1

8/2012

Iniciativa za REKOM

IMPRESSUM !Glas je publikacija Inciative za REKOM in izhaja enkrat meseno. Vse izdaje so dostopne na spletni strani ZaREKOM.org. Novice o Inciativi za REKOM je mogoe spremljati tudi na Facebook profilu: http://www.facebook.com/ ZaREKOM.PerKOMRA.ForRECOM, kot tudi na Twitterju: @ZaREKOMPerKOMRA Kontakt: email: regional@zarekom.org; Tel: +381 (0)11 3349 766; Fax: +381 (0)11 3232 460; Mob: +381 (0)63 393 048 Iniciativa za REKOM

UVODNIK

!Srebrenica

1995-2012

Denana Karup-Druko Foto: osebni arhiv ivljenja preivelih Srebrenianov se ne glede na to, kako dale od srebrenikega domaega kraja bi imitirali ivljenje, med vsem letom odvijajo po srebrenikem koledarju, pravi moj na Monash University, Melbourne, Avstralija. prijatelj Hariz Halilovi, Srebrenianin, ki danes ivi v Avstraliji in dela kot izredni profesor Pred trema letoma sva se spoznala v Srebrenici. eprav sva se takrat prvi videla in nikoli pred tem nisva imela popolnoma nikakrnega stika, je bilo to sreanje takno, kakor da bi se po mnogih letih sreala dva stara prijatelja. Objela sva se in dolgo asa stala brez besed. Leta pred tem je on bral moje lanke, jaz pa njegove. Nikoli nisem prebrala nekaj, kar bi on napisal o Srebrenici, da ne bi jokala in se spraevala: kdo je ta lovek ? Ob vseh dejstvih, ki mu jih nihe ne more oporekati, on v svoje lanke vnaa duo, duo podrinjskega ljudstva z vsem trpljenjem, ki ga je preivel v peklu vojne. Hariza in mene povezuje bliina, v kateri nama drug drugemu ni potrebno pojasnjevati kdo so dedki, babice, bratranci, olski tovarii, sosedi... ki so umrli v vojni ali so bili samo rtve vojnih zloinov. Ni nama potrebno govoriti o tem, kaj pomeni ne imeti svojo hio, otrotvo, olo, ne imeti to, da se kam in komu vrne, ne imeti rodni dom, v katerem te bo doakala mati, kamor bodo tvoji otroci odhajali ob poitnicah... Ni mi potrebno dokazovati, da kljub Malo je tistih, ki imajo e zmeraj dilemo o tem, kaj se je zgodilo v Srebrenici. temu, da sem jaz Bonjakinja iz Foe, ki je preivela obleganje Sarajeva, da piem objektivno, ob upotevanju dejstev in dokazov. Ni nama potrebno drug drugemu govoriti da so prav idje, ki so preiveli holokavst v drugi svetovni vojni, prisilili ves svet, da se sooi s tem, da je bil prav id pobudnik in najbolj zasluen, da je bila v Zdruenih narodih leta 1948
Iniciativa za REKOM

sprejeta Konvencija o genocidu. Ni nama potrebno citirati definicije genocida v skladu z mednarodnim pravom ali zloine proti lovenosti, posilstva kot vojnega zloina ali sodne odlobe... da bi vedela in razumela, kaj se je od leta 1992 do leta 1995 dogajalo v Podrinju. In vema, e predobro, ker je to najina usoda, ki naju bo spremljala do konca ivljenja. Hariz in jaz se vsak na svoj nain e leta boriva, da bi se izvedela resnica o stranih zloinih, storjenih nad Bonjaki. In da se to ne pozabi. Na sreo nisva sama. Ne samo v BiH, temve irom sveta. Malo je tistih, ki imajo e zmeraj dileme o tem, kaj se je zgodilo v Srebrenici. Loevanje mokih od ena in otrok, strelski vodi, ki so po cel dan ubijali, tovornjaki, ki so prevaali trupla, bagerji, ki so kopali mnoine grobnice... To je bila strana resnica. Strana je resnica, ki so jo vedeli Bonjaki Srebrenice, pa tudi vsi ostali, ki so jo eleli izvedeti. Vendar je bilo potrebno nekaj let, da se tudi (sodno) dokae, kaj se je zgodilo v Srebrenici, da to v svojih sodbah potrdi Haki tribunal ter da se to sprejme z resolucijo Evropskega parlamenta. eprav e zmeraj obstajajo tisti (veinoma v Srbiji in Republiki srbski), ki to zanikajo, vendar sodb Mednarodnega sodia v Haagu in dejstev, zbranih med temi procesi nihe ve ne more izbrisati ali zanikati. In ve se, kdo in zakaj je storil ta strani zloin. Genocid so se odloili storiti v imenu srbskega naroda, kot danes v Haagu ponavljata Radovan Karadi in Ratko Mladi, lana zdruenega zloinskega podjetja iz Srbije in Republike srbske. Sodbe so pomembne, ker je pomembno sodno dokazati, kaj se je zgodilo. Seveda je vsaka izreena kazen satisfakcija za rtve. Druga stvar je, ali je primerna in kako naj mati, ki nima ve nikogar, sprejme to, da za tiso ubitih zloinec dobi 15 let zapora, gre nato v zapor, v katerem ima pogoje za ivljenje bolje od nje, nato pa se vrne v svojo hio in k druini, ki jo ona nikoli ve ne bo imela... Zloinci so v Srebrenici pobili njene najdraje, jim uniili domove, jih prisilili, da se razselijo po vsem svetu, jim uniili ivljenja, ki nikoli ve ne bodo ista. Imajo samo spomine na svoje mrtve... Tudi tega 11. julija je Hariz v Potoarih pokopaval svojo druino, prijatelje, olske tovarie... Denana Karup-Druko Avtorica je novinarka tednika BH DANI iz Sarajeva in lanica Regionalnega tima zagovornikov za ustanovitev REKOM

Iniciativa za REKOM

AKTUELNO - NOVOSTI O REKOM-u

!Javni zagovorniki Iniciative REKOM na sestanku z

veleposlaniki

drav EU

Beograd, 21. 06. 2012. Zagovorniki Iniciative REKOM so veraj informirali veleposlanike drav EU v Srbiji o rezultatih in izzivih v procesu pridobivanja podpore dravnih institucij, da prevzamejo odgovornost za ustanovitev REKOM-a. Na sestanku, ki ga je v Beogradu organizirala Delegacija Evropske komisije v Srbiji, je vodja delegacije, veleposlanik Vincent Degert spomnil udeleence, da institucije EU podpirajo Iniciativo za ustanovitev REKOM, ker prispeva h krepitvi regionalnega sodelovanja v sooanju s preteklostjo. 3

Javni zagovorniki so zahtevali podporo veleposlanikov drav - lanic EU v komunikaciji z domaimi politiki, da bi proces REKOM postal meddravni projekt, ki ponuja izhod iz preteklosti in garancije, da se zloini ne bodo ponovili. Zagovorniki so udeleencem sestanka predstavili Kosovsko knjigo spominjanja, ki vsebuje imena rtev spopadov na Kosovu v letu 1998, kot dokaz odlonosti organizacij za lovekove pravice, da pomagajo v ustvarjanju najpomembneje naloge REKOM-a: imenovanju rtev, ubitih in Veleposlaniki so izginulih v vojnah v devetdesetih letih. podprli process sprave v regiji. Veleposlaniki so dali podporo procesu sprave v regiji s pomojo izrekanja resnice iz zornega kota rtev, ki jo ponuja Iniciativa REKOM. Poudarili so, da je proces sooanja z nedavno preteklostjo zelo pomemben za regijo. S strani Koalicije za REKOM so na sestanku sodelovali javni zagovorniki Nataa Kandi in Dinko Gruhonji in lanica Koalicije, Maja Mii, iz Iniciative mladih za lovekove pravice.
Iniciativa za REKOM

!Veleposlanik

Sorensen

se je sestal z

Iniciative REKOM
Vso pohvalo si zasluijo osebe iz civilne drube, ki nadaljujejo z napori za spravo.

zagovorniki

Sarajevo, 09.07.2012. ef Delegacije Evropske unije in posebni predstavnik EU v Bosni in Hercegovini, veleposlanik Peter Sorensen, se je 9. julija leta 2012 sreal s predstavniki Koalicije za ustanovitev Regionalne komisije za spravo (REKOM). Koalicija REKOM je mrea nevladnih organizacij, ki po konfliktih v bivi Jugoslaviji v obdobju 1991-2001 zahteva vzpostavitev regionalne komisije za krepitev sprave. Ob komentiranju omenjenega sestanka je veleposlanik Sorensen dejal: "Vse besede pohvale je potrebno izrei osebam iz civilne drube, ki nadaljujejo z napori za spravo. Evropska unija upa, da bo ta iniciativa resnino prispevala k razvoju sprave in dobrososedskim odnosom v regiji. To je bil informativni sestanek, med katerim sem dobil prilonost, da izvem ve o aktivnostih REKOM-a in obirnih posvetih s predstavniki civilne drube in pravniki, ki so potekali prejnje mesece". Saoptenje kancelarije Delegacije Evropske Unije Zagovorniki z veleposlanikom Petrom Sorensenom Foto: urad Delegacije Evropske Unije

Iniciativa za REKOM

AKTUALNO

!Obeleitev

obletnice

genocida v

Srebrenici

Letos je bila v Potoarih obeleena 17. obletnica genocida v Srebrenici. Komemorativnemu sreanju in pokopu 520 rtev je prisostvovalo ve kot 40.000 ljudi. Na tem pokopaliu je bilo do sedaj pokopanih 5.137 identificiranih rtev od skupaj ve kot 8.000 bonjakih mokih in dekov, ustreljenih v dnevih po padcu Srebrenice pod kontrolo vojske Republike srbske, 11. julija leta 1995. Letonjemu sreanju je prisostvovalo ve politikov iz BiH in regije: premier Hrvake Zoran Milanovi, namestnik premiera Turije Bekir Bozdag, visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Valentin Inzko (ki je sodeloval v pohodu do Srebrenice in del pohoda 5

Mara miru), predsedujoi Predsedstva Bakir Izetbegovi in predsedujoi Sveta ministrov Vjekoslav Bevanda, podpredsednik Republike srbske Enes Suljkanovi, minister za zunanje zadeve BiH in predsednik SDP-a BiH Zlatko Lagumdija, poslanci Lige social-

demokratov Vojvodine (LSV) v Skupini Srbije Elena Papuga in ore Stojii in mnogi Baracka Obame: Ime Srebrenice bo za vedno povezano z najmranejimi dogodki 20.

drugi. Veleposlanik ZDA v BiH Patrick S. Moon je prenesel izjavo amerikega predsednika stoletja. Kar se tie rtev, se pravinost deloma uresniuje v sodiih v Haagu in BiH, kjer storilci tega zloina, vkljuno z Ratkom Mladiem in Radovanom Karadiem konno odgovarjajo za svoja dejanja. Vemo, da bolea preteklost ne bo onemogoala prihodnost

Srebrenice in BiH. ZDA zavraajo napore za izkrivljanje razmer tega zloina, opravievanje motivov tega zloina, da se krivijo rtve in negira neizpodbitno dejstvo, da je to bil genocid. Zdruenja iz Srebrenice, ki jih vodijo Matere enklave Srebrenica in epa, so izrecno zahtevale, da na komemoraciji ne sme biti politinih govorov. Politike iz BiH so izvigali sodelujoi na sreanju.
Iniciativa za REKOM

Predsednik hrvake vlade Zoran Milanovi na komemoraciji v Srebrenici Foto: Reuters V regiji so trije parlamenti obeleili ta zloin in izkazali spotovanje rtvam Srebrenice. Hrvaki sabor se je 10. julija na plenarni seji z minuto molka poklonil rtvam Srebrenice. Podpredsednik Sabora Josip Leko je ob tej prilonosti dejal: Srebrenica je zgodovinski opomin in potrebno je zaklicati: Naj se ne ponovi! Premier Hrvake Zoran Milanovi je prvi prisostvoval komemoraciji in po njej izjavil: To je vzvieno in strano alostno. Veliko bolj alostno, kot sem si mislil, preden sem priel sem. Skupina rne gore je v sodelovanju z nevladno organizacijo Forum Bonjakov in Muslimanov in Zvezo borcev NOB in antifaistov organizirala komemoracijo srebrenikega genocida v podgorikem Spominskem parku Pobreje, posveenemu rtvam jugoslovanskih vojn. Srebrenica je simbol zla, ki si ga lahko drug drugemu storijo bratski jugoslovanski narodi in je ne smemo nikoli pozabiti, je ob tej prilonosti dejal predsednik Skupine rne gore Ranko Krivokapi. Skupina Vojvodine je zaela zasedanje na dan masakra v Srebrenici z minuto molka za rtve Srebrenice in za vse rtve vojn v devetdesetih letih prejnjega stoletja v nekdanji Jugoslaviji. Na predlog poslanske skupine Lige socialdemokratov Vojvodine (LSV), je predsednik Skupine AP Vojvodine Itvan Pastor pozval poslance, da se poklonijo rtvam. Poslanska skupina Demokratske stranke Srbije (DSS) je sejo zapustila pred minuto molka, medtem ko so poslanci Srbske napredne stranke (SNS) med poklonom sedeli.
Iniciativa za REKOM

V Banja Luki so v znak spomina na rtve srebrenikega poboja predstavniki zdruenj dravljanov Banjaluka, zdruenja Fatma in enskega zbora Behar vrgli cvetje v reko Vrbas v banjalukem naselju Gornji eher. Obeleevanje poboja v Srebrenici v Banja Luki poteka zadnjih pet let. V Beogradu je bila ob 17-ti obletnici genocida v Srebrenici v centru Beograda akcija Nikoli ne bomo pozabili Srebrenico, ki jo vsako leto organizirajo enske v rnem. Ve deset aktivistk je razkrilo imena 8.372 rtev, izpisanih na belem platnu in emitiralo sporoila sorodnikov srebrenikih rtev. Izpeljale so tudi predstavo izgradnje zaasnega spomenika iz obuval srebrenikih rtev, Par evljev eno ivljenje. Stotine in stotine dravljanov Srbije je doniralo evlje in pri tem so v to vlagali svoja ustva, soutje in solidarnost in iskrenost, so o akciji dejale enske v rnem. Aktivistke in zbrani dravljani in dravljanke so bili ves as trajanja tega sreanja obkroeni s policijo, ki je varovala sreanje. Najveji del medijev v Srbiji je ignoriral slovesnosti pokola v Srebrenici. Dne 11. julija 2012 so udarne strani tiskanih medijev, vkljuno z nacionalnim dnevnikom Politika obeleile tekoe vesti o politiki in estradi, prav tako pa niso bili objavljene niti besede predsednika ZDA in drugih akterjev svetovne in regionalne politike. Na drugem program javnega servisa TV Srbija je bil prikazan dokumentarni film Srebrenika polja smrti, v istem terminu, v katerem se na prvem program prikazuje popularna TV novela Sreni ljudje. Trije parlamenti v regiji V ZDA se je upan mesta Charlotte, v zvezni dravi Severna Karolina, so se poklonili rtvam Anthony R. Foxx poklonil rtvam tako, da je izdal proglas o genocidu Srebrenice. v Srebrenici, s emer je 11. julij leta 2012 razglasil za Dan spomina na Srebrenico. V proglasu je upan Foxx izrazil spotovanje Bonjakom, ki ivijo v mestu Charlotte, najvejem mestu v dravi Severna Karolina, in dejal, da 17obletnica od genocida dviguje zavest o traginem trpljenju bonjakega naroda ter spotuje in se spominja tistih, ki so bili ubiti zaradi politike etninega ienja in genocida. Tudi upan mesta Grand Rapidsa u Michiganu George K. Heartwell je 11. julij leta 2012 razglasil za dan spominjanja na Srebrenico. V tem mestu se proglas e osmo leto zapored izdaja na Dan spomina na Srebrenico in Teden poklona Bosni in Hercegovini. V Grand Rapidsu ivi veliko tevilo Bonjakov, ki so preiveli agresijo in genocid. Jelena Gruji 7

Iniciativa za REKOM

!Sodie v

Strasbourgu: Slovenija naj popravi krivice, storjene Izbrisanim

S sodbo Evropskega sodia za lovekove pravice lahko sedaj okoli trideset tiso prebivalcev Slovenije, po poreklu iz drugih republik nekdanje SFRJ, ki so bili 26. februarja leta 1992 tajno izbrisani iz registra prebivalcev s stalnim prebivaliem v Sloveniji upa vsaj na 8 delno zadoenje za preiveto trpljenje. Sodie je presodilo, da je Slovenija pred dvema desetletjema prekrila celo tri lene Evropske konvencije o lovekovih pravicah. Spor proti Sloveniji so v skladu z odloitvijo sodia dobili Mustafa Kuri, Ana Mezga, Tripun Ristanovi, Ali Berisha, Ilfan Sadik Ademi in Zoran Mini.

Mustafa Kuri, rojen v Sarajevu, se je leta 1965 preselil v Koper, kjer tudi danes ivi kot apatrid, oseba brez dravljanstva. Ana Mezga ima hrvako, Tripun Ristanovi ima dravljanstvo BiH, Ali Berisha in Zoran Mini sta dravljana Srbije, Ilfan Sadik Ademi pa je dravljan Makedonije. Sodie v Strasbourgu je 26. junija leta 2012 odredilo dravi Sloveniji, da mora plaati 30.000 evrov na raun sodnih strokov in po 20.000 evrov odkodnine vsakemu od estih toilcev. Preprosto povedano je Veliki senat sodia za lovekove pravice v Strasbourgu presodil, da so slovenske oblasti zamudile prilonost, da zakonito popravijo kalvarijo Izbrisanih, med katerimi je tudi 5.000 otrok. Sodie je ugotovilo, da je Slovenija prekrila len 8 (pravica do osebnega in druinskega ivljenja), len 9 (pravica do uinkovitega pravnega varstva) in len 14 (prepoved diskriminacije) Evropske konvencije o lovekovih pravicah, ker so po osamosvojitvi Slovenije, bili Izbrisani, kot nekdanji dravljani SFRJ, obravnavani slabe kot osebe, ki so tedaj imele status tujcev. Razpravljajoi senat sodia, ki mu je predsedoval sodnik Nicholas Bratz je ugotovil, da je 25.671 izbrisanih oseb po razglasitvi neodvisnosti Slovenije zelo trpelo, da je brisanje pripeljalo do tekih posledic in da so bili v neenakopravnem poloaju glede na druge
Iniciativa za REKOM

tujce, ki so bili stalno naseljeni v Sloveniji. Sodie je zato uporabilo pilotsko proceduro in zapovedalo Sloveniji, da mora v roku leta dni pripraviti kompenzacijsko shemo za vse slovenske Izbrisane. S tem je bilo prvi neizpodbitno, sodno ugotovljeno, da Slovenija ni postopala v skladu z obljubo, ki jo je dala v trenutku referenduma o odcepitvi od SFRJ o tem, da bo po osamosvojitvi spotovala vse pridobljene pravice vseh prebivalcev, ki ivijo na ozemlju Slovenije. Sodba v u Strasbourgu je velika zmaga zastopnikov Izbrisanih in tevilnih organizacij civilne drube, ki so se borile za pravice rtev najbolj mnoine kritve lovekovih pravic v Sloveniji po letu 1991. tevilni Izbrisani, kot na primer Aleksandar Todorovi, ustanovitelj Civilne iniciative izbrisanih aktivistov Slovenije, ki je kot pria sodeloval v procesu v Strasbourgu, so hkrati tudi aktivni udeleenci procesa REKOM.

Predlogi, ki so vzeli v obzir posebne potrebe Izbrisanih, so vkljueni tudi v Predlog Statuta REKOM-a. Aleksandar Todorovi je po uradni predstavitvi sodbe dejal, da se bo drava morala sooiti s tem, kar je storila, medtem ko je italijanski profesor prava Andrea zahteva, da ustvari mehanizem, ki bo popravil krivice, storjene vsem Izbrisanim. Sauccuci, ki je zastopal Izbrisane izjavil, da je ta sodba prelomna, ker od [slovenske] vlade

Primer Izbrisanih je postal javno znan ele po opozorilih aktivistov organizacije Civic Link in lanka, objavljenega v slovenskem tedniku Mladina z naslovom Izgnani, deloirani, izbrisani, ki ga je 22. novembra leta 1994 napisal podpisani avtor. V tem lanku je bilo prvi podrobno opisano, kako je Slovenija brez kakrnegakoli opozorila odvzela stalno prebivalie dravljanom iz drugih republik nekdanje SFRJ, vsem tistim,

Sodie za lovekove pravice v Strasbourgu dravljanstvo. Izbrisani prebivalci Slovenije so zaradi tega izgubili ne samo je presodilo, da so mesto bivanja, pa pa tudi pravico do dela, socialno pomo, zdravstveno slovenske oblasti zaito, olanje in celo pravico do svobode gibanja, ker so jim uslubenci zamudile prilonost, Ministrstva za notranje zadeve jemali njihove osebne dokumente in jih brez da zakonito popravijo obrazloitve unievali, eprav so bili ti njihovi dokumenti e vedno veljavni. kalvarijo Izbrisanih, med Mnogi Izbrisani so bili celo pregnani iz Slovenije, in to v Hrvako, kljub katerimim je tudi okoli vojni. To se je na primer zgodilo Dragomiru Petronjiu iz Celja, katerega 5.000 otrok. ki pol leta po osamosvojitvi Slovenije niso dobili ali zaprosili za slovensko posmrtni ostanki so bili ele po 15-ih letih vrnjeni druini, saj so bili najdeni v skupnem, neoznaenem grobiu v BiH. Slovenski predstavniki so se na razline naine odzvali na sodbo, izreeno v Strasbourgu.

Sodnik Botjan M. Zupani je ocenil, da bi odkodnine lahko predstavljale velik finanni slovenski premier Janez Jana izjavil, da drava nima denarja, da bi plaala odkodnino
Iniciativa za REKOM

udarec za dravo, saj bi lahko dosegle vsoto petsto milijonov evrov. V zvezi s tem je aktualni

Izbrisanim, minister za notranje zadeve Vinko Gorenak pa je dejal, da mora Slovenija najprej nahraniti [svoje] lane. Taken odziv je kritiziral evropski poslanec Jelko Kacin, ki je opozoril oblasti v Ljubljani, da je sodbe sodi potrebno spotovati, ne pa komentirati. Predsednik Slovenije Danilo Trk je poudaril, da je uresniitev sodbe sodia v Strasbourgu naa obveznost, o emer ni nikakrnega dvoma, kot tudi, da je zaskrbljen zaradi izjav predsednika vlade (Jana) in ministra za notranje zadeve (Gorenak), ker so pokazali nespotovanje ustavnega naela pravne drave. Opozoril je, da je Slovenija pravna drava, zato mora izvrevati sodbe in jih spotovati. Igor Mekina Avtor je neodvisni novinar iz Slovenije in lan Regionalnega tima zagovornikov za ustanovitev REKOM

10

Protestni shod Izbrisanih Foto: Igor Mekina

Iniciativa za REKOM

INTERVJU: ZDRAVKO GREBO

!Pravih in

potenih
resnico

ljudi ni strah, da izreejo

Profesor Zdravko Grebo Foto: Depo portal

Profesor Zdravko Grebo je izven meja BiH eden od najbolj znanih intelektualcev

iz te drave. Dela kot profesor prava na Univerzi v Sarajevu in predava na Centru za interdisciplinarne postdiplomske tudije. Je tudi znanstveni sekretar Odbora za pravne znanosti Akademije znanosti in umetnosti BiH in avtor tirih knjig in tevilnih tudij, prav tako pa je tudi dobitnik tevilnih nagrad za svoje vedesetletno zavzemanje in borbo za mir in napredek vladavine prava. Je zagovornik ustanovitve REKOM iz Bosne in Hercegovine. Kakni so vai vtisi kot zagovornika za ustanovitev REKOM in katere argumente uporabljate ob zagovarjanju ustanovitve REKOM v teh pogovorih ? 11

Na cilj je, da nae sogovornike prepriamo, da je sedaj pomembno storiti ta prihodnji

korak naprej, k ustanovitvi REKOM. Sreali smo se z visokim predstavnikom Valentinom Inzkom, z veleposlanikom ZDA v BiH Patrickom S. Moonom, s efom Delegacije EU veleposlanikom Petrom Sorensenom. To je ta pot.

Argumenti, ki jih uporabljamo v pogovorih so osredotoeni na dva dela: prvi je ta, da naim sogovornikom, ki morda ne poznajo iniciative v celoti ponovimo osnovne argumente za ustanovitev REKOM-a, predvsem pa jih nagovarjamo, da storijo ta zgodovinski, kozmini korak, ki pomeni prehod iz iniciative civilne drube v dravno ali meddravno sodelovanje. Poskuamo pojasniti, da vse drave v regiji, e posebej pa aktualne in prihodnje vlade, morajo oblikovati ekspertsko skupino, ki bo naredila konsenz o prihodnjih korakih in da nato, ko doseejo soglasje o besedilu, to poljejo svojim parlamentom. Do sedaj smo naleteli na previdno razumevanje in soglasje. Tako predsednik rne gore Filip Vujanovi kot predsednik
Iniciativa za REKOM

Hrvake Ivo Josipovi sta obljubila, da bosta sproila ta mehanizem. In ta korak ne bo lahek, ker mora biti enako besedilo z enakimi cilji sprejeto v vseh parlamentih drav v regiji.

REKOM je prvenstveno usmerjen na pravice in priznanje rtvam. Vendar pa kritike negirajo prav to zvezo. Kako to komentirate? Morda smo zamudili prilonost, da spomnimo, da je bilo v Republiki Srbski zbranih najve podpisov za REKOM. Ob zagovarjanju ustanovitve REKOM-a kot enega od argumentov opozarjamo tudi na potrebo rtev, da dobijo glas, da gre za to, da se sliijo rtve, ki so bile na vseh straneh in da le-te dobijo svoj prostor. Obstaja nevarnost, ki se bo verjetno kasneje ponavljala, saj so napadi na REKOM permanentno usmerjeni prav na to, najbolje mesto

REKOM-a, ki se tie odnosa do rtev. Vsiljuje se, da REKOM zaniuje rtve in da ni dobil podporo zdruenja rtev. To je notorna la. Nekatera zdruenja so odpovedala sodelovanje, vendar veina drugih jih ni. Nevezano za to, kdo je ali ni odpovedal sodelovanje pa je pomembno to, da bi v tem trenutku REKOM moral postati dravna in meddravna stvar. Ne glede na to, kdo sedaj vodi te drave, morajo njihovi voditelji razumeti, da ne glede na to, da obstajajo tudi druge iniciative, REKOM predstavlja nekaj, kar se v tem zgodovinskem trenutku mora zgoditi, kar je v interesu vseh drav in seveda v interesu vseh rtev. 12 Kako vi razumete razloge napadov na REKOM v Bosni in Hercegovini? Res ne vem. Napadi na REKOM v BiH trajajo precej dolgo, vendar smo sedaj e v spotljivi zgodovini REKOM-a, podobne zadeve pa so imeli tudi v drugih dravah. Ne glede na to, koliko se vraam nazaj v preteklost pa mi e vedno ni jasen motiv za te napade, razen tega, da na tem vrhu, v tej eliti nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s podobnimi vpraanji, obstaja neverjeten spopad neimrnosti in pretenzij na voditeljstvo in v vsem tem tudi vpraanje denarja. Vendar ne mislim, da je negativno stalie o REKOM-u, ki se kae na sreanjih in medijih prevladujoe miljenje, pa pa voditelji teh organizacij enostavno zaradi najbolj zasebnih interesov postavljajo pod vpraaj kredibilnost in cilje REKOM-a. Taken primer neastne, umazane kampanje je tudi nedavni tekst v dnevnem asniku PRESS iz Republike srbske, kjer se navaja, da mi, zagovorniki, dobivamo honorar v viini 1800 evrov. Nikoli nisem dobil honorarja, nikoli ga nisem zahteval in ga ne bom zahteval. Veina ljudi, ki je ostala ob tej ideji, tega ne dela zaradi materialnih pobud, pa pa zato, ker se zavzema za to astno idejo. Morda smo v naem odzivu na tekst pozabili opozoriti na to, da je v Republiki srbski zbranih najve podpisov za REKOM. Glede na to je veliko vpraanje, na kaken nain te osebe, ki so v PRESS-u trdile, da REKOM tam nima podpore, predstavljajo mnenjske voditelje tamkajnjega javnega mnenja in celo zdruenj rtev, na katere se sklicujejo.
Iniciativa za REKOM

Kako ocenjujete Nacionalno strategijo za tranzicijsko pravinost v BiH, ki je sedaj v fazi javne razprave? Ni nimam proti razlinim iniciativam. Nihe tu nikomur ni konkurenca. Verjamem, da obstaja dovolj prostora za vse, e posebej za tiste, ki znajo poteno i odgovorno opraviti svoje delo. Kar se mene tie, e so namere potene, potem so ve kot dobrodole. In zato ne razumem rivalstvo, zlobo in ivnost, ki so jo zbrani okoli strategije izrazili do REKOM-a. Kako bi vi opisali pomen napora za ugotavljanje dejstev o preteklosti? e smo poteni ljudje, potem se o dejstvih ne razpravlja, dejstva se ugotovijo. Celotna iniciativa pomeni poskus, prvi in moan poskus ugotavljanja dejstev v vseh bivih republikah SFRJ, enostavno zato, ker je to potreba, ki jo morate izpolniti v tem trenutku, ko so e zmeraj ivi tisti, ki lahko govorijo o teh dejstvih. Slabe izkunje iz predhodnih vojn, manipulacija s tevilom rtev, politizacija teh podatkov in dejstev, vse to je verjetno tudi predstavljalo enega od vzrokov vsega, kar se je dogajalo pred 20 in nekaj leti. Ugotavljanje dejstev je torej zgodovinska in znanstvena potreba, kar se tie rtev pa tudi moralna potreba. Cilj te iniciative je, da se ugotovijo, kodificirajo ali na nek drug nain legalizirajo dejstva, vendar brez ugotavljanja vzroka vojne ali pa politinih, ideolokih ali kakrnihkoli ozadij spopadov med naimi narodi, kar je vse delo za neke druge instance in morda najprej za zgodovinarje. e smo poteni ljudje, potem se o dejstvih ne diskutira, dejstva se ugotavljajo. Z ene strani predstavljajo prvo prepreko proti predrugaenju zgodovine v prihodnosti in ustvarjanja podlag za nove spopade, z druge strani pa daje primerno satisfakcijo rtvam, kolikor je pa to najve mogoe. Res ne vidim, kaj je v tem lahko spornega za kogarkoli. Kako gledate na aktualne pristope k memorijalizaciji nedavne preteklosti? Nisem ravno preprian, da v okviru umetnike skupnosti o tem vpraanju obstaja soglasje. Celo na tem podroju v BiH, eprav ne tako drastino, kot na podroju politike obstaja delitev v okviru BiH , kjer je vse razdeljeno na tri dele. Tudi ta umetnika resnica torej v Sarajevu, Banja Luki in Mostarju ni povsem ista. Ne glede na to koliko imamo sijajih ljudi, ki se trudijo, da bi se dvignili nad dnevno politikantstvo in uporabo umetnosti v bedne nacionalistine, dejal bi celo ovinistine cilje, obstajajo tudi drugi, ki na to pristajajo. Ob tem imamo tudi prepoved spominskih obeleij, na primer v Prijedoru. Imamo pa tudi spomenike, ki slavijo Drao Mihajlovia, uka, Tumana... in vse to spada v nek konglomerat, v katerem vloge niso povsem enoznano razdeljene. No, da ne bi bil preve pesimistien, obstajajo tudi dobre iniciative in obstajajo pravi in poteni ljudje, ki jih ni strah izrei resnice. Jelena Gruji
Iniciativa za REKOM

13

GLAS RTEV

Prievanje:

Sabaheta Fejzi

!e danes se ne ve, kje so

Sabaheta Fejzi je v masakru v Srebrenici izgubila soproga abana (43) in sina Rijada (17). V Potoare sem prila s svojim sinom 11. julija v popoldanskih urah in tu je bilo zelo 14 veliko beguncev. Bile so strane vroine, prvo no sem preleala s svojim sinom v neki porueni tovarni. 12. julija leta 1995 smo bili prepueni na milost in nemilost etnikom, Jugoslovanski ljudski armadi, raznim paravojakim formacijam in domaim Srbom, mojim sosedom. Takoj po njihovem prihodu so deke in moke prieli loevati in jih voditi vstran. e bi kdo od njihovih blinjih lanov druine vpraal, kam jih vodijo so odgovarjali, da jih vodijo na zaslianje in da jih bodo nato vrnili. Vendar so jih oni vodili vstran, oni pa se nikoli niso vrnili. e danes ne vemo, kje so. Jaz sem tedaj zautila nek strah, ustraila sem se za varnost svojega otroka in sem zato zapustila ta zaprt prostor la sem ven na odprto, da bi bila tam med ostalim ljudstvom, mislila sem, da bom tako uspela obvarovati svojega otroka. Vendar se je situacija poslabevala, vse ve je bilo etnikov in tistih v uniformah. Bili so oboroeni z noi, pukami, nabojniki... bili so strano oboroeni. Tedaj sem bila sto metrov od mesta, na katerem sem bila videla svoja soseda Sretena Petrovia in Milisava Gavria. Pustila sem otroka

pri materi, ki je bila z nami, da bi la do njiju in ju prosila, da mi reijo otroka, ker sem se e zavedala situacije, ki nas aka v Potoarih. la sem skozi mnoico, vendar smo bili vsi zbiti drug ob drugem, tako sem se teko prebijala, v enem trenutku pa me je preinilo, da se moram vrniti nazaj, kjer sem pustila otroka. To je bilo moneje od mene. Takoj sem odla nazaj in nala mater, ki je jokala. Mati, kje je Rijad? sem vpraala mater, ona pa mi je skozi jok dejala: Odpeljali so ga, tu so blizu. Joj, moja mati, oni so mi odpeljali otroka.
Iniciativa za REKOM

Sabaheta Fejzi Foto: Arhiva FHP Jaz steem do mesta kjer so stali in najdem otroka v skupini mokih z drugimi Muslimani, medtem ko so okoli njih bili oboroeni etniki. Zakaj ste mi odpeljali otroka, sem vpraala. Pa kaj tebe briga, zakaj smo ga odpeljali, hoemo ga samo zasliati in takoj ga bomo vrnili. Jaz jim reem: Nimate ga kaj spraevati. e morate nekoga karkoli vpraati, potem sem to jaz. Mojega otroka pustite, mene pa odvedite in izpraajte. Kaj otrok ve? Ni vam ne more povedati. Oni pa so me zaeli psovati, niso mi dali otroka. Potem sem jim zagrozila: Veste kaj, sedaj bom povedala tem iz UNPROFOR-ja, kaj vi delate, in tu mi je to pomagalo. Vrnili so mi mojega otroka. Vzela sem otroka in la do matere. Bili smo sila prestraeni. Vedela sem, da je sedaj e nevarneja situacija, slutila sem, da se noben moki ali deek ne bo reil etnikov. Tu sem bila cel dan, najhuja no pa je bila med 12- tim in 13- tim julijem. 13. julija sem la s svojim sinom proti tovornjakom in avtobusom, ki so Tu sem bila cel dan, najhuja no pa je bila izvajali deportacijo iz Potoarov. Najprej sem morala skozi ivi zid, narejen med 12- tim in 13- tim julijem. iz nizozemskih vojakov, potem pa mimo razporejenih etnikov, ki so stali poleg ceste, vse do tovornjakov in avtobusov, s katerimi bi morali biti deportirani. la sem mimo nizozemskih vojakov, toda ko sem prila do etnikov so mi stopili nasproti in mojemu otroku rekli, da naj gre desno, jaz pa da naj grem na levo. Rekla sem jim: e gre moj otrok desno, potem grem jaz s svojim otrokom. Niso mi pustili, da bi la z njim. Prieli smo se prerivati. Oni so vlekli otroka k sebi, jaz pa sem prav tako vlekla otroka k sebi. Prosila sem jih: Prosim vas, ne jemljite mi mojega otroka! To je moj edini otrok. Nimam
Iniciativa za REKOM

15

ve otrok. e mora nekdo iti, prosim vas, vodite mene, ampak pustite mi otroka Ni mi ni pomagalo. Odtrgali so mi mojega otroka. V tistem trenutku nisem mogla niti jokati. Moj otrok se je zjokal. Nikoli ne bom pozabila njegovih velikih solz, ki so se zlivale po njegovih belih licih, iz njegovih temnoolivnatih oi. Ko sem videla, da ne morem ve narediti niesar, sem pokleknila na kolena, prekriala roke in rekla: Prosim vas, ubijte me. Nekdo od njih je repetiral puko. Pomislila sem: Hvala Bogu, tako, ubili me bodo, dobro je Toda eden od njih pravi: Pa kaj bo ubijal muslimanko. Pristopil mi je, me prijel za prsi in me vrgel v tovornjak. Tovornjak je odpeljal istega trenutka. Leala sem na tleh tega tovornjaka in te poti od Potoarov do Tie se ne spomnim... In sedaj je e deset let, odkar poskuam odkriti usodo svojega moa in otroka. Res, e deset let je minilo, jaz pa e vedno ne vem za usodo svojega otroka. Ne vem, ali bom nala en sam koek njegovega telesa.

16

Prievanje s konference Srebrenica izven razumnega dvoma z dne 11. julija leta 2005, ki jo je Fond za humanitarno pravo organiziral neposredno po objavi posnetkov eksekucije skupine mokih s strani enote korpijoni. To je bilo prvo prievanje srebrenikih rtev v Beogradu, navzoi pa so bili tudi lani tedanje vlade Srbije, veleposlanitev zahodnih drav, EU in drugih mednarodnih institucij.

Iniciativa za REKOM

PROCES REKOM Razprava o instrumentih za odkrivanje in objavljanje dejstev o preteklosti je bila sproena maja leta 2006, na Prvem regionalnem forumu za tranzicijsko pravinost, ki so ga organizirali Fond za humanitarno pravo (Srbija), Raziskovalno-dokumentacijski center (BiH) in Documenta (Hrvaka). Udeleenci, predstavniki nevladnih organizacij in zdruenj druin izginulih in rtev iz post-jugoslovanskih drav so se zavzeli za regionalni pristop pri ugotavljanju dejstev o vojnih zloinih, s pojasnilom, da se je vojna odvijala na podroju ve drav in da rtve in storilci, v veini primerov, ne ivijo v isti dravi. Koalicija za ustanovitev Regionalne komisije za ugotavljanje dejstev o vojnih zloinih v vojnah v bivi Jugoslaviji (REKOM) je bila ustanovljena 28. oktobra leta 2008, na etrtem regionalnem forumu za tranzicijsko pravinost v Pritini. Iniciativa REKOM je v treh letih intenzivnih posvetovanj v celotni regiji nekdanje SFRJ z ve kot 6000 razlinimi udeleenci sproila najbolj obseno drubeno debato, ki je bila kadarkoli organizirana na teh prostorih. Na podlagi predlogov, zahtev, potreb in stali udeleencev tega posvetovalnega procesa za ustanovitev REKOM je bil napisan in 26. marca leta 2011 tudi javno predstavljen predlog Statuta REKOM, ki je bil, skupaj z ve kot pol milijoni podpisi podpore, namenjen najvijim institucijam drav v regiji. Oktobra leta 2011 je bil oblikovan regionalni tim zagovornikov za REKOM, ki vodi zakljuno fazo procesa REKOM. Od drav regije se zahteva ustanovitev neodvisne, meddravne Regionalne komisije za ugotavljanje dejstev o vseh rtvah vojnih zloinov in drugih tekih kritev lovekovih pravic, storjenih na podroju SFRJ v obdobju 1991-2001. Stalie Koalicije za REKOM je, da mora biti ugotavljanje dejstev o zloinih in imenovanje mrtvih, ubitih in izginulih osnovna naloga REKOM-a, o ostalih ciljih in nalogah pa bi konno odloitev morale sprejeti vlade, ki bodo skupaj ustanovile REKOM. !Glas je publikacija, katere osnovna naloga je, da o procesu REKOM informira lane in lanice Koalicije za REKOM, tevilne podpornike Iniciative in vso zainteresirano javnost. Publikacija se ukvarja tudi z napredkom tranzicijske pravinost v regiji. Izhaja v bosansko/hrvako/ srbsko/rnogorskem, kot tudi v albanskem, anglekem, makedonskem in slovenskem jeziku.
Iniciativa za REKOM

17

18

Iniciativa za REKOM