srbiji. Na Kosovu je zabeleeno 2.150 Albancev s Kosova, ki so doiveli prav to. Najmanj 400 jih je bilo
Iniciativa za REKOM

s Kosova obsojenih na dolgoletne zaporne kazni. Samo leta 1981 je bilo zaradi organiziranja

priprtih brez kakrnekoli zakonske podlage. Na podlagi izjav bivih priprtih se je izvedelo, da nekateri od njih sploh niso bili niti zasliani, kaj ele, da bi bila proti njim vloena kakna obtonica. Od te tevilke jih je bilo najmanj 35 mladoletnih, v zaporu pa so bili zaprti skupaj z ostalimi polnoletnimi zaporniki. Do danes je samo devet bivih politinih zapornikov dobilo odkodnino zaradi nezakonitega zapora. Fond za humanitarno pravo je v imenu ve deset politinih zapornikov (iz obdobja od leta 1998 do leta 1999) toil Republiko Srbijo in zahteval reparacije za nezakoniti pripor. Velika veina tob je bila zavrena zaradi zastarelosti. Po podatkih Sabile Kemezi Basha je bilo v obdobju 1945-1990 celo 8.220 Albancev s Kosova obsojenih na dolgoletne kazni zapora. Zaradi vsega tega je zdruenje bivih politinih zapornikov na Kosovu pred nekaj leti prielo zagovarjati sprejem zakona, ki bi omogoil izplailo odkodnin politinim zapornikom.

Skupina Republike Kosova je 28. oktobra leta 2010 sprejela Zakon o pravicah bivih politinih zapornikov in pregnancev. Zakon je stopil v veljavo 25. decembra leta 2010, potem ko je bil objavljen v Uradnem listu Republike Kosova. Na podlagi tretjega lena, so v zakonu natete naslednje kategorije: bivi politini obsojenci, bivi politini zaporniki in bivi politini izgnanci. Zakon predvideva pravico do odkodnine in tudi druge ugodnosti, na primer prednost pri zaposlitvi, pridobitvi tipendije in podobno. Zakon predvideva tudi ustanovitev vladne Komisije za uresniitev pravic bivih politinih zapornikov in pregnancev. Komisija je bila oblikovana in dopolnjena februarja leta 2012. Bivi politini zaporniki in obsojenci imajo velika priakovanja v zvezi z uresniitvijo tega zakona, e posebej v zvezi s pravico do odkodnine. Sedmi len tega zakona predvideva, da se za vsak dan, preivet v zaporu doloi odkodnina v skladu z veljavnimi doloili o nedolnih obsojencih. Uresniitev te odredbe zakona bo zelo zapletena zaradi asovnega obdobja, ki ga zajema zakon in ki se zaenja 1. marca leta 1913, kakor je navedeno v etrtem lenu tega zakona. Komisija na prvem mestu ne bo mogla registrirati in evidentirati vseh oseb, ki so bile zaprte od leta 1913, e teje pa bo dokazati, da so bile te osebe res politini zaporniki. Drugi problem bo predstavljalo zagotavljanje sredstev za materialne odkodnine, e vzamemo v obzir tevilo politinih zapornikov in obsojencev v obdobju, ki ga doloa zakon. Bekim Blakaj, izvrni direktor Fonda za humanitarno pravo Kosovo, politini zapornik med leti 19992000 15

Iniciativa za REKOM

!Travma

namesto

katarze
Novi beograjski spomenik Foto: B. Toni Spomenik rtvam in branilcem domovine v Beogradu je izzval tevilne polemike v Srbiji U Beogradu je bil 24. marca 2012 na Savskem trgu uradno odprt spomenik, ki je posveen, 16 kot pie na marmorni ploi, rtvam vojne in branilcem domovine od leta 1990 do leta 1999. Mestna oblast je s tem spomenikom elela obeleiti trinajsto obletnico zaetkov intervencije NATO v ZR Jugoslaviji. Ob odkrivanju spomenika pa so lani druin rtev prepreili upanu Beograda Draganu ilasu in predstavnikom vojske in ministrstva za notranje zadeve, da bi poloili vence in odkrili ploo, kar so elektronski mediji v glavnem zamolali.

V munih scenah na trgu, ki je pravzaprav nedokonan spominski park v neposredni bliini eleznike postaje, je nekaj deset dravljank in dravljanov, pripadnikov druin rtev, v glavnem iz zdruenj beguncev, klicalo besede protesta proti upanu ilasu, ga spraevalo, kje so imena ubitih in zakaj se spomenik postavlja sredi predvolilne kampanje. Bili so tudi dravljani, ki so se z nezadovoljstvom odzvali na prepreevanje odkritja in v pogovorih za medije poudarjali, da se na to dejanje aka e dvajset let. Delegacije so pustile vence poleg spomenikov, na mestu, predvidenem za fontano, ilas pa je novinarjem izjavil, da je to spomenik vsem civilnim rtvama vojn in vsem tistim, ki so umrli, ko so branili svojo domovino Srbijo . To je bilo tudi prvo imenovanje Srbije v kontekstu posvetitve spomenika, ker se je v prejnjih letih omenjala samo SFR Jugoslavija in ZR Jugoslavija. Mesto Beograd je v park vloilo 60 milijonov dinarjev, po besedah upana pa obstaja tudi sklep vlade Srbije o izgradnji kompleksa, v katerem bi se nahajala imena vseh ubitih. Gradnjo spomenika so mestne oblasti prevzele e leta 2007, nekdanji glavni beograjski arhitekt ore Bobi pa je izbral idejno reitev za regulacijo Savskega trga. To je bil del
Iniciativa za REKOM

obljub, ki so jih oblasti dale Zdruenju vojnih in vojakih invalidov Srbije, Zdruenju borcev vojn od leta 1990 do leta 1999 in nevladni organizaciji druin ubitih in ponesreenih med agresijo (NOPNU), ki so dali pobudo za njegovo postavitev e leta 2002. Namestnik predsednika Skupine mesta Zoran Alimpi, lan predsedstva vladajoe srbske Demokratske stranke je v zaetku marca izzval burne odzive, ko je v pogovoru za Radio Svobodna Evropa, ko je odgovarjal na vpraanje, ali bo spomenik postavljen tudi tistim, ki so ruili Vukovar, Dubrovnik, ki so bombardirali Sarajevo, dejal: To je spomenik branilcem, ljudem, ki so bili poklicani v vojsko, da bi branili svojo dravo, ki so se odzvali, ki so dali svoje ivljenje. Zasluijo si spomenik. V vojni so bile seveda rtve. Vsi spomeniki na svetu posveeni vojakom v vojnah so na nek nain tudi spomeniki ljudem, ki so ubijali, ki so streljali. To se seveda razume samo po sebi. Vsak, ki bo tam priigal sveo ali polagal venec, bo to razumel na svoj nain, je dejal Alimpi. Maja Mii: Sporno je to, da se slavijo in meejo v isti konekst z rtvami tisti, ki so te spopade Poskusi, da bi za !Glas dobili stalie Socialistine stranke Srbije in Srbske napredne stranke so ostali neuspeni, kljub obljubam iz strankarskih central. Zdruenja rtev imajo svoje videnje zadeve. Nataa epanovi iz Zdruenja kosmetskih rtev meni, da bi spomenik moral biti posveen vsem srbskim rtvam in da ga je potrebno postaviti v glavnem mestu Srbije, ker je bilo Kosovo v asu vojn njen sestavni del. Iskreno, nimam ni proti temu, da je spomenik posveen tudi drugim, vendar mislim, da so ljudem, padlim v bivi Jugoslaviji v Hrvaki in v Bosni in Hercegovini, e zgrajeni spomeniki in spominski kompleksi, poudarja za !Glas Nataa epanovi. Milica Tomi, umetnica iz Skupine Spomenik, ki je nastala v zvezi z zaetno idejo, da se s spomenikom spomni na trpljenje, da se imenujejo rtve in storilci zloinov za !Glas opozarja, da sta se ideja in nateaj za spomenik pojavila leta 2002, ko se je verjelo, da je oktober 2000 pomenil napredno spremembo. Toda namesto da bi to postalo del javnega diskurza, je bila ideja umaknjena z mize in nato ponujena veteranom vojne, invalidom in zdruenjem druin rtev, ki so, eprav jih je nepravino vse dajati v isti ko, veinski del Srbije. Ponujen jim je bil spomenik, ki bi moral nadomestiti izgubo in sodelovanje v nekem projektu, ki je bil e od zaetka obsojen na propad,, pravi Milica Tomi. Proti uradnemu staliu se je med prvimi izjasnila tudi Iniciativa mladih za lovekove pravice. Direktorica Iniciative Maja Mii je za !Glas dejala, da je sporno to, da se slavijo in dajejo v isti kontekst z rtvami mnogi, ki so te spopade zaeli, ne samo vojaki, ki so umrli na frontah. Zaradi politinih tok bodo rtve znova omalovaevane. Takno dejanje predstavlja jasno sliko odnosa srbskih oblasti do vojn v devetdesetih, poudarja Maja Mii.
Iniciativa za REKOM

17

enske v rnini vodijo neformalno koalicijo nevladnih organizacij, ki je na dan napovedanega odkrivanja spomenika mirno protestirala pred zgradbo Skupine mesta. Po njihovi oceni spomenik globoko ali rtve tako kot tudi dravljanke in dravljane Srbije, ki so se od zaetka vojn in realizacije zloinskega projekta uradnega Beograda dosledno angairali proti vojni. Nekdanji reim je v naem imenu in z naim denarjem proizvajal vojne in smrt, mi pa danes, tako kot tedaj, izjavljamo, da to zavraamo - da ne morejo postavljati spomenike branilcem domovine z naim denarjem. Kdo so rtve, ki jim postavljajo spomenik: ali so to tisti, ki so ubijali Vukovar, streljali z ostrostrelskimi pukami v Sarajevu, ubijali v Srebrenici...? Ali se spomenik postavlja mladim, ki so dezertirali, v Srbiji jih je bilo pol milijona, ki se jim mi klanjamo in zahtevamo, da se spomenik postavi njim, pravi za !Glas Staa Zajovi, koordinatorka ena v rnini. Prvi delovni dan po neuspenem odkrivanju je spominski park e priel sluiti svojemu namenu: na klopeh so sedeli dravljani, ki so akali na prevoz, upokojenci so prebirali asnike, z mesta, ki je bilo predvideno za fontano pa so bili odstranjeni venci in se sedaj vidi voda, uporabljena za betoniranje, redki sprehajalci so se preko razmajanih betonskih plo priblievali marmorju, da bi deifrirali majhne rke, s katerimi je izpisano posvetilo. Ni niti sledi o nedavni sveanosti. 18 Bojan Toni

REKLI SO

!Evropska Unija,

tranzicijska

pravinost in civilna druba na Spremembe v politiki in javni

zahodnem Balkanu:

REKOM je postal ena od glavnih referenc v razpravi o tranzicijski pravinosti na zahodnem Balkanu.

debati

Evropska Unija je, v obdobju od 28. februarja do 2. marca leta 2012 organizirala tudijsko potovanje pod naslovom Prispevek civilne drube pravinosti in spravi na zahodnem
Iniciativa za REKOM

Haako sodie foto: arhiv FHP Kosova Balkanu za organizacije civilne drube iz regije, ki se ukvarjajo z vpraanji povezanimi z tranzicijsko pravinostjo. Potovanje je organiziral program Ljudje - ljudem, katerega namen je, da omogoi organizacijam civilne drube, da razirijo svoje znanje o Evropski Uniji in procesu pridruevanja skozi obiske evropskih institucij, sestanke z evropskimi organizacijami civilne drube in ustvarjanje mednarodnih in regionalnih kontaktov. Ta konkreten obisk je bil zamiljen zaradi spoznavanja predstavnikov zahodnega Balkana s politiko Evropske unije in programi v zvezi s pravinostjo in spravo ter zato, da bi se jim omogoilo, da ustvarijo stik s svojimi evropskimi kolegi, angairanimi na istem podroju delovanja. Potovanje je vkljuevalo tudi obisk Mednarodnega kazenskega sodia za bivo Jugoslavijo v Haagu. Izven okvirja svojih neposrednih ciljev se je to potovanje ukvarjalo tudi s tevilnimi spremembami v politiki EU v zvezi s pravinostjo in spravo na zahodnem Balkanu. Predstavniki civilne drube kot tudi akademiki iz regije in tujine so dolga leta kritizirali Evropsko unijo zaradi njenega ozkega, hierarhinega pristopa tranzicijski pravinosti, ki je bilo skorajda izkljuno usmerjeno k haakemu pogojevanju. Poudarjali so, da tudi EU krepi tehnokratski pristop pravinosti in spravi. Izpolnjevanje haakega pogoja se je zoilo na izroanje osumljencev za vojne zloine. To je, paradoksalno, istoasno predstavljalo tudi prepreko za uresnievanje tranzicijske pravinosti, ker je omogoilo lokalnim elitam, da so trdile, da je pravinost uresniena, namesto da bi izroitev osumljenih izkoristili za zaetek razprave o krivdi in odgovornosti.
Iniciativa za REKOM

19

Vkljuevanje in sodelovanje z organizacijami civilne drube, angairanimi na vpraanjih pravinosti in sprave na zahodnem Balkanu, je bilo znak za dolgo priakovano spremembo v politiki EU, do esar je zagotovo prilo zaradi nartovanega konca dela MKSJ. Vendar pa dejstvo, da EU sedaj gleda izven okvira lokalnih sojenj za vojne zloine na zahodnem Balkanu ki same po sebi predstavljajo kritien del narta reforme sodstva in krepitve vladavine prava nakazuje, da je EU sprejela civilno drubo v regiji kot samostojnega akterja na podroju tranzicijske pravinosti. Takno spremembo strategije EU spremlja tudi sprememba v debati o tranzicijski pravinosti na zahodnem Balkanu, kar je bilo jasno prikazano tudi v uvodnem delu znanstvenega potovanja. Med dialogom z uradniki EU je bila razprava o pravinosti in spravi, ki bi jo vodili predstavniki civilne drube, usmerjena k lokalnim sojenjem za vojne zloine in REKOM. V okviru nje je bilo opazno pomanjkanje kakrnekoli razprave o MKSJ in njegovem vplivu. Vendar takna tiina v zvezi z MSKJ hkrati ilustrira tudi doloeno stopnjo ponotranjenja razprave o tranzicijski pravinosti v regiji, ki je bila v zaetku vzpodbujena od zunaj, skozi delo MKSJ. Kot takna predstavlja dolgotrajno in nesporno nasledstvo MKSJ, navkljub kritikam, da ni bilo sposobno na uinkovit nain pokazati, kako se z njim kot s konkretnim mehanizmom tranzicijske pravinosti pravinost tudi zares uresniuje. e ve, v delu razprave, ki se je ukvarjala z REKOM-om, je bila poudarjena cela vrsta stali o tej regionalni iniciativi, vkljuno z, kot enim od kljunih vpraanj, dilemo med nacionalnim in transnacionalnim primatom v pristopu pravinosti in spravi. Kljub temu je REKOM postal ena od glavnih referenc v razpravi o tranzicijski pravinosti na zahodnem Balkanu. To kae na e eno spremembo v javni razpravi: mehanizmi restorativne pravinosti se sedaj razumejo enako resno kot sojenja, medtem ko je regionalna dimenzija postala njen integralni del. Nesporazumi v zvezi s temi vpraanji, ki jih ilustrirajo razlini pogledi predstavnikov civilne drube, poudarjajo pomen in vrednost, ki jo ima razprava o odgovornosti za storjene zloine v procesu njihovega ocenjevanja in ugotavljanja. Ta razprava se usmerja k temu, da vpraanja pravinosti in sprave dolgorono zadri na dnevnem redu vlad zahodnega Balkana. Potrditev, ki jo je EU dala k prispevku civilne drube v uresnievanju pravinosti in sprave predstavlja zaetni korak. Ta korak mora v okviru skupnega cilja evropeizacije regije spremljati prihodnje sodelovanje z lokalnimi organizacijami civilne drube. Dr. Denisa Kostovicova, viji predavatelj globalne politike na Oddelku za vlado Londonske fakultete za ekonomijo in politine vede, London, Velika Britanija

20

Iniciativa za REKOM

INTERVJU

!Dejstva

govorijo sama zase

Nevenka Troha Foto: Igor Mekina Dr. Nevenka Troha, viji znanstveni sodelavec v slovenskem Intitutu za novejo zgodovino je sodelovala v delu slovensko-italijanske zgodovinske komisije, ki je, kljub tevilnim preprekam, v sedmih letih uspela pripraviti skupno poroilo o nereenih problemih slovensko-italijanskih odnosov. Komisija, ki so jo sestavljali slovenski in italijanski zgodovinarji, je imela nalogo, da ugotovi zgodovinska dejstva o odnosih med obema narodoma med leti 1880 in1956. Z dr. Troho smo se v Ljubljani pogovarjali o njenih izkunjah v delu z italijanskimi zgodovinarji in poiskali odgovore o tem, kako pomembno je ugotoviti neizpodbitna dejstva o vojnih zloinih.

21

Kakna je bila naloga komisije, v kateri ste delali ?

Dr. Nevenka Troha: Delali smo Naa komisija je bila ustanovljena leta 1993, z nalogo da razie dogajanja po drugi svetovni vojni oziroma vpraanje brez kakrnihkoli pritiskov s strani politikov. fojb* in eksodusa italijanskega prebivalstva, predvsem iz Istre. Zelo hitro smo prili do sklepa, da bomo morali raziriti nae raziskovanje, ker dejstva ne moremo loiti od njihovega zgodovinskega konteksta, e elimo v objektivni lui prikazati dogodke. Zato smo zaetek naega raziskovanja postavili v leto 1880, ko so se zaeli prvi konflikti med Italijani in Slovenci. Raziskovanje smo zakljuili z letom 1956, ker se je tega leta konalo izseljevanje Italijanov z ozemlja Jugoslavije.

Odnosi med Italijani in Slovenci so bili dolga leta zelo napeti. Kako ste s kolegi iz Italije uspeli priti do soglasja in ugotoviti zgodovinska dejstva ter se hkrati izognili pasti politizacije ?
Zgodovinska dejstva so neizpodbitna in to je iztona toka. Zgodovinsko dejstvo je, na primer, da je bil 6. aprila leta 1941izvren napad na Jugoslavijo. Zgodovinsko dejstvo je, da
Iniciativa za REKOM

je v italijanskem taboriu na Rabu umrlo ve kot 1.100 Slovencev. Jasno je, da obstajajo razline interpretacije tega, zakaj je do vsega tega prilo. Zato je ob ugotavljanju dejstev najpomembneje, da vsi nastopamo kot strokovnjaki. Nacionalnost in dravljanstvo tu ne smejo biti ovira. Moram rei, da se pogosto bolj strinjam z mnogimi svojimi italijanskimi kolegi, kot pa z nekaterimi slovenskimi zgodovinarji. Delitev na nacionalni osnovi ni zmeraj dobra. Isto velja tudi za italijanske zgodovinarje. Delo nae komisije je trajalo sedem let in na koncu smo prili do skupnih sklepov. Res je, da so bile nae debate dolge, vasih pa se je zgodilo, da so moji kolegi iz Italije na koncu spremenili mnenje. V Italiji se, na primer, ni veliko vedelo o okupaciji Ljubljanske pokrajine. Italijanski zgodovinarji so imeli e dodaten problem, ker niso poznali slovenskega jezika, medtem ko smo vsi lani komisije iz Slovenije - znali italijansko. Tako smo mi lahko brali njihove dokumente in dela, oni pa niso mogli prebirati slovenskih. Danes je stanje e veliko bolje, ker je bilo medtem v Italiji objavljenih ve del o tem spornem zgodovinskem obdobju.

Ali ste med delom morali spotovati kakna posebna pravila ?

Velike zasluge za uspeh naega dela je imel Elio Apih, prav on pa je bil tudi najbolj znan lan nae komisije. Apih je uival velik ugled, zahvaljujo svojemu delu in tevilnim objavam in zato smo vsi v komisiji zelo spotovali njegovo besedo. Elio Apih je e na zaetku dela komisije poudaril, da moramo iste stvari imenovati z istimi imeni. To pomeni, da na primer, nismo mogli napisati, da je ena stran ubila deset talcev in da je druga stran zverinsko ubila neke druge rtve. Apih je zahteval, da ne uporabljamo monih izrazov in pridevnikov, ki lahko nevarno napihnejo neke dogodke. Trdil je, da e sama dejstva govorijo sama zase. Tako smo prili do relativno tone tevilke okoli 6.500 ubitih v asu italijanske okupacije Ljubljanske pokrajine. Kar se tie fojb, v katerih so bili ubiti predvsem Italijani, smo hitro prili do sklepa, da ni lo za genocid. Delno zaradi manjega tevila rtev, ker je bilo v fojbah ubitih nekaj sto ljudi, med katerimi so bili tako Italijani kot Slovenci. Ugotovili smo tudi tevilke nekaj tiso izginulih in okoli 7.000 tistih, ki so bili aretirani s strani jugoslovanskih oblasti, ki pa so bili kasneje v glavnem spueni na prostost. V Italijo je bilo izgnanih okoli 25.000 ljudi. Na jugoslovanskem delu ozemlja je prihajalo tudi do zloinov iz maevanja, za tevilne pa je bila odgovorna tudi tedanja oblast. Pomembna je tudi depea, ki jo je slovensko vodstvo poslalo v Trst in ki ukazuje istiti, vendar ne po nacionalni osnovi, temve na podlagi faizma. Trudili smo se biti natanni, ker so se podatki o rtvah uporabljali tudi kot argument za spremembo meje.

22

Ali ste imeli veje teave pri ugotavljanju drubenih okoliin omenjenih zloinov ?
Tu smo naredili veliki korak. Nismo se strinjali glede vseh podrobnosti, smo pa se strinjali glede skupnih formulacij.
Iniciativa za REKOM

Odloali ste z glasovanjem ?

Sklepe smo pisali po dolgih razpravah, do njih pa smo prihajali s konsenzom. Vsaka od strani je najprej pripravila svoj elaborat, potem pa smo oblikovali tudi podskupine, sestavljene iz ekspertov. Po razpravah smo uspeli priti do skupnega, relativno kratkega teksta. e bi vse obdobje obravnavali bolj podrobno, potem bi bilo med nami zagotovo veliko ve razlik. Poroilo smo na koncu podpisali vsi. lani komisije smo bili izkljuno kot strokovnjaki, ne pa kot predstavniki drav. Delali smo brez kakrnihkoli pritiskov s strani politikov.

Kako je vae poroilo sprejela Italija in kako Slovenija ?

Slovensko ministrstvo za zunanje zadeve je bilo zadovoljno s poroilom, medtem ko italijansko ni bilo navdueno, ker je priakovalo, da bomo ve pozornosti posvetili fojbam. Toda mi smo se drali pravila, da moramo tudi z dolino teksta pokazati, kako pomemben je bil nek problem. Nismo mogli, na primer, na treh straneh pisati o faizmu, na petih pa o fojbah. Spotovali smo pravilo, da je potrebno tisto problematiko, ki je enako teka, obravnavati na enak nain. Ne samo z besedami, tudi z dolino teksta. In prav zato je celotno obdobje vojne in faizma opisano na veliko vejem prostoru kot zloini v fojbah.

Ali je pomembno, da zgodovina obravnava in pie tako, da napisano presega meje ?

Edino tako je tudi mogoe raziskovati zgodovino. Dejstvo je, da so se meje na naem podroju zelo pogosto menjavale. Vzemimo, na primer, osebo, ki je bila rojena v Ajdovini leta 1900. Tedaj je bila dravljan avstrijskega dela Austro-ogrske. Nato je postala dravljan Italije. Sledila je italijanska okupacija, po njej pa jugoslovanska osvojitev. e je oseba ivela, na primer v Seani, je na enak nain doivela anglo-ameriko osvojitev. Nato je ta oseba po letu 1947 postala dravljan Svobodnega trakega ozemlja in bila kasneje prikljuena Jugoslaviji, da bi danes ivela v dravi Sloveniji. Vendar je ta oseba ves as ivela v istem kraju. Zato moramo na ta dogajanja gledati iz veliko ire perspektive.

23

Kako gledate na zamisel, da drave, nastale na podroju nekdanje Jugoslavije ob pomoi posebne regionalne komisije za resnico ugotovijo dejstva o zloinih in tedanjih drubenih okoliinah, ki so privedle do zloinov ?
To je zelo dobra iniciativa. Dejstva je potrebno ugotoviti. Prav tako je res, da je vsako loveko ivljenje posebno, toda na ravni drave ali kolektivnega spomina je velika razlika, ali je umrlo sto, petsto, tiso ali deset tiso ljudi. Zato je pomembno, im bolj natanno ugotoviti objektivna dejstva. Do manipulacij bo seveda zmeraj prihajalo. Na projekt je na koncu doivel uspeh, ker smo vendarle prili do tevilke okoli 14.000 mrtvih med vojno. In sedaj nihe ve ne more trditi, da je bilo samo tiso rtev, prav tako pa ne more pretiravati
Iniciativa za REKOM

in rei, da je bilo petdeset tiso rtev. Vse to zmanjuje prostor za manipulacije. Vendar je neizbeen obstoj razlinih mnenj in interpretacij zgodovine. Poglejmo primer: samo letos je izlo okoli 200 del o francoski revoluciji. e bi obstajala ena sama resnica, potem bi bila o vsakem dogodku dovolj ena sama knjiga. Ni dvoma, da bodo vedno obstajale razline interpretacije tega zakaj se je nekaj ravno na ta nain zgodilo v zgodovini, vendar je izjemno pomembno, da se ugotovijo tona, neizpodbitna dejstva, da bi se na ta nain zmanjala monost manipulacij in razirjanja nizkih strasti. Igor Mekina, publicist in zagovornik Iniciative za REKOM v Sloveniji * Termin se nanaa na krake jame, v katere so metali rtve zloinov

TRAZICIJSKA PRAVINOST V SVETU

24

!Dolgo akanje na resnico Komisija za resnico v Braziliji

Marijana Toma Novembra leta 2011 sta bila v Braziliji sprejeta dva nova zakona: Zakon o dostopu do informacij in Zakon o ustanovitvi Nacionalne komisije za resnico. S svojim podpisom je predsednica Dilma Rousseff odprla prostor za uradno ugotavljanje dolgo zanikovanih in ugrabitve in uboji dogajali pred omi celotne brazilske drube ter navkljub dejstvu, da so bili zadnji trije brazilski predsedniki v tem asu vekrat zaprti in prisiljeni na izgnanstvo, je politina elita dolgo asa ostajala nema za zahteve rtev druin.
Iniciativa za REKOM

ignoriranih dejstev o zloinih storjenih v asu vojake hunte. Kljub temu, da so se muenja,

Za razliko od velikega tevila svojih sosedov v Latinski Ameriki, je Brazilija izbrala tiino in molk o zloinih, storjenih v asu vojake hunte. V skladu z zakonom o amnestiji iz leta 1979 se pripadniki oboroenih sil nikoli niso sooili z obtobami o zloinih, ki so jih izvajali ve kot dvajset let, od leta 1964 do leta 1985. Ob tem drava ni dopuala nikakrnega uradnega ugotavljanja resnice, kljub naporom aktivistov za lovekove pravice in podpori cerkve v Braziliji. Zaradi taknega stalia je skupina aktivistov in preiskovalcev kritev lovekovih pravic ob podpori nadkofa Sao Paola in Svetovnega sveta cerkev tajno kopirala obseno sodno dokumentacijo in na njeni podlagi objavila poroilo Brazilija: Nikoli ve. Poroilo je podrobno dokumentiralo in analiziralo muenje, ki je bilo uporabljeno kot metoda boja proti pripadnikom levice in ostalim politinim sovranikom vojake hunte od leta 1964 do leta 1979. Kljub temu je bila leta 1995 oblikovana komisija za odkodnine 135 druinam izginulih oseb. In ne glede na to, da je ta komisija imela pravico, da razie vsako izginotje posebej, to nikoli ni pripeljalo do podrobneje raziskave. Poskusi rtev, da dobijo satisfakcijo in priznanje ob uporabi mednarodnih mehanizmov, kot je na primer Interameriko sodie za lovekove pravice, so v Braziliji obiajno doiveli neuspeh zaradi odloitve vlade, da zavrne dostop do uradnih informacij. Po ve kot dvajsetih letih tiine je bil v Braziliji lanskega novembra odprt prostor za uradno preizpraevanje preteklosti. Po ve kot dvajsetih letih tiine je bil lanskega novembra v Braziliji odprt prostor za uradno preiskovanje preteklosti. Komisija za resnico, katerih sedem lanov bo imelo pred seboj dvoletno obdobje, da izpolni zadane cilje pojasnjevanje dejstev in okoliin lovekovih pravic; dvig zavesti o primerih muenja, ubojev, izginotij, skrivanja trupel in pobudnikov teh dogodkov; identificiranje vseh dravnih struktur, krajev in institucij, povezanih s krenji lovekovih pravic; izroitev vseh zbranih informacij o krajih mnoinih grobnic pristojnim institucijam; sodelovanje z oblastmi na vseh ravneh zaradi raziskovanja kritev lovekovih pravic; priporoilo vseh ukrepov in novih politik s ciljem priporoanja vseh ukrepov in novih politik zaradi prepreevanja ponavljanja kritev lovekovih pravic ter promocija rekonstrukcije zgodovine na podlagi na novo ugotovljenih dejstev. Komisiji so bila v primerjavi z nekaterimi predhodnimi amerikimi latinskoamerikimi komisijama za resnico dana precej iroka pooblastila. Poleg obiajnih pooblastil, kot so na primer pravica do zbiranja prievanj, informacij in dokumentov pomembnih za mandat komisije in organizacijo javnih prievanj rtev, bo ta komisija imela monost, da zahteva nujne informacije od vladinih institucij, celo v tistih primerih, kot imajo te informacije status uradne tajnosti. V nasprotju s skoraj vsemi latinsko-amerikimi modeli komisij je ta komisija dobila pooblastilo, da poziva osebe, za katere oceni, da imajo informacije o kritvah lovekovih pravic, ter da zahteva pomo vseh dravnih institucij za svoje delo, medtem ko je posebej poudarjena obveznost predstavnikov vladinih institucij in e posebej vojske, da sodelujejo s komisijo.
Iniciativa za REKOM

25

eprav je veina v Braziliji pozdravila oblikovanje Nacionalne komisije za resnico, so upokojeni generali brazilske vojske, zbrani okoli Clube Militar, odlono uprli oblikovanju komisije z izjavo v medijih, kjer so komisijo obtoili za neobjektivnost kot tudi za poskus revizije zgodovine. Vendar pa je za razliko od prejnjega predsednika drave, ki je po pritisku ministra za obrambo in predstavnikov vojske odstopil od ustanovitve komisije za resnico, predsednica Rousseff zahtevala in dobila umik izjave, opraviilo ministra obrambe in upokojenih generalov, ter jasno pokazala svojo podporo komisiji za resnico. Takna reakcija predsednice Brazilije na izjavo tistih, katerih dejanja bodo pod poveevalnim steklom komisije za resnico, predstavlja jasno sporoilo tako nasprotnikom ugotavljanja resnice v Braziliji kot tudi prihodnim lanom komisije, da bodo najvejo podporo imeli prav v ustanovitelju komisije, ki ne bo popual pod pritiski zaradi obstrukcij, do katerih bo vsekakor prilo. Marijana Toma

GLAS RTEV
26

!S temi

Albanci smo iveli

60 let

Ko sem odhajal iz pisarne sem zadnji videl svojega oeta.

Miko Deverdi, iz Istoka, s Kosova, je izgubil oeta Radoa in vse do danes ga preganja obutek krivde zaradi okoliin v katerih se je to zgodilo Dober dan vsem. Sem Miko Deverdi s Kosova in Metohije. Rojen 10.04. leta 1975, moj oe je Rado. Zaela se je vojna na Kosovu leta 1999. Bombardiranje. Ali naj se pazi bombardiranja ali naj se pazi albanskih teroristov. Na zahtevo Albancev, Mereme Metaj, Have in Dauta Avdijaj, Havinega soproga, so prosili mojega oeta, da jih sprejme v hio.
Iniciativa za REKOM

27 Miko Deverdi foto: Arhiv FHP

Da jih tako reko obvaruje. Jaz takrat nisem ivel z njim. ivel sem v stanovanju s svojo soprogo in dvema otrokoma. Tretji otrok je bil e na poti. Oe je priel k meni v stanovanje, me zaprosil, da jih odpeljeva do vasi Vrela, da jih predava na nai nadzorni toki policije. In gremo, sposodil sem si takratnih 10 mark nemkih, kupil sem tiri litre goriva, bencina. Sposodil sem si avto od Srana, takratnega policista v Istoku. Dal mi je brez problema. Sedli smo v njihov avto in jaz in moj oe smo li na pot do Vrela. Prvi se peljem v to prekleto Vrelo. Do tedaj, dokler me oni niso ujeli nisem niti vedel, da je to najveje oporie albanskih teroristov OVK. Vozil sem, vpraal sem oeta: ''Koliko e?'' ''e malo''. Na samem vhodu so se prikazali oboroeni ljudje. Pomislil sem, da je naa policija. Toda bilo je nasprotno. Mene so potegnili iz avta, bilo jih je 20, 25 ljudi, dobro oboroenih, maskiranih, z oznakami OVK. Pustili so si brade... Takoj ko so me izvlekli iz avta so me prieli tepsti, tako da imam e danes posledice. Odpeljali so nas, oeta niso tepli poleg mene, odpeljali so nas v eno tovarno, okoli 200 metrov od tam, kjer so nas zajeli. Odpeljali so naju v loene pisarne. Mene so tepli e naprej, dokler ni priel Selman, Meremin rojeni brat, ki sem ji jaz osebno pomagal
Iniciativa za REKOM

in ji zgradil dvonadstropno hio in seveda tudi moja druina. One so kriale, prosile, da nas pustijo, da nas ne tepejo. Ko pa je on priel v pisarno so prenehali. Niso se me ve dotaknili. Zaelo se je zaslievanje: kje se nahaja srbska vojska, kaj imajo od oboroitve, policija. Povedal sem jim kar sem vedel in kar nisem vedel. Rekli so mi, da me bodo pustili, e grem v Istok in iz njihovega taboria pripeljem e ensk in otrok [albanske narodnosti] in e jih bom, da mi bodo pustili oeta. In bil je e en pogoj. Da ubijem Momira Pantia, naelnika SUP-a v Istoku, na katerega sem pristal. Vse to spraevanje je opravil Naser Shatrii, njihov tedanji komandant OVK. Na vse sem pristal in pustili so me iz Istoka z istim avtom, s katerim smo se pripeljali. Ko sem odhajal iz pisarne sem zadnji videl svojega oeta. Priel sem iz pisarne in pogledal v njega, on pa se mi je samo tako malo nasmejal in kakor z roko in glavo ''pojdi'', z namero, da pripeljem e iptarjev, da mi pustijo oeta, ker sem jih reil. Za menoj je v avto vstopil Naser atri in s pitolo uperjeno v mojo glavo: ''Ubij Pantia, dobil bo milijon mark. Reil ti bom celo druino in te spravil ez mejo, da ti nobeden ne bo mogel ni. Pristal sem na vse in odpeljal e sam ne vem s kakno hitrostjo, kolikor je lahko el ta avto. Skupina policistov se je prikazala kilometer od mesta, kjer so me zajeli in takoj jih vpraam: ''Kje ste vi?'' Pa reejo: ''Mi smo bili v gozdu''. Oni pa peejo prase na ranju. arko Zari, tedanji policist. Z njim sem se to pogovarjal. In ree: Takoj pojdi v SUP''. Odpeljal sem in el naravnost v SUP v Istoku in vse to povedal Momiru Pantiu, naelniku SUP-a. Veljovi Grujica, njegov namestnik me je alostno gledal. Razumel je mojo boleino. Ampak Momir Panti se je samo nasmejal in rekel: ''Prav ti je tako''. Z roko sem segel po njegovi pitoli, ki je bila tu na mizi. Ampak Veljovi Grujica se je tu odzval in odel sem domov. Moja ena je bila nosea. Ni me prepoznala. In e bi vsaj vedel, kje mi je oe. In edini lovek, ki to ve je Selman, Meremin rojeni brat. Nima zveze, ubit, ubit. To pomeni... ampak e bi vedel, kje je. S temi Albanci smo iveli 60 let. Nikoli se nismo skregali. Mene je tepel osebno Kosova Vusaj. Tretja hia od mene. Hvala. Oprostite. (Iz javnega prievanja rtev, ki je bilo v okviru Tretjega regionalnega foruma o mehanizmih za ugotavljanje dejstev o vojnih zloinih v nekdanji Jugoslaviji, ki so ga organizirale Dokumenta, Fond za humanitarno pravo in Raziskovalno-dokumentacijski center, 1112.02.2008 v Beogradu.)

28

Iniciativa za REKOM

29

Iniciativa za REKOM

30

Iniciativa za REKOM