1

11/2012 11/2012
november november

Pobuda za REKOM

CIP - , 341.322.5(497.1)"1991/1999" GLAS !Glas Inicijative za Rekom. - Beograd : Inicijativa za REKOM, 2012 (Beograd : Publikum). - 28 str. : fotogr. ; 21 cm Tira 1.000 ISBN 978-86-7932-048-3 1. a) - - 1991-1999 COBISS.SR-ID 193321996

IMPRESSUM !Glas je publikacija Inciative za REKOM in izhaja enkrat meseno. Vse izdaje so dostopne na spletni strani ZaREKOM.org. Novice o Inciativi za REKOM je mogoe spremljati tudi na Facebook profilu: http://www.facebook.com/ZaREKOM.PerKOMRA.ForRECOM, kot tudi na Twitterju: @ZaREKOMPerKOMRA Kontakt: email: civiclinksi@gmail.com; Tel: +386 (0)41 774 659
Pobuda za REKOM

VSEBINA UVODNIK !Dileme javnega zagovornika.................2 AKTUALNO - NOVICE O REKOM-u !REKOM za prihodnost mladih: nadaljevanje podpisovanja peticije za ustanovitev REKOM..................4 !Flash mob: akcija komemoracije rtev vojne v Hrvaki ..................5 !Jelko Kacin: Pravi trenutek za REKOM..................6 AKTUALNO !Ni bilo zdruene zloinske organizacije..................7 !Ante Gotovina mi ni moralna vertikala, pa pa je to Dragan Pjeva.................9 !Kritike in zaskrbljenost zaradi poasne pravice v BiH..................14 TRANZICIJSKA PRAVINOST V REGIJI !Apel za popravljanje krivic civilnih rtev vojne v Hrvaki..................16 !Zakaj je JLA odla v Vukovar? ..................20 !esa se spomnimo, kaj smo si zapomnili?..................23 TRANZICIJSKA PRAVINOST V SVETU !lovekove pravice morajo biti v srediu procesa tranzicijske pravinosti..................26 !Javna prievanja rtev odkrila drubi e neznane zloine .................28 INTERVJU !Odkodnine so le del poprave krivic rtvam.................30 GLAS RTEV !''Ne skrbi, tovariica, niti dlaka z glave mu ne bo manjkala".................33
Evropska Komisija. Ta dokument je natisnjen ob finanni pomoi Evropske unije. Za vsebino tega dokumenta sta izkljuno odgovorni Koalicija za REKOM in Fond za humanitarno pravo kot nosilec projekta in se pod nobenimi pogoji ne more smatrati, kakor da odraa stalie Evropske Unije.

Pobuda za REKOM

UVODNIK

!Dileme

javnega

zagovornika

Biljana Vankovska Photo: Nova Makedonija

Z izkunjami nekaj ve od leta dni, odkar sem postala javna zagovornica za REKOM v Makedoniji in po doloenih premikih v tej smeri lahko opozorim na dileme, s katerimi sem se 2 sooala in ki e zmeraj predstavljajo problem. Kot profesor in javni intelektualec sem tudi pred REKOM-om delala na javnem zagovornitvu, ne da bi vedela, da za to obstaja strokoven naziv. Nikoli nisem merila niti vpliv svojega dela , prav tako pa nisem skrbela za to, ali ima vse skupaj nek uinek in ali je to pomembno. To je, enostavno, bila in je ostala naloga javnega intelektualca da skrbi za drubene tokove, za javno dobro, za etina naela, za lovekove pravice, da se izraa skozi medije, kolumne, na raznih okroglih mizah in da sodeluje v projektih nevladnih organizacij. Delovanje skozi Koalicijo in zastopanje neesa taknega kot je potreba za sooanjem s preteklostjo in s lovekimi rtvami iz preteklih vojn je e veliko veja obveznost in zahteva ogromno odgovornost pred vsemi, ki so dolga leta delali na teh vpraanjih in na koncu pripravili Predlog Statuta REKOM-a. To, kar sem doslej zagovarjala kot svobodni strelec sedaj dobiva ne samo konkreten smisel, pa pa postavlja tudi vpraanje konkretnih rezultatov. Klasino javno zagovarjanje sedaj prehaja v lobiranje in tudi v neformalno diplomacijo. Ena od dilem, s katerimi se sooa vsak javni zagovornik je tudi odnos do vseh tistih, ki so dolga leta vlagali v proces in ki bi se sedaj lahko poutli nepotrebne in puene ob strani. Nekateri to povedo odkrito, drugi ne tako eksplicitno, vendar ostaja dejstvo, da se javni zagovornik nahaja v sendviu med svojo bazo in politiki ter mediji in iro javnostjo, ki jo mora prepriati, da je dozorel as, da se civilna pobuda REKOM preseli v politine in diplomatske kroge. Pri vsakem aktivistu obstaja tudi doza strahu pred predajo stvari v roke politikov, od tega,
Pobuda za REKOM

da so le-ti nagnjeni k temu, da jo zlorabijo, na ta ali drugi nain. Podobno je tudi z javnim zagovornitvom... Veliko lae je nastopati v svojem imenu, kritizirati in vstopati v obraune s politiki, ki imajo morda legitimnost, redko kdaj pa tudi ire spotovanje. Sedaj se nahajamo v poloaju, da iemo nain, da bi prili do najvijih predstavnikov oblasti, da jih prisilimo, da se resno zavzamejo za oblikovanje regionalne komisije, ali pa da vstopijo vsaj v regionalno meddravno pogajanje, da pa jih pri tem ne razjezimo in da igramo na karto njihove (pogosto) neiste vesti, kakor to pravi kolega Puhovski. Vasih tvega, da ti zaradi lobiranja zameri domaa javnost ali tista iz soseine (odvisno od konflikta), vasih pa dela tudi stvari, ki jih kot svobodni strelec ne bi delal trka na vrata ljudi, ki jih morda niti ne spotuje, vendar je od njih odvisna ustanovitev REKOM. Ne ve, zaradi kaknih razlogov te sprejemajo in koliko so iskreni v tem, kar govorijo, e manj pa ve, kako javno zagovarjanje napreduje v ostalih dravah v regiji. Vasih se sooa z razmiljanji o tem, kako se odzvati, ko ti isti politiki sprejemajo ukrepe v drugih podrojih, ki niso dobre za drubo. In tako se zaenja premiljanje, ki je blizu tudi samocenzuri (da ne bi bil ogroen iri interes, kot je REKOM). Zastopanje neesa takega kot je potreba za sooanje s preteklostjo in lovekimi rtvami zahteva veliko odgovornost. Javno zagovarjanje v Makedoniji poteka presenetljivo dobro, kljub temu, da gre za razdeljeno drubo, v kateri so udeleenci v konfliktu na visokih dravnih poloajih. Prili smo do predsednika drave, predsednika parlamenta in e nekaterih ministrov in poslancev, vendar vsi spraujejo: kako dale je stvar prila v drugih dravah ? Kakor da nihe ne eli biti voditelj in ne eli izstopati pred ostalimi. Uspeh zagovarjanja je odvisen od veliko stvari, najpomembneje pa je zaupanje in podpora Koalicije. Vsak od zagovornikov je moneji v nastopu, ko ima v rokah adute: ne samo notranjo podporo, pa pa tudi rezultate svojih kolegov. Vsi mi delujemo po sistemu povezanih posod - delimo si tako dileme, kot uspehe in neuspehe... Vendar nihe ni mislil, da je to lahka naloga. Biljana Vankovska Avtorica je profesorica Filozofske fakultete v Skopju, Makedonija, in lanica regionalnega tima zagovornikov za ustanovitev REKOM

Pobuda za REKOM

AKTUALNO - NOVICE O REKOM-u

!REKOM za
prihodnost mladih:

nadaljevanje
podpisovanja

peticije za ustanovitev

REKOM

Podpisovanje peticije v Pritini Photo: FHP

V okviru aktivnosti za krepitev javne podpore Pobude za REKOM je Koalicija za REKOM 24.10.2012 v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Banja luki, Podgorici, Pritini in Skopju organizirala ulino akcijo REKOM za prihodnost mladih, med katero je 1.421 dravljanov podpisalo peticijo za ustanovitev REKOM, 57 posameznikov pa se je vlanilo v Koalicijo za REKOM. eprav je bil dan hladen, z dejem v Zagrebu in Banja Luki, je bilo zbranih enako tevilo podpisov kot med enim dnevom v asu intenzivne kampanje meseca junija 2011. lani Koalicije so zelo prepriljivo promovirali Pobudo za REKOM, odgovarjali na vpraanja dravljanov o ciljih in nalogah REKOM-a in spomnili, da je 543.000 dravljanov e podpisalo peticijo za ustanovitev REKOM. Odzivi dravljanov so bili ohrabrujoi. Veina pozna REKOM. tevilni dravljani so izrazili nezadovoljstvo zaradi pasivnega odnosa politikov in zadovoljstvo, ker gre za regionalno komisijo za rtve. Najve medijske pozornosti je bilo v Podgorici. Vest o nadaljevanju podpisovanja peticije je bila med glavnimi novicami elektronskih in pisanih medijev. V Ljubljani je bilo nadaljevanje podpisovanja med glavnimi novicami elektronskih in pisanih medijev. V Ljubljani so ob podpisovanju peticije pismeno podporo podali pisatelj Tone Perak in Darko trajn, predsednik Liberalne akademije. Pismeno podporo so dali lan raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti Oto Luthar, predsednik Drutva knjievnikov Slovenije Veno Taufer, knjievnik Simon Kardum, knjievnik Miroslav Slana - Miros, knjievnik Ale DeVeina dravljanov beljak in zgodovinar Boo Repe. Minister iga Turk se je preko ve za REKOM. svojega tiskovnega predstavnika Bojana Brezigarja opraviil, ker ni mogel priti, da bi osebno podpisal peticijo. V Pritini so peticijo podpisali igralci Luan Daka in Afrim Spahiu, dez glasbenik Ilir Bajri in pevka Rona Nishilu. V Skopju so jo podpisali podpredsednik Socialdemokratske zveze Makedonije Zoran Jovanovski in glasbenik Simeon Ivanov Kango.
Pobuda za REKOM

!Flash mob:

akcija

rtev vojne v

komemoracije

Hrvaki

Komemoracija na Trgu dr. Franje Tumana v Zagrebu Foto: Pobuda mladih za lovekove pravice Hrvaka

Pobuda mladih za lovekove pravice v Hrvaki je organizirala ilegalno akcijo komemoracije za rtve vojne na Dan vseh svetih 1. novembra leta 2012, na Trgu dr. Franje Tumana u Zagrebu. Cilj akcije je bil, da se pozornost javnosti usmeri na ubite in izginule v vojni in pozove javnost, da podpre REKOM. Sedemnajst sve, ki simbolizirajo tevilo let od konca vojne, je na Trgu ves as akcije komemoracije ostalo nedotaknjenih. Aktivisti Pobude za lovekove pravice so v noi med 1. in 2. novembrom leta 2012 okoli dreves na Trgu postavili dve ronati lenti (ki simbolizirajo spominjanje na rtve in REKOM), na katerih je bila izpisana tevilka 1.868 (tevilo izginulih v Hrvaki) in REKOM. Na sprehajalnih stezah so postavili 17 vijoliastih sve, ki simbolizirajo 17 let od konca vojn brez imen rtev, med kronjami dreves pa so razpeli mreo, s katere so viseli papirji, na katerih so visela z rokom izpisana imena 1.868 oseb izginulih v Hrvaki. Svee in papirki z imeni izginulih [Hrvatov in Srbov] so na Trgu ostali nedotaknjeni vse do 15. novembra leta 2012. O akciji so poroali portali H-alter in civilnodrustvo. hr, kot tudi dnevni list Novosti. V Zagrebu se je ve dni z velikim odobravanjem govorilo o imenih rtev na Trgu. eprav akcija ni bila prijavljena, policija in komunalne slube niso odstranile instalacije.

Pobuda za REKOM

!Jelko Kacin:

Pravi

trenutek

za REKOM

Nesporno je dejstvo, da je regionalna sprava predpogoj uspeha evropskih integracij.

Javni zagovornik Pobude za REKOM v Sloveniji Igor Mekina se je dne 23. 11. 2012 sreal z Jelkom Kacinom, poslancem v Evropskem parlamentu, lanom biroja ALDE Skupine zaveznitva liberalcev in demokratov za Evropo, poroevalcem Evropskega parlamenta za Srbijo in poroevalcem v senci za Makedonijo, rno goro in Albanijo. 6 Kacin je Pobudu za REKOM ocenil kot zelo pomembno zato ker verjame, da je ugotavljanje, objavljanje in sprejemanje dejstev o mnoinih kritvah lovekovih pravic na regionalni ravni nujno za vse dravljane v regiji, da bi na ta nain oblikovali temelje za vrnitev dostojanstva rtvam, izpolnili njihove potrebe, utrdili ugotovili usodo izginulih oseb in prepreili, da se znova ponovijo strahote preteklosti. Po oceni evropskega poslanca Jelka Kacina je sedaj pravi trenutek, da se za uresniitev pobude za REKOM vloijo e dodatni napori. Proces sprave je imperativ. Ne glede na to, kako se ocenjuje delo Haakega sodia za nekdanjo Jugoslavijo je nesporno dejstvo, da je regionalna sprava predpogoj uspeha evropskih integracij. Le tako se bo regija lahko preoblikovala v potencialno stabilneje in perspektivno trie, je ocenil Jelko Kacin in poudaril, da v svojih javnih nastopih vztrajno poudarja potrebo po ustanovitvi REKOM-a kot regionalne komisije resnice.

Pobuda za REKOM

AKTUALNO

!Ni bilo zdruene zloinske

organizacije
Sodnik Teodor Meron Photo: ICTY

Haaki tribunal oprostil kazenske odgovornosti hrvaka generala Anteja Gotovino in Mladena Markaa
Pritobeni svet je s preglasovanjem 16. novembra leta 2012 sprejel oprostilno sodbo Anti Gotovini in Mladenu Markau, ki je popolnoma spremenila prvostopenjsko razsodbo, v kateri sta bila hrvaka generala obsojena na 24 in 18 let zapora. Sodnik Theodor Meron je pri razlagi oprostilne sodbe navedel, da je bilo v skladu z oceno pritobenega sveta sklenjeno, da razsodba prve stopnje temelji na napanih zakljukih o tem, da so bili topniki napadi na Graac, Knin, Obrovac in Benkovac kot del operacije Nevihta, 4. in 5. avgusta leta 1995 nezakoniti. Meron je dejal, da je ugotovitev obravnavnega senata o nezakonitosti teh napadov temeljni kamen za zakljuek, da sta obtoenca sodelovala v zdrueni zloinski organizaciji vodstva Hrvake s ciljem, da se trajno in prisilno odstrani srbsko prebivalstvo. Prvostopenjska sodba ne vsebuje nobene navedbe, da so bili pri sprejemanju taknega sklepa ocenjevani kakrnikoli dokazi in v njej ni nobenega pojasnila, kako je senat priel do njega ... V takih okoliinah je pritobeni svet soglasno ugotovil, da je prvostopenjsko sodie storilo veliko napako, ko je uporabilo ta standard, ki ni bil povezan z nobenimi dokazi, je dejal sodnik Meron. Pritobeni svet je preprian, da ni nobenega dokaza, da je prilo do zdruenega zloinskega dejanja, pie v sklepu. Gotovina in in Marka sta bila istega dne izpuena na svobodo. ja iz Zagreba, Documenta - Center za sooanje s preteklostjo je v sporoilu za javnost ob oprostilni sodbi opozorila hrvako javnost na druine rtev ubitih v operaciji Nevihta, in poudarila, da se ne sme zgoditi, da kazniva dejanja, storjena med in po operacijo Nevihta ostanejo tragedija brez zakljuka.

Pobuda za REKOM

V operaciji Nevihta je bilo na stotine civilistov ubitih, na tisoe hi in drugih zgradb so zagali, medtem ko skoraj e polovica beguncev aka na vrnitev na obmoja, ki so jih zapustili (v skladu s podatki UNHCR se je 132.922 povratnikov vrnilo v Hrvako, od te tevilke pa jih je 48 odstotkov naseljenih trajno, medtem ko ostali le obasno obiejo svoje nekdanje domove). Ne glede na sodbo pritobenega sveta v zadevi zoper Gotovino in Markaa imajo druine rtev moralno pravico priakovati, da za njihovo tragedijo in tragedijo mnogih drugih storilci kaznivih dejanj odgovarjajo, ne glede na kateri strani so se bojevali in ne glede na to v imenu koga so bila kazniva dejanja storjena, pie v izjavi Documente. Pobuda mladih za lovekove pravice - Hrvaka je v svoji izjavi zapisala, da tudi po 17 letih najhuja kazniva dejanja, storjena v asu operacije Nevihta ostajajo brez kazni, njihove rtve pa brez pravinosti in priznanja. Po tej sodbi je bolj kot kdajkoli prej potrebno, da domae pravosodje preganja tiste, ki so odgovorni za zloine, opredeljene v tem procesu, in druge, ki so jih dravljani prijavili pristojnim institucijam od leta 1995 do danes. e bodo zloini iz Nevihte ostali nepreganjani, potem bo s tem nepreklicno potrjen obstoj sistema, ki diskriminira tudi v praksi in ele tedaj bo na Hrvaki trajno ostala stigma vseh teh zloinov. V tem smislu pozdravljamo izjavo predsednika Iva Josipovia, premierja Zorana Milanovia in ministra za zunanje zadeve Vesne Pusi, ki so napovedali, da se bodo postopki pred hrvakimi pravosodnimi organi nadaljevali. Njihove izjave imajo tudi simbolni pomen za nae sodravljane, rtve teh zloinov, ki zaradi pomanjkanja hitrega in strokovnega dela hrvakih institucij e vedno akajo na pravinost in zadoanje, pie v tej izjavi. V Srbiji, Fond za humanitarno pravo je v svojem sporoilu za javnost ob tej prilonosti zapisali, da pravnomona sodba Gotovini in Markau nikakor ni prinesla pravinost za rtve. Z osvoboditvijo generalov je na drugi stopnji ugotovljeno, da ne obstaja dravna odgovornost za zloine, storjene med in po operaciji Nevihta, da ni bilo zdruene zloinske organizacije in da tako ne obstaja njihova kazenska odgovornost. FHP je sklenil, da so s to sodbo mnoini zloini, storjeni med in po vojako-policijski operaciji Nevihta zoeni na osamljene incidente in da Hrvako nihe ve ne bo kritiziral, e ne sodi za vojne zloine storjene proti Srbom. V intervjuju za Dnevnik iz Novega Sada, je profesor Zoran Pusi dejal: Nevihta je pod jurisdikcijo mednarodno priznane hrvake drave vrnila tretjino ozemlja in to ni sporno. Toda obstajajo dokazi, da so Tuman in nekdanji hrvaki politini voditelji zlorabili to akcijo. Za razliko od Miloevia, ki je naredil razline svinjarije, vendar je pazil, da o tem javno ne govori, se Tuman ni mogel zadrati in tako imamo njegove izjave o tem, kako
Pobuda za REKOM

je potrebno zmanjati odstotek Srbov na Hrvakem. Zato je namen v tej smeri nedvomno obstajal in zato je na hrvaki vladi zelo pomembna naloga: da pokae iskreno razumevanje za trpljenje hrvakih dravljanov srbske narodnosti, ki jih je po razsodbi Haakega tribunala zajel moan obutek frustriranosti in nepravinosti. Preprian sem, da bi se potem poloaj umiril zelo hitro, je sklepal Pusi. Prenaamo besedilo, ki ga je za portal http://regionalexpress.hr napisal Drago Pilsel po oprostilni sodbi generaloma iz Hrvake

!Ante Gotovine

zame ni moralna

vertikala, pa pa

je to Dragan

Pjeva

Nekaj ur pred izrekom pravnomone sodbe generaloma Anti Gotovini in Mladenu Markau sem na Facebook-u objavil naslednje besedilo: Odpusti jim, eprav vedo, kaj delajo! Mojemu prijatelju Draganu Pjevau, igar mati je bila ubita v Medakem epu, ali Jovanu Beriu (ker sta bila Marija in Borivoj Bjeri likvidirana s strelnim orojem na hinem pragu v Varivodah, 28. septembra leta 1995, 50 dni po operaciji Nevihta), hoem rei danes, nekaj ur pred konno sodbo Gotovini in Markau, da nas je vendarle nekaj na Hrvakem, ki vojne zloine, ki so se zgodili po Nevihti in na splono v Domovinski vojni ne imenujemo lise, saj lahko kaj takega ree le bedak. In bedakov je, navkljub naemu velikemu obalovanju, na pretek, ne samo v Hrvaki, ampak tudi v drugih dravah v regiji. Ker so mediji polni poroil o tako imenovanih molitvah t.i. katolikov za pravino sodbo sodia in so komaj omenjali rtve, jaz ne elim iti spat, da ne bi tem ljudem in vsem tistim, ki so izgubili kakno ljubljeno osebo zaradi vojnih zloinov, ki so jih storili Hrvati rekel - al mi je. Iz srca mi je al, in jaz bi
Pobuda za REKOM

ravnal povsem drugae, e bi urejal, na primer, Informativne oddaje HTV, ki te dni e enkrat sramoti moj poklic. al mi je za vao boleino. In mislim, da jo lahko razumem, ker moja mati aluje za izgubljenim (izginulim) sinom in ker so mi v srcu prisotni vsi, ki so padli od srbske roke. Z vami sem tudi zato, ker ne morem doumeti zloine, relativiziranje zloinov in zloinske politike. elim, Dragan in Jovan, da vesta, da imate na Hrvakem sorodne due. In da nismo vsi barabe. Mir in dobro. Takoj po informaciji, da sta generala osvobojena sem objavil e to: Dananja odloitev o osvoboditvi generala Gotovine in Markaa, ki pomeni veliko olajanje za dravljane Hrvake, ne bi smela biti ovira za prepotrebno sooanje z resnico o preteklosti in uenju lekcij iz preteklosti. Skrajni as je, da se Hrvaka obrne v prihodnost, pie v izjavi iz urada nekdanjega predsednika Mesia. K temu bi dodal, da sem se pravilno odloil, ko sem kritiziral haake preiskovalce, ki so me zaslievali in ko sem jim preko nizozemskega asnika Handelsblatt povedal, da ne bom prial, ker imajo vse moje lanke in rezultate raziskav, ko sem bil v HHO. Bo zdaj konno zaela RH kaznovati prave kriminalce v naih vrstah? V zvezi s temi zapisi sem prejel pismo Dragana Pjevaa, ki ga omenjam na zaetku te kolumne in katerega mati je bila zverinsko ubita v Medakem epu. Objavljam njegovo pismo v celoti, z njegovim dovoljenjem. Dragi Drago, Vem, da sem Ti poslal to pesem e prej, zdaj pa je spet aktualna. Hvala Ti za to, kar si napisal na Facebooku. Videl sem ele zveer. Cel dan sem bila doma, prijatelji in sorodniki kliejo. Jaz sem poskual nekaj napisati, pa mi nikakor ne gre. Gledam na TV evforijo in ok okoli razsodbe. Spotovana generala, spotovani predsednik Tuman, spotovani minister za obrambo uak ... Vsi so danes za zmeraj odli v zgodovino. Kaj pa je z zloini ? Znova ni nihe kriv... Vsi na Hrvakem, ki so izgubili nekoga, vedo, kako boli krivica. Nekateri kot ti Drago bodo to rekli, priznali, si delili in razumeli boleino in alost drugih, vendar jo mnogi drugi ne bodo. Ves dan mi ne gre iz glave primer enega loveka, ki je priel v mojo pisarno sredi maja letos. Vidno razburjen se je usedel na stol, dejal, da se imenuje Mile in zael svojo zgodbo... Na zaetku vojake akcije Nevihta v neki vasi okoli Knina, med beanjem t.i. vojske (takoimenovane) RSK je odel domov po stara. Vas je bila e polna hrvake vojske. V dvoriu njegove hie so bili trije hrvaki vojaki z maskami na glavah. Pred hio so bili oe, mati in babica (oetova mama). V rokah je imel puko in je gledal iz grmovja, kako so mu
Pobuda za REKOM

10

vojaki zvezali oeta in ga vodijo v hio. Potem so hio zagali. On ni naredil niesar. Mama in babica sta ostali ivi, zlikovci pa so po svojem herojskem dejanju odli. lovek se je tresel, ko mi je govoril o tem. Rekel sem mu, odkrito, da je bilo veliko ve moi potrebno, da ne ustreli kot pa da strelja, saj bi s streli podpisal smrtno obsodbo za mati, babico in njega samega. Nekoliko se je pomiril. Povedal mi je, da je prial v Haagu in vpraal, ali kot odvetnik lahko pomagam najti krivce ali pa da dobi odkodnino za zlo, ki ga je preivel. Obrnil se je na hrvako dravo, vendar ni bilo nobenega odgovora (verjetno mu bom lahko povedal dobro novico, ker sta danes predsednika drave in vlade obljubila, da bo hrvaka drava pomagala vsem rtvam). Zato je na hrvaki vladi zelo pomembna naloga: da pokae iskreno razumevanje za trpljenje hrvakih dravljanov srbske narodnosti. Dve vpraanji imam, ki me muita cel dan:

Ali sta osvobojena hrvaka generala odgovorna za zloine med operacijo Nevihta ? Ali sta cenjeni gospod predsednik Tuman in gospod obrambni minister uak odredila izgon Srbov ? Na alost, odgovor na obe vpraanji je - da. V podroju odgovornosti oba generala je prilo do grozljivih zloinov, plenjenja, zaiganja hi in kmetijskih stavb (da se ljudje nimajo kam vrniti). To je znan in dobro izveban recept vseh sprtih strani ex Yu. Nihe za to ni odgovoren. To je bilo torej nekaj, kar je bilo dovoljeno (ali mole ukazano). Predsednik in minister nista z besedami ukazala preganjanja Srbov, vendar sta z dejanji jasno pokazala, da je to zaeleno. Dokazov za to je veliko, vendar pa je najbolj oiten argument 10-letno prepreevanje vrnitve srbskih beguncev na Hrvako po koncu vojne in nekaznovano ubijanje nekaterih izmed tistih, ki so se vrnili. Po Hrvaki zdaj sledijo evforije in praznovanja. Vidim, da se danes govori tudi o posameznih zloinih nad srbskimi civilisti, ki so umazali veliastno zmago. Konno bodo nekoga zakonito obsodili za zloine proti Srbom in v operaciji Nevihta. Tisti zloin, o katerem sem pisal danes, pa bo zato, ker sta bila fanta v patriotskem zanosu v skladu z do zdaj veljavnimi merili (Koranski most), vreden priblino tiri leta, z lepim obnaanjem - leto in pol manj. Zdaj vem, da sem bil res sreen, in da se mi to ni samo zdelo, ko sem to pomlad prebral v asopisu, da je pritobeno sodie v Beogradu enemu zloincu, ki je v Banskih Kovaevcih
Pobuda za REKOM

11

na Kordunu ubil pet starcev (Hrvatov) in jih vrgel v vodnjak, spremenilo kazen zapora iz 15 let zapora na 20 let zapora. To sodbo na drugi stopnji so izrekli razvpiti, primitivni in nekulturnih Srbi v Beogradu. Veina tistih, ki so komentirali je pozdravila to sodbo. Negativnih reakcij sploh ni bilo. elim, Drago, da to doiviva tudi na Hrvakem. Bo ta razsodba Haaga dala mo tistim, ki so do sedaj v Hrvaki molali ? Da se izreejo proti kriminalu, proti zloinom ? Da ne gledajo samo svoj posel in da se ne bodo bali? V tukajnji nadaljevanki rni Gruja, parodiji o junatvu srbskega Karadjordja in boja proti Turkom obstaja ena scena. V enem trenutku, (ko so se Srbi prepirali), rni ore vstane in zakrii: Bratje Srbi, bodimo ljudje, eprav smo Srbi. Mislim, da ta ala velja za vse nas v nekdanji Jugoslaviji. Vsi mi, ki se borimo za normalne odnose med ljudmi se ne smemo ustaviti Pijanevanje je udovita stvar, vendar to ne velja za treznjenje. (Neki moj prijatelj pravi, da bi on, e bi bila tudi faza treznjenja enaka fazi pitja, on zmeraj pil!!!) 12 Evforija okoli te razsodbe bo minila. Potrebno je iveti, delati in sodelovati med narodi EX YU. Obstaja e veliko posledic vojne, ki jih je treba reiti. Prisrno. Dragan. P.S. Konujem pismo in z alostjo mislim na tvojega brata. Kako mu je bilo ime ? Tudi profesorji s Fakultete za politine znanosti kot papige ponavljajo, da je Ante Gotovina moralna vertikala. Don Ivan Grubii pa je poleg njega tako kot ni. Meni to Gotovina ni, ne le zaradi njegovega ivljenjepisa, ampak zato, ker je zbeal, kot je Hrvako dral kot talko toliko let In predvsem zato, ker je vedel za zloine, storjene med in po Nevihti, zlasti za masakriranje 181 Srbov v Mrkonji gradu med operacijo Juna poteza, v BiH, 10. oktobra leta 1995, med operacijo, ki jo je vodil iz ipova, in da ni storil ni, eprav bi to moral narediti in je vedel da bi moral. On je zame kriv po poveljniki odgovornosti, pa eprav mu v Haagu to ni bilo dokazano, predvsem zaradi slabega delovanja toilstva, kar sem v obraz povedal preiskovalcem, ki so se dva dni pogovarjali z mano poleti leta 2007 v Zagrebu, ne zato, ker sem elel v zapor zaradi Gotovine, pa pa zato, ker sem zagovarjal pravico za ubite. Meni je moralna vertikala Dragan Pjeva, sin ubite Boje, odvetnik, ki je el v Beograd, ki odpua, ker hoe dobro za Hrvako, ki pomaga beguncem, ker pria v prid miru in sprave,
Pobuda za REKOM

ker se je odloil, da postane most sodelovanja in ni dovolil, da bi v njegovem srcu bilo mesto za nacionalizem, prezir ali eljo po maevanju. Dejansko, vse ravno nasprotno od tega. elim rei, da on slui miru. Dejaven je v nevladnih organizacijah, ki se ukvarjajo z usodo pogreanih in umorjenih. Bil je izvoljen za predsednika upravnega odbora Koordinacije srbskih zdruenj druin pogreanih oseb na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Je lan upravnega odbora Zdruenja Solza in Koalicije za REKOM. Za konec navajam kratko refleksijo mirovne aktivistke Anne Raffai, ki pravi, da je sluenje pojem, ki odgovarja predmetu dela oz. miru. Mir je prezahtevna naloga in previsoki cilj, da bi posamezniki ali skupine ali paneka institucija lahko rekli, da vladao s to vsebino. Izgradnja miru je delo na spremembah v drubi. Druba je zelo kompleksna realnost in se njegovi spremembi ne sme priti s pozicij gopodarja. Izgradnja miru je delo z ljudmi, to je delo posameznika in posameznice za osebno rast. Spremembe, ki se pojavijo v in med ljudmi, ki se ukvarjajo z mirovnimi dejavnosti niso samo zasluga oseb, ki sodelujejo v procesu sprememb. Oni so istoasno tvorci in sluge dogajanja. Mi nismo samo ustvarjalci in nismo edini ustvarjalci. Vendar smo pomembni. Vsota posameznikov, kot sta Dragan Pjeva ali Eugen Jakovi iz nae najbolje organizacije za zaito lovekovih pravic, drutva Documenta (ki mu je umrla mama te dni in se je pokazalo, kako nesebien in pomemben sluabnik miru je) dajejo upanje, da bomo dosegli tiste prepotrebne spremembe, tisto stanje duha, o katerem Dragan govori v svojem pismu. Jaz delim to upanje.

13

Pobuda za REKOM

ODBOR ZA LOVEKOVE PRAVICE OZN O BIH

!Kritike in

zaskrbljenost

zaradi poasne
pravice v BiH
Izraena je tudi zaskrbljenost, ker nart dravne strategije tranzicijske pravinosti v BiH e zmeraj ni sprejet v parlamentu 14 Odbor za lovekove pravice Zdruenih narodov je na 106. seji, ki je bila od 15. oktobra do 2. novembra leta 2012 v enevi, sprejel vrsto svojih sklepov in pripomb glede drugega rednega Poroila Bosne in Hercegovine o uresniitvi Mednarodnega pakta o dravljanskih in politinih pravicah v tej dravi. Odbor je analiziral poroilo, ki ga je za BiH pripravilo Ministrstvo za lovekove pravice in begunce BiH. Vendar so ob tem ocenili tudi alternativna poroila, ki so jih pripravile organizacije Amnesty International in TRIAL, ob sodelovanju s skupino nevladnih organizacij v BiH, v katerih je bilo predstavljenih ve dejstev o stanju lovekovih pravic v BiH, ki niso bile zapisane v uradnem poroilu. Odbor je kritiziral BiH zaradi poasnega procesiranja vojnih zloinov, e posebej tistih, ki se nanaajo na spolno nasilje v vojni in torturo zapornikov v taboriih. Navedeno je, da BiH nima primerne psiholoke podpore za rtve, ki priajo v sojenjih, e posebej rtve spolnega nasilja. Poudarjeno je, da resen problem predstavljajo tudi nesoglasja med zakonom in entitetami (ter dravne ravni) po katerih se procesirajo vojni zloini, saj se na ravni entitet uporablja arhaini kazenski zakonik nekdanje SFRJ, ki ne zaobjema zloinov proti lovenosti, poveljniko odgovornost, seksualno suenjstvo in prisilno nosenost. Odbor je izrazil zaskrbljenost, da lahko to privede do nekonsistentnosti v sodbah. Prav tako je bilo ugotovljeno, da ukrepi v zvezi z izginulimi osebami, ki jih izvaja Vlada BiH niso zadovoljivi ter da je Intitutu za izginule osebe potrebno zagotoviti dovolj denarja za delo, druinam izginulih pa primerna psiholoka podpora.
Pobuda za REKOM

Odbor je analiziral aktualne zakone, ki se ukvarjajo z administrativnimi reparacijami za rtve vojne in lane njihovih druin na ravni obeh entitet. Federacija BiH je bila kritizirana v zvezi s lenom 21 Zakona o pravicah demobiliziranih borcev in lanov njihovih druin, ki od uporabnikov pravice do mesene borevske pokojnine zahteva, da lana druine razglasijo za mrtvega v roku dveh let od sprejetja zakona, kar je rok, ki je za mnoge potencialne upravience e iztekel. Popolnoma enake pripombe so bile podane Republiki Srbski, zaradi lena 25 Zakona o zaiti civilnih rtev vojne, ki predpisuje obveznost, da se sodiu na vpogled dostavi osmrtnica lana druine, da bi lani njegove druine dobili pravico do invalidske pokojnine. Podobna praksa velja tudi za druge kategorije rtev vojne, na primer druin izginulih oseb. Priporoilo Odbora BiH je, da se prekine z obveznostjo druine, da razglasi lana svoje druine za mrtvega, da bi dobila pravico do nadomestila. Prav tako poudarja, da je potrebno zagotoviti, da bi bila kakrnokoli nadomestilo druinam v skladu s stopnjo pretrpljenega nasilja in trpljenja. Odbor je izrazil svojo zaskrbljenost, ker Nart dravne strategije tranzicijske pravinosti - za katerega se navaja, da je usmerjena v prvi vrsti k zagotavljanju pravinih reparacij civilnim rtvam vojn, vkljuno z preivelimi rtvami seksualnega nasilja e vedno ni sprejet v parlamentu. Zaskrbljenost se nanaa tudi na dejstvo, da tudi Nart zakoOdbor je kritiziral BiH na o pravicah rtev e zmeraj aka na odloitev poslancev. Posebna zaradi poasnega procepripomba je bila podana tudi v zvezi s tem, da civilne rtve vojne siranja vojnih zloina. e naprej sprejemajo invalidnino s strani vojnih invalidov. Odbor je to pripombo e podal BiH, zato je bila ob tej prilonosti izraena posebna zaskrbljenost ker BiH ni storila niesar glede vpraanja te diskriminacije. Pripombe na redno poroilo vlade BiH, ki jo je Amnesty International (AI) podal Odboru so se v najvejem delu nanaale na neuspeh odgovornih, da sprejmejo in izvedejo primerne zakonske ukrepe, ki bi zagotovili, da bi bili seksualni zloini procesirani v skladu z mednarodnimi standardi. AI je zaskrbljena, da bi to lahko privedlo do nekaznovanosti za takna dejanja, kot tudi do neuspeha pri zagotavljanju primernih reparacij za preivele rtve taknih zloinov. Praktino vse pripombe AI v zvezi s problemi v procesiranju vojnih zloinov v BiH je Odbor uvrstil v svoje pripombe, podane Vladi BiH (navedene so v prvem delu teksta). Jelena Gruji 15

Pobuda za REKOM

TRANZICIJSKA PRAVINOST V REGIJI

!Apel za

popravljanje krivic civilnih

rtev vojne

v Hrvaki

Hrvaka temeljito dela na multipliciranju nesree pri civilnih rtvah vojne.

Poroilo Documente - Centra za sooanje s preteklostjo

Civilne rtve Domovinske vojne so ena od najbolj depriviligiranih in ponianih skupin dravljanov Republike Hrvake, ki e naprej, 17 let po koncu vojne, neuspeno iejo materialno, na prvem mestu pa moralno zadoenje. Raziskovalno poroilo Civilne rtve vojne v Hrvaki , ki jih je pripravila zagrebka Documenta je apel institucijam, da popravijo eno od vejih krivic, ki jih drava izvaja nad prebivalstvom v zadnjih dveh desetletjih. Jaz sem brez vsega materialnega, jaz nimam niti fotografije. Moji otroci nimajo fotografij. isto vse je unieno! Popolnoma. Ne samo, da jim je ubit oe. Ker absurdno je v tem svetu, v tej nai dravi, v tem naem mestu, da mora rtev toiti, da mora biti ponievana, da bi ji na koncu rekli:Nima pravice, kriva si! In e izgubi, ne vem, kakno sodie je to, ker moj soprog je bil sodnik in vem, da mu je bilo geslo bodi pravien. Vendar te sodbe, oprostite mi vi, ki sodite in vi ki ste na sodiih, e je kdo ubit, civilne rtve pa so najbolj nedolne rtve, niso imele oroja in se niso mogle braniti, niti starci, otroci, niti enske, pa pa so prili nekateri in zagali, ubili in sedaj sodie pravi da nimate pravice. In potem mora znova vrniti dravi te stroke, ti, ki so sodili, so izgubili as, odvetniki, o nas rtvah pa se ne briga nihe. Mi ostajamo rtve ne enkrat, pa pa trikrat, stokrat, za zmeraj rtve. (Tonka Pezelj, Petrinja, 4. julija 2012.) V glavnem, jaz sem pokopala svojega soproga v Novski. In od leta 92 se zaenja moja zgodba in iskanje resnice in pravice. Hoja v Sisku od dravnega toilstva do vseh mogoih sodi. Tu niste mogli dosei niesar. Minilo je pet let od uboja in vse je zastaralo, da bi nato la v upanijsko sodie v Sisku. upanijsko sodie v Sisku prav tako potrjuje to sodbo in meni e z upanijskega sodia pride, da moram plaati stroke. To niso vsi sodni stroki, to je
Pobuda za REKOM

16

Kampanja rtve so predolgo akale Foto: Documenta - Centra za sooanje s preteklostjo

stroek za dravno pravobranilstvo, ki zastopa republiko Hrvako in v tem primeru jaz nisem pravoasno plaala in potem pridejo k meni na rube moje pokojnine, ki sem jo tedaj imela v viini 1600 kun. Osemnajst mesecev so mi jemali po 500 kun. Lahko si mislite, kako se pouti lovek, ki ima najprej tako male dohodke in ko e veste, zakaj vam to jemljejo. (Marica eatovi, Novska, 11. julija 2012.) Jaz sem eden od rtev. Preivel sem Buje in Pakrako Poljano. Vloil sem tobo za hio, ki mi je bila zagana v Pakracu. Ta del Pakraca niti v enem trenutku ni bil okupiran, to je dokazano na sodiu, v pritobenem postopku pa mi je bil dosojen stroek v viini 96.000 kun za pravdni postopek. Vloil sem revizijo, kaj bo, o tem nimam pojma. (ore Gunjevi, Pakrac, 11. julija 2012.) akajo pravico Tonki Pezelj, Marici eatovi in oru Gunjeviu je skupno institucionalno nasilje, ki ga nad njimi e dve desetletji sistematino in vztrajno izvaja Republika Hrvaka. To so civilne rtve Domovinske vojne. Tukaj ne gre samo za napako ali za nedelovanju politike glede zoper doloenega dela dravljanov, pa pa za nekaj veliko mranejega. Beseda tee o dravi, ki skozi sprejete zakone in odgovorne posameznike temeljito dela na poveanju nesree pri onesreenih. Kako drugae oceniti zahtevo, v skladu s katero bo ore Gunjevi na osnovi sodbe sodia moral dravi plaati skoraj 100 tiso kun pravdnih strokov, kar pomeni, da bo s tem plaal tudi obrambo Tomislavu Merepu, loveku, osumljenemu za mnoini pokol v Pakraki Poljani, glede na to, da je ta ista drava dotinemu v zadnjih dveh letih za obrambo izplaala skoraj 700 tiso kun ? Najbolj svei podatki, potrjeni v Ministrstvu za notranje zadeve kaejo, da je bilo leta 2011 Merepu iz prorauna tega istega, v katerega bodo rtve vplaevale pravdne stroke izplaanih 350.670,00 kun, do 17. julija leta 2012 pa e dodatnih 322.166,00 kun!
Pobuda za REKOM

17

Trije navedeni primeri so majhen, toda sugestiven prikaz tega, s emer se vsakodnevno, e leta, sooajo civilne rtve v Hrvaki. Posebnost teh treh ljudi je v tem, da so si upali toiti Republiko Hrvako in zahtevati povrnitev kode zaradi smrti nedolnih lanov druin ali za zagano lastnino. Kot odgovor pa so dobili zavrnitev pristojnih sodi in raun za stroke dotedanjega procesa. Vendar njihove zgodbe odslikujejo samo del problema: med civilne rtve vojne se tejejo rtve ubojev, ranjeni, rtve teroristinih in diverzantskih del, seksualnega zloina in rtve min, kot tudi lani druin rtev zloinov. Po neuradnih in nepopolnih podatkih je taknih v Hrvaki trenutno od tiri do osem tiso ljudi. Zato je raziskovalno poroilo Civilne rtve vojne v Hrvaki izrazito pomemben in bistven zaetek. Gre za publikacijo Documente - Centra za sooanje s preteklostjo, ki je nastala ob sodelovanju z ve nevladnimi organizacijami. Publikacija je oblikovana v knjiico, ki ima 124 strani in v kateri so predstavljeni rezultati vemesenega terenskega raziskovanja, med katerim je bilo anketiranih 105 civilnih rtev vojne iz razlinih delov Hrvake, ki so bili Hrvati (dve tretjini), Srbi (preko ene tretjine), ali pa Bonjaki stari ranjenih otrok, civilni invalidi vojne, lani druin izginulih in mrtvih, rtve min, rtve muenja i rtve teroristinih in diverzantskih napadov. lani druin ubitih e zmeraj akajo na procesiranje zloinov, storjenih v vojni, pie v publikaciji Documente, ki je podkrepljena s statistinimi podatki: - v 89 odstotkih vseh primerov zahtev za status civilne rtve je bil zavrnjen zahtevek za izplailo odkodnine; - v 52 odstotkih primerov civilnih ali upravnih odkodninskih zahtevkov rtve plaujejo pravdne stroke ali priakujejo rube; - v 19 odstotkih primerov v postopku se je ali se priakuje rubeni postopek zaradi izplaila pravdnih strokov; - od skupnega tevila udeleencev je komajda 27 odstotkov uresniilo neko socialno pravico v obliki osebne ali druinske invalidnine, oskrbnine ali poveane druinske invalidnine. Veina (73 odstotkov) nima status civilne rtve vojne in v skladu s tem ni upraviena do nobenih pravic; - v 61,4 odstotkih predhodno analiziranih primerov so sodia, po zavrnitvi odkodninskih zahtev tonike zavezali k plailu strokov postopka v viini od 5.000,00 do 107.400 kun; - v manj od petih odstotkih primerov je bila dosojena pravnomona obsodba za storilce; - polovica rtev min ne prejema skoraj nobene oblike pomoi, druine ubitih zaradi min pa nimajo nikakrnih pravic, eprav so skoraj vsi zahtevali neko vrsto odkodnine.
Pobuda za REKOM

18

Pravne ovire, na katere so rtve naletele ob poskusih uresniitve njihovih pravic do odkodnine so neprocesirani vojni zloin, zastaranje primerov zaradi zakonskih rokov in opozorilo na sodno prakso in plailo visokih pravdnih strokov. Gre za ogromno krivico, ki jo je potrebno odpraviti. Druine civilnih rtev vojne so toile dravo, ker ni izpolnila svoje naloge nala in kaznovala storilce zloina. To je privedlo do obsodb zoper rtve, ker druine niso mogle dokazati, kdo je storil zloine, na koncu pa so bile prisiljene plaati tudi pravdne stroke , je dejal predsednik Ivo Josipovi na konferenci pod nazivom Civilne rtve vojne v Hrvaki - pravico do pravne pomoi in reparacij za rtve kaznivih dejanj proti vrednotam, zaitenim z mednarodnim pravom, kjer je bila predstavljena tudi raziskava z istim imenom. Josipovi je zaraunavanje pravdnih strokov rtvam vojne imenoval tretja raven viktimizacije rtev in opozoril, da so civilne rtve vojne med najbolj ogroenimi skupinami drube, ter da zasluijo spotovanje drube. rtve si zasluijo nae spotovanje in e ga ne dobijo, potem je naa druba izgubila najpomembnejo in najvrednejo sestavino urejene drube, to pa je solidarnost, je dejal Josipovi in pozval vlado, da dopolni uredbo, po kateri drava sodne stroke plaa samo socialno ogroenim druinam civilnih rtev vojne. V finannem smislu to za dravo ne pomeni niesar, za dravo in za nae dravljane pa gre za vpraanje pravine ureditve. Ni nobenega razloga, da bi rtve akale samo e en dan, je dejal Josipovi. Po podatkih, objavljenih v raziskovanjuDocumente, so bili celo v 75 odstotkih primerov neprocesirani vojni zloini glavne ovire pri uresniitvi pravic rtev do odkodnine. Vrhovno sodie je v nekaterih procesih zavrnilo zahteve rtev z obrazloitvijo, da ni obsodilne sodbe za storilce teh kaznivih dejanj. Ni drugae ni z Ustavnim sodiem, ki v taknih postopkih v rekordnih rokih zavraa zahteve za povrailo kode, z obrazloitvijo, da se v zahtevah ne navaja niti eno bistveno ustavnopravno vpraanje. eprav je v raziskavi Documente poleg desetih strokovnjakov sodelovalo tudi okoli dvajset politikov in predstavnikov institucij, je bil njihov odziv v splonem zelo slab. Nezainteresiranost politine elite je poudarila tudi predsednica Documente Vesna Tereli, ki je postavila vpraanje, zakaj Vlada ne prizna trpljenja civilnih rtev vojne. In kako to, da so institucije, pristojne za civilne rtve dolga leta menjavale svoje nazive, po drugi strani pa se niso brigale za probleme rtev ?, je vpraala Vesna Tereli in kot neprimerno oznaila dejstvo, da je Uprava za civilne rtve vojne pri Ministrstvu za zdravje spremenjena v slubo, kar je najnija administrativna oblika. Edina reitev je, ocenjuje predsednica Documente, da se ustanovi Uprava pri Ministrstvu braniteljev, po vzoru na Uprave za zajete in izginule. Documenta in H-ALTER
Pobuda za REKOM

19

!Zakaj je JLA

odla v

Vukovar?
JLA je s svojim ravnanjem in nepripravljenostjo na notranjo vojno pospeila vojako dogajanje na prostoru nekdanje Jugoslavije, ceno za to pa dravljani Srbije vse do danes plaujejo vsak dan - to je bil sklep velike veine udeleencev javne tribune Vloga JLA v razpadu Jugoslavije, ki je bila organizirana 1. novembra leta 2012, v okviru projekta Imenovati TO kot vojno, ki jo izvaja Center za kulturno dekontaminacijo v Beogradu. Tribuna je za isto mizo zbrala nekdanje astnike JLA in politinega reima, ki je z njo upravljal - naelnika Generaltaba (do leta 1989) Stevana Mirkovia in nekdanjega predsednika Predsedstva SFRJ Borisava Jovia, kot tudi kritike delovanja JLA nekdanjega vojakega sodnika ora Dozeta, protivojne aktiviste Vesno Pei, Pavluka Imirovia, Sro Popovia, Miloa Vasia, Draga Kovaevia, Aleksandra Vasovia in druge. Pogovor je vodil Miroslav Hadi, profesor Fakultete za politine vede, ki je napisal ve knjig o JLA. Pripadniki nekdanjega reima so JLA odrekali mo samostojnega sprejemanja odloitev in s tem tudi njeno vlogo v prelivanju krvi nekdanjih republikah SFRJ. General Mirkovi je dejal: Vojski se tako prilepijo neke stvari, ki jih ni delala niti v spopadih, spopadala pa se je tedaj, ko so bile njene enote napadane in ko je itila nekatere civiliste to ni bila njena vojna. Borisav Jovi je zatrdil, da so za vojno v Hrvaki krive vojake sile sosednje drave in ob tem prav tako poudaril, da JLA ni imela moi politinega odloanja. Neposredno angairanje vojske se je zaelo komaj 9. januarja leta 1991, na podlagi odloitve Predsedstva SFRJ, da se postavi med srbske in hrvake paravojake enote, da bi omejila bojevanje. Ker je prilo do spopadov med vojsko in hrvakimi enotami se ta vrtinec ni mogel ustaviti vse do konca vojne oziroma dokler niso prile enote OZN. Pripisovanje politinega pomena JLA za razpad Jugoslavije in za vse, kar se je dogajalo v tem obdobju je pretirano glede na odgoPobuda za REKOM

20

vornost tistih, ki so izzvali vojno [tistih], ki so sprejeli odloitev, da izstopijo iz Jugoslavije brez postopka, ki ga je predlagalo predsedstvo, je dejal Jovi. Novinar Aleksandar Vasovi je v nasprotju s tem opozoril, da je prav ta politina odvisnost JLA od srbskega reima sluila kot povod za oblikovanje drugih vojsk in razplamtevanje vojn. Glede na to, da je posluala politino vodstvo, ko je to politino vodstvo izginjalo koga je na koncu imela, da od njega sprejema ukaze ? Ostalo je e edino vodstvo v Beogradu, takno kot je bilo. Okrnjeno, e bolj okrnjeno in tako naprej in tako je JLA ostala z zelo omejenimi viri. Na koncu je to privedlo do transformacije JLA v to, kar imamo sedaj. Po drugi strani pa je to privedlo do oblikovanja Vojske Republike Srbske, Vojske Republike Srbske krajine, Vojske republike Hrvake in nacionalnih armad, je dejal Vasovi. JLA je s svojim obnaanjem in nepripravljenostjo pospeila vojno dogajanje na prostoru nekdanje Jugoslavije. Bivi sodnik Vojakega sodia ore Dozet, ki je neko vloil kazensko ovadbo zaradi razbijanja Jugoslavije proti Joviu in zoper Veljka Kadijevia, naelnika generaltaba iz asa vojne je dejal, da Srbija seda pljuva po JLA, ne zato, ker ne bi sodelovala v vsem tem, temve zato, ker ni zmagala in ni uresniila svojih sanj: Karlovac, Karlobag, Virovitica. Toba, ki jo je vloil Dozet nikoli ni doivela svojega epiloga na sodiu, vendar je v postopku preiskave ta sodnik dobil prilonost, da zaslii ve pri, med njimi tudi generala Kadijevia. Na tribuni je prebral prianje, ki ga je tedaj podal nekdanji naelnik generaltaba. Radio Svobodna Evropa je povzel, da je Kadijevi ob svojem prianju dejal, da je najprej potrebno osvoboditi vse srbske kraje iz tedanje Hrvake, po tem pa postaviti enote JLA na meje neke prihodnje jugoslovanske drave. Kot nasprotnike JLA v tistem asu je Kadijevi imenoval hrvako ustako vojsko in veino indoktriniranega hrvakega naroda, mednarodno skupnost, tretji najbolj nevaren in najmoneji nasprotnik pa je bila zelo organizirana in sinhronizirana aktivnost na onemogoanju mobilizacije ter vzpodbujanje dezerterstva s strani raznih organizacij, mater in ena. Kadijevi je dejal, da je bilo za uresniitev nalog JLA potrebnih e 15 do 18 brigad, da bi se operacija konala v 10 do 15 dnevih. Te brigade nismo uspeli dobiti, ker je mobilizacija propadla. Vesna Pei je prav tako spomnila, da je narte JLA in reima Slobodana Miloevia pretresel slab odziv na mobilizacijo, da pa je tedanji reim hitro nael primeren odgovor. Pojavili so seetniki,videli smo ljudi s kokardami in mislim, da je to delala varnostna sluba in da je bila ta makarada po Srbiji oitna, je dejala Peieva, ki je govorila tudi o nesmislu uradne retorike, ki je spremljala ta proces. e govorimo o Vukovarju, potem imamo na eni strani ruenje tega mesta, tanki pa so se premikali v vzhodno Slavonijo neposredno iz Beograda in na te tanke so metali roe zakaj
Pobuda za REKOM

21

pa se je sploh lo proti Vukovarju ? Takoj ob koncu istega leta (1991) je bil napaden Dubrovnik. Prosim, da mi pojasnite, kakna obramba Srbov je bila to ? je sklenila Vesna Pei. Kljub prizadevanjem predstavnikov nekdanjega reima, da zanikajo krivdo JLA za razplamtevanje vojne in za storjene zloine med vojno, so tevilni udeleenci tribune nasprotovali taknim staliem. Reiser Lazar Stojanovi je dejal, da ta vojska ni konala pred sodii samo za to, ker e danes ne moremo priti do njenih dokumentov. Ne da ne moremo priti mi, niti Meddravno sodie v Haagu ne more priti do doloenih zapisnikov z vojnih posvetov na katerih ste sedeli vi, gospod Jovi.

Jelena Gruji

22
Tribuna v Centru za kulturno dekontaminacijo v Beogradu Photo: RFE

Pobuda za REKOM

!esa se

spomnimo, zapomnili?

kaj smo si

Vsaka zgodba, ki sem jo poslual je del zgodovine moje tragedije in verjamem, da ima tudi to, kar vam bom povedal, nekaj skupnega z vao zgodovino in tragedijo.

Drugi del
Sestanek Koalicije za REKOM, ki je bil 8. septembra leta 2012 v Beogradu, se je namesto z obiajnim predstavljanjem zael s pogovorom o tem, esa se spomnimo, kaj smo si zapomnili iz vojne in v zvezi z vojno. V tej tevilki !Glasa prenaamo drugi del izjav sodelujoih na sestanku, ki se nanaa na to, kaj so si zapomnili iz obdobja vojne, esa se spominjajo in predvsem zakaj: Amir Kulagli: Prihajam iz Srebrenice. Ni se mi potrebno spominjati, moram se spominjati, ker vsak dan znova vidim in doivljam strane scene, ki so se dogajale v vojni. Ostanki vojne pa me neprestano spominjajo na nekatere nepristne dogodke ali na neke meni blinje osebe in zaradi tega sem nesreen. e je e potrebno opisati neke dogodke, ki so se vrezali v moj spomin, potem je to leto 1992, 7. maj, ko sem iz blinjega gozda gledal, kako gorijo hie, kako ivi ljudje v goreih hiah kriijo, vendar jim nihe ne more pomagati. Tedaj so v tem ognju, v katerem so goreli ta hia in moji sosedje, zgorele tudi moje iluzije, da ne bo vojne, da se bo vse konalo v 10, 15 dnevih in da se bo ivljenje normaliziralo. Po tem ni ve ni bilo enako. Tudi sedaj ni enako, ko vsak dan stopate mimo teh mest, teh hi ni ve, tudi ostankov ni ve, toda to mesto vas spomni. Mislim, da je bila to najbolj strana no v mojem ivljenju, ki je ne bom nikoli pozabil. Druga scena, ki se je spomnim je moja izkunja iz preboja. Za tiste, ki morda ne vedo, jaz sem uspel priti v tisti koloni iz Srebrenice do Tuzle. Moja pot je trajala sedem dni in osem noi. Bila je zelo teka in zelo zahtevna, z veliko hribov in dolin, z lakoto in ejo in seveda stalnimi zasedami in obstreljevanjem. Vendar pa so meni iz tega preboja najbolj v spominu ostali prizori, ko vidi, da mora sin pustiti oeta, ker ga ne more ve peljati naprej, ali zato, ker je izgubil razum, ali pa je bil ranjen. Ali pa ko vidiPobuda za REKOM

23

te, kako mora oe pustiti sina ali brat brata in potem vidite, da tistega, ki je el naprej, grize vest in da si z vsakim korakom eli, da se nekaj slabega zgodi tudi njemu. In e se je zgodilo, da je nekdo od oetov ali sinov uspel prehoditi to pot, da pa mu niso uspeli otroci ali oetje, potem vse ivljenje ivijo z obutkom krivde in pogosto konajo s PTSP-jem ali z alkoholom in druinskimi problemi. Menda je to najveja in najbolj strana stvar v vojni, ker v vojni umirajo ivi ljudje, ker se v vojni uniujejo osebnosti, druine, celotna naselja in mesta in posledice teh stranih dogodkov ostajajo vpisane in vrezane v ivljenja ljudi, ki so preiveli in pogosto se tudi jaz osebno, pa tudi mnogi moji prijatelji, ki so preiveli vse to, vpraamo, ali je to, da smo preiveli, za nas nagrada ali kazen, glede na to, da vidimo odnos do druin mrtvih ali izginulih, ko vidimo to revino, ko vidimo socialno izkljuenost in potem pogosto preiveli reejo, da je to, da so preiveli pravzaprav najhuja kazen. Dragan Pjeva: elel bi rei dve zadevi: kaj mi je v tem obdobju naredila hrvaka drava, hrvaki reim in kaj mi je storil srbski reim. Rojen sem v itluku, to je del, ki je znan kot Medaki ep in dogodek, ki se mi je najbolj vtisnil v spomin je uboj moje matere. To je bilo 9. septembra leta 1993. In ta del ozemlja je bila zaiteno obmoje, obmoje pod zaito Zdruenih narodov. Hrvake sile so napadle ta del in tu je bilo ubitih 36 civilistov. Ko govorim to, potem nikoli ne bom pozabil povedati, ker je to pomembno, da je bilo avgusta leta 1991 v Lovincu ubitih pet hrvakih civilistov, enako kot moja mati, s strani nekaterih, ki se imenujejo Srbi. Drugo, kar sem hotel povedati je, kar je naredil srbski reim. Ko sem leta 1995 zbeal s svojo druino pred Nevihto in priel k bratu v nekakno majhno stanovanje z 38 kvadratnimi metri, je na moj rojstni dan 25. maja 1995 prila hrvaka policija in me pobrala z izgovorom, da imam nekaken informativni pogovor. Nisem mogel verjeti, da to ponejo ljudem. Lovili so nas kot zajce in mene so najprej predali v Erdut, potem pa na Dravo. Tu so bili nekakni rovi in tu smo morali akati na glavni udar. Arkanovi, ki so nas zbrali, so bili na nekaknih nasipih tri kilometre od Drave, kjer so akali. To je bil nevaren poloaj. Tedaj sem se zaklel v dve stvari. Da bom predvsem ostal iv, e bom le lahko. In druga stvar, da bom odpeljal svojega sina s teh prostorov, kar sem tudi storil leta 1998, ko sem odselil druino v Ameriko. Vedel sem, da se bom vrnil, da bomo ta tel vojne zgodbe dali na pravo mesto, REKOM pa je dobra pot, da ta del zgodbe poskuamo postaviti na pravo mesto mi, ki smo bili najbolj okodovani. e tega ne bomo potiskali naprej mi, potem v tej drubi tega ne bo potiskal naprej nihe. Moram omeniti, da sem sedaj v srbski koordinaciji za izginule in da smo za dan izginulih zaprosili za sprejem pri predsedniku Nikoliu. Ni odgovoril. Te stvari ga absolutno ne zanimajo. Lush Krasniqi: Vsaka predhodna zgodba, ki sem jo poslual, je prav tako del moje tragedije in verjamem, da ima tudi to, kar vam bom jaz povedal nekaj skupnega z vao zgodovino in tragedijo. Opisal bom trenutek, ko so 24. aprila leta 1999 okoli 19.00 ure zveer loili lane moje druine. Bili smo obkoljeni s strani srbske vojske in prisiljeni, da vsi pademo v
Pobuda za REKOM

24

njihove roke. Skupaj z naimi sorodniki nas je bilo okoli 50 lanov druine. Zbrali so nas na nekem travniku in nam niso dovolili, da si vzamemo vsaj hrano ali obleke za otroke. Zajeli so nekega mokega iz blinje vasi, ki se je imenoval Hysen Ragomi in ki so mu bile roke zvezane z ico. Potem so izloili moje strice Pjetra (45), Pashka (42) in Marka (38). Mislili smo, da jih bodo takoj ustrelili. V napetem poloaju so nas imeli skoraj pol ure, potem pa so jih odpeljali v nasprotno smer od tiste, v katero smo morali oditi mi. Nam so ukazali, da naj gremo v sosednjo vas in da ne smemo nikjer skreniti s poti. Vodja poti nam je dejal, e se samo eden od vas ne prijavi v policijski toki v vasi Korenica, bodo ti tukaj ustreljeni. Spomnim se, ko so sinu od strica Kol loili oeta; imel je 16 let in ni znal srbsko in mi je dejal rei vojakom, naj izpustijo oeta in namesto tega naj odpeljejo mene, jaz pa sem mu dejal, da naj bo tiho, ker lahko vzamejo tudi njega in ga ustrelijo pred oetom. Na sreo je bil tiho. Spomnim se tudi, ko je moj brat Mark, potem ko so ga loili od nas, dejal svoji eni v skrb ti prepuam otroke, ker je util, da se ve ne bomo videli. To se je zgodilo 27. aprila leta 1999, okoli 19.00 ure zveer in od tega trenutka mi ve nismo vedeli niesar o njih. e naslednji dan so jih ustrelili na mestu, ki je bilo oddaljeno okoli 2 kilometra, pokopali so jih v drugi vasi in jih nato odkopali z bagerjem. Ena noga mojega brata je ostala na pokopaliu v vasi, noga mu je bila odtrgana, ko so odkopavali trupla z bagrom, ostali deli telesa pa so bili najdeni v Batajnici, na grobnici Batajnica 5. Eden evelj mojega strica je ostal na pokopaliu v vasi, druga pa je bila najdena v Batajnici. To je mogoe ena zgodba, ki ni ni v primerjavi z vao zgodbo, vendar je nam teko govoriti o tem, za nas je laje, e o tem molimo, kot pa da govorimo o teh dogodkih, ki bodo zmeraj ostali svei v naem spominu, vse do zadnjega dne naega ivljenja. Goran Taleski: Ja sam iz Prilepa, iz Makedonije. V spominu sta mi ostali dve situaciji, in 25

tako jih vidim iz te distance. Leta 2001 sem bil tudent v Skopju. tudenti Albanci iz Elektrotehnine fakultete so nekje maja, junija leta 2001 naenkrat prenehali prihajati. To je bil nevaren znak, opozorilo kam gre vse to. Med julijem je bila operacija okoli Arainova, deset kilometrov od Skopja. Streli so se sliali do samega mesta, vendar je Skopje nadaljevalo z mirnim ivljenjem. Kot norinica v norinici. Ljudje ne morejo zaustaviti svojega ivljenja, po drugi strani pa je ta neka nezainteresiranost, kakor da se to dogaja samo na tv dnevniku, ne pa deset kilometrov od glavnega mesta. Druga situacija je bila boj, v katerem je v enem dnevu umrlo deset ljudi iz mojega mesta. Padli so v boju, mesto pa je zapadlo v neko vrsto histerije. Del ljudi se je elel oboroiti in oditi v sosednje vasi, kjer je bilo albansko in islamsko prebivalstvo. Uniena je bila damija iz XIV stoletja, kulturni spomenik, zagane so bile trgovine ljudi islamske veroizpovedi. To je travmatina izkunja iz vojne, ki jo moje mesto nosi e danes. Priredil: Igor Mekina
Pobuda za REKOM

TRANZICIJSKA PRAVINOST V SVETU

Tunizija

!lovekove

pravice morajo biti v srediu

procesa tranzicijske

pravinosti

Poroevalec UN De Greiff v Tuniziji Photo: http://www.tap.info.tn

26

Posebni poroevalec Zdruenih narodov za promocijo resNujen je celovit pristop v implementaciji mehanizmov nice, pravinosti, reparacij in garancij za neponavljanje zloinov Pablo de Greiff je pohvalil vlado Tunizije za napore, tranzicijske pravice. ki jih vlaga zadnji dve leti pri uresniitvi ukrepov tranzicijske pravinosti, vendar je hkrati pozval uradne predstavnike te drave, da naj se bolj uinkovito posvetijo pregonu storilcev, institucionalnim reformam pravosodnega in varnostnega sistema in ocenjevanju oseb kot kljunim garancijam za neponavljanje zloinov. V sporoilu, ki ga je izdal urad tega posebnega poroevalca OZN se navaja, da se vlada Tunizije sooa z velikimi izzivi, med katerimi je najveji pomanjkanje celovitega pristopa pri enakopravni implementaciji vseh tirih mehanizmov tranzicijske pravinosti za rtve. Poroevalec je predlagal tudi oblikovanje medministrskega telesa, ki se bo ukvarjalo s koordinacijo procesa implementacije, da bi se tako zagotovila uinkovitost rezultata. Kljuno priporoilo poroevalca De Greiffa vladi Tunizije je, da postavi lovekove pravice v sredie vseh naporov procesov tranzicijske pravinosti. Posebni poroevalec je obiskal Tunizijo v kritinem trenutku, ko vlada konuje nart zakona o tranzicijski pravinosti. Obisk Tuniziji je ena od prvih misij v mesecu marcu imenovanega posebnega poroevalca OZN za promocijo resnice, pravinosti, reparacij in garancij za neponavljanje zloinov Pabla de Greiffa. Je prvi poroevalec na tej za OZN novi funkciji, ki je bila ustanovljena septembra lani z Resolucijo A/HRC/18/L.22 Sveta za lovekove pravice Zdruenih narodov.

Pobuda za REKOM

Pobuda za REKOM je tedaj izdala sporoilo za javnost o odloitvi Sveta, ki je dostopno na http://www.zarekom.org/vesti/Usvajanje-rezolucije-UN-o-specijalnom-izvestiocu-za-promociju-istine-pravde-reparacija-i-garancija-neponavljanja-zlocina.sr.html.

27

Pridruitev Koaliciji za REKOM

Ime in priimek Organizacija Drava Naslov Elektronska pota Spletna stran Telefon Podpii. Zaradi sebe. Da se ve. Da se ne pozabi. Da se ne ponovi. Da gremo naprej.

Pobuda za REKOM

Kamboda

!Javna prievanja

rtev odkrila

drubi e neznane

zloine

rtve na javnem prianju Photo: Cambodian Defenders Project

Drugi Truth-telling forum, posveen seksualnemu in rasnemu nasilju, v okviru katerega je bilo organizirano dvodnevno javno posluanje rtev, je bilo oktobra organizirano v Phnom Penhu, glavnem mestu Kambode. Organizatorji Foruma so letos pozvali tudi enske, rtve iz Bangladea, Nepala in Vzhodnega Timorja, s emer je Forum prerastel v regionalno izven28

Podpis v podporo za ustanovitev REKOM

Ime in priimek Drava Naslov Elektronska pota Matina tevilka/osebna identikacijska tevilka/EMO tevilka osebne izkaznice tevilka potnega lista tevilka voznikega dovoljenja Podpii. Zaradi sebe. Da se ve. Da se ne pozabi. Da se ne ponovi. Pobuda za REKOM Da gremo naprej.

sodno institucijo tranzicijske pravinosti, imenovano Asia-Pacific Regional Womens Hearing on Gender-based Violence. V dveh dnevih je prialo veliko tevilo ensk, ki so preivele strano torturo v taboriih Rdeih Kmerov, v asu reima Pola Pota med leti 1975 in 1979. eprav je od njihovega trpljenja minilo ve kot trideset let, so mnoge med njimi dejale, da jim je ele javno prianje prineslo potrebni duevni mir. Ena od ena rtev, Kim Khem, ima danes 80 let. Prvi je priala o seksu- Govorim v imenu alni torturi, ki jo je preivela v delovnem taboriu. Na njenem licu in mrtvih ena, je rokah so vidne ogromne brazgotine zaradi hudih opeklin, ki so jih storilci povedala nekdanja po vsem njenem telesu povzroili z vrelo vodo. Prvi je priala o tem, kaj ujetnica. se je zgodilo. Delali so strane stvari in e bom e naprej molala o tem, potem je to enako, kakor da bi skrivala sovranika v lastnem telesu. Kim je navedla, da je najmanj 600 ena umrlo ali bilo ubitih v taboriu, v katerem je bila zaprta, ter da so vse pokopane v mnoini grobnici. Govorim v imenu teh mrtvih ena, je dejala. Na Forumu so bili prisotni tudi predstavniki institucij, od katerih so nekateri priali o osebnih tragedijah, kar je dalo poseben pomen temu dogodku. Organizatorji iz Cambodian Defenders Project so pozdravili prisotnost in podporo predstavnikov oblasti, vendar so poudarili, da brez oblikovanja forenzinega laboratorija, ki bo zbral dokaze za procesiranje seksualnih zloinov ne bo pravice za rtve. Poudarili so, da je njihov cilj, da Forum dobi pravi mednarodni pomen in odpre stalno debato o tem, kaj je pravinost izven pravosodnega sistema in kakni izvensodni mehanizmi bi lahko imeli najbolje uinke. Udeleenke in udeleenci sreanja so pozvali vlado Kambode, da oceni njihova priporoila za zagotovitev reparacij rtvam teh zloinov Rdeih Kmerov ter da organizira izvensodna prievanja ter zagotovi psiholoko podporo za rtve posilstev. Posebno sodie za vojne zloine v Kambodi, ki so ga skupaj ustanovile OZN in vlada Kambode sodi e trem nekdaj visoko rangiranim voditeljem iz obdobja reima Pola Pota, vendar obtonice niso zaobjele tudi seksualnih zloinov, razen posilstev s strani tretjih oseb ter prisilnih zakonov, ki jih je organiziral reim. Deli obtonic, ki obsegajo tudi posilstva in drugo seksualno nasilje v taboriih so bili zavreni, ker je bilo ugotovljeno, da ni mogoe dokazati neposredne zveze med obtoenimi in konkretnimi zloini. rtve, ki so na Forumu priale o preivelih strahotah so zaradi tega ogorene, neke od njih pa so izrazile velike sume v to, da bo vlada Kambode kadarkoli procesirala te zloine. Posebno sodie za zloine v Kambodi naj bi bilo, kot je bilo napovedano, kmalu ukinjeno. Jelena Gruji
Pobuda za REKOM

29

INTERVJU

!Odkodnine

so le del

poprave

krivic rtvam

Politiki ukrepe v korist rtvam ne sprejemajo zato, da bi pomagali rtvam, temve zato, da bi izpolnili elje tistih, ki se jim elijo prikupiti.

30

Dr. Nea Kogovek alamon je magistrirala na univerzi Notre Dame (ZDA), problemu izbrisanih v Sloveniji pa je posvetila svoj doktorat na ljubljanski Pravni fakulteti. Kot direktorica Mirovnega intituta je skupaj z italijanskima odvetnikoma Andreo Saccuccijem in Antoniem Giulio Lano nedavno prejela tudi evropsko Pro Bono nagrado za zgledno partnerstvo v javnem interesu v letu 2012. Za !Glas je spregovorila o popravi krivic storjenih izbrisanim in drugim rtvam mnoinih kritev lovekovih pravic na podroju celotne nekdanje Jugoslavije. Kakne so posledice sodbe Evropskega sodia za lovekove pravice v primeru izbrisanih ? Je korak naprej, ali pa bo politika izigrala tudi to sodbo ? Mislim, da je sodba velik korak naprej za izbrisane in druge rtve. V kolikor drava ne bo storila to, kar je s sodbo razsojeno, bo namre s tem izbrisanim odprta pot do Evropskega sodia za lovekove pravice. Izvrevanje sodbe pa bo v rokah odbora ministrov, ki je politini organ. Proces se bo iz pravnega spremenil res v politini proces, ker ima politika mo, da nek pravni proces uresnii. Toda pravni argumenti bodo e vedno zelo pomembni. Poprava krivic, ne samo za izbrisane, pa pa za vse rtve mnoinih kritev lovekovih pravic verjetno ne pomeni samo odkodnin ? Odkodnine so samo del poprave krivic in nikakor ne morejo nadomestiti vse kode, ki so jo rtve utrpele in se ne da izraziti v denarju. Mi smo ves as poudarjali, da je najprej potrebno opraviilo drave, ki je pomembno na simbolni ravni. V Sloveniji so se opraviili nekateri posamezniki, ki so utili moralno obvezo in obutek dolnosti do dostojanstva izbrisanih,
Pobuda za REKOM

Nea Kogovek alamon foto: I. Mekina

vendar se ni opraviila drava. In to ne zadostuje. Pogream neko resolucijo, sprejeto v parlamentu, pod katero bi se podpisala tudi predsednik drave in vlade. Potrebni so tudi drugi ukrepi. Potrebno bi bilo poenostaviti postopek vraanja statusa, ki je v Sloveniji sedaj drag in zapleten. Potrebni so tudi reintegracijski ukrepi. Izbrisani so imeli stanovanjsko pravico, ki so jo izgubili, ker niso postali dravljani. Zato niso mogli odkupiti stanovanj in tudi danes ne morejo kandidirati niti za neprofitna stanovanja, ker zato po zakonu potrebujejo dravljanstvo. To je tudi v neskladju z evropsko zakonodajo, ki zahteva, da se stanovanja dajo na voljo tudi stalnim prebivalcem in ne samo dravljanom. Pri dodeljevanju tipendij bi lahko otrokom izbrisanih dali dodatne toke pri kandidaturi za tipendije in jih prednostno obravnavali zaradi krivic, ki jim jih je storila drava. Toda drava se sedaj pri pripravi ukrepov niti ne posvetuje z izbrisanimi. Naroili so namre tudijo Fakultete za uporabne tudije, brez sodelovanja z izbrisanimi. e ne eli oblikovati ukrepe skupaj z rtvami, potem ni zelo verjetno, da bodo tvoje reitve dobre. Kaj morajo izbrisani sedaj storiti, predvsem tisti v drugih dravah nekdanje Jugoslavije ? Izbrisani imajo e samo pol leta asa, da zahtevajo status, rok pa se izteka julija leta 2013. Glede odkodnin pa akamo, da drava do junija leta 2013 sodbo izvri. Kako je mogoe, da so izbrisani tako odrinjeni, da so jim na koncu do pravice morali pomagati celo italijanski in ne slovenski odvetniki ? e poznamo izbris, potem so ti razlogi jasni. Najprej je zelo dolgo trajalo, da so se
Pobuda za REKOM

31

izbrisani sploh zavedli svoje kolektivne identitete in tega, da gre za sistematino krenje lovekovih pravic, ki je prizadelo ve kot 25.000 ljudi. Ob tem so bili tudi rtve dehumanizacije, ki je prizadela tudi rtve na celotnem obmoju nekdanje Jugoslavije. In ta dehumanizacija je e danes zelo mona. Politiki ukrepe v korist rtvam tipien primer je sodba ESP o izbrisanih - ne sprejemajo zato, da bi pomagali rtvam, pa pa zato, da bi izpolnili elje tistim, ki se jim elijo prikupiti. Je bil izbris v Sloveniji mogo prav zaradi nasilnega razpada drave ? Odkodnine so le del poprave krivic in nikakor ne morejo zamenjati vse kode storjene rtvam. Vsekakor. Razpad drave je bil povod za izbris. Brez razpada drave slovenske oblasti nikakor ne bi mogle izvesti taknega ukrepa, s katerim bi 25.000 ljudem odvzele pravni status. Taknega ukrepa brez razpada drave ne bi mogle pojasniti niti opraviiti in skriti. Razlogi za izbris pa so bili drugi. Gre za tiste mehanizme, ki jih je opredelila e Hanah Arendt za nacionalizem, dehumanizacijo, poskus prisvojitve drave, njenega bogastva in materialnih dobrin samo za eno skupino in izkljuevanje drugih skupin. Vse to pa so prikrili e elementi totalitarnosti, zaradi katerih so se ljudje na poloajih odrekli moralni presoji svojih ravnanj. Se vam zdi zato regionalni nain reevanja problemov vseh rtev mnoinih kritev lovekovih pravic e vedno smiseln ali mislite, da bi te probleme lahko reile tudi nacionalne komisije za resnico ? Zmeraj sem podpirala idejo o ustanovitvi komisije za resnico, ki bi ugotovila dejstva. Sodia, tudi e se lotijo teh zadev, nikoli ne privedejo do pravice za rtve. rtve celo ob obsodilnih kaznih e vedno menijo, da so spregledane in da so njihova ivljenja uniena. In to lahko prepreijo le komisije, ki posvetijo svojo pozornost rtvam. e posebej pomembno pa je ugotavljanje dejstev. V Sloveniji vemo samo osnovna dejstva o izbrisu. Vemo, kakni zakoni so bili sprejeti in kdo so bili najbolj odgovorni za izvedbo izbrisa. Toda manjka nam osebni vidik ne vemo, kdo so bili tisti, ki so sodelovali v tem procesu. Ne vemo niti, ali je bil izbris nartovan in nimamo resnino neodvisnega podatka o tevilu rtev izbrisa. Okoli tega tipamo v temi. Vem, da v okviru REKOM-a nekateri tudi menijo, da je izbris v primerjavi s Srebrenico skoraj nepomembno dejanje. In na fizini ravni je to res po tei zloina se ti dejanji seveda ne moreta primerjati. Toda ne smemo izgubiti prilonosti za to, da ugotovimo sorodnost mehanizmov, ki so privedli do teh kritev in zloinov. Ker gre za podobne probleme, potrebujemo tudi podobne reitve, da bi izboljali nae drube. Ima torej smisel vztrajati pri REKOM-u in vzpostavitvi regionalne komisije za resnico ? To je absolutno nujno in zelo pomembno. Vendar pri tem REKOM-a ne bi smeli nikoli
Pobuda za REKOM

32

povezovati z razlinimi parlamentarnimi komisijami, ki se velikokrat sprevrejo v svoje nasprotje in sluijo samo za politine obraune. Ne, REKOM bi moral postati prava komisija za ugotavljanje dejstev in za to smo se kot lani REKOM-a tudi vedno trudili. Igor Mekina

GLAS RTEV

!Ne skrbi,

tovariica, niti

dlaka z glave

mu ne bo
manjkala

Bogu hvala, ne sovraim nobenega. Vendar posluajte, nezaupanje je prisotno. 33

Zlata Jurela je med vojno delala v bolninici v Vukovarju. Njenega sina Damirja, ranjenca, so ubili pripadniki srbskih sil. Njegove posmrtne ostanke so nali leta 1998. Zlata Jurela: Od dogodkov z naimi hrvakimi policisti v Borovem naselju je v bolninico prihajalo vse ve ranjencev. To je bila akalnica, postelja do postelje. Ni bilo prehoda med posteljami, pa pa je bilo vse nabito, ker je to zahtevala situacija. Ni bilo mogoe izbirati ali [bo] nekdo delal to ali nekaj drugega. Delali smo vse. Trpeli smo pomanjkanje vode, hrane. Dva tedna smo bili dobesedno lani v bolninici. Ljudje so mnoino umirali. Strano je bilo to samo gledati, s tem, da je bil Vukovar relativno majhno mesto in smo se vsi poznali, zato smo bili hudo prizadeti, ker so enkrat prinesli sina od ene medicinske sestre, nato sina od nekoga znanega, soproga te ali od neke druge. To je bilo strano, tako da danes enostavno ne vem, kako smo imeli mo, da vse to vzdrimo in da vse to gledamo. U sredo zjutraj 20-tega je prila neka sestra in rekla: Vsi laji ranjenci naj gredo na izhod pri prvi pomoi, vso zdravstveno osebje pa naj gre v mavarno. In mi smo, normalno, tako
Pobuda za REKOM

34

tudi ravnali. Moj sin je bil s skupino teh ranjencev. Pristopila sem mu in ga vpraala: Ali rabi kaj denarja ? Dejal je: Ne potrebujem, imam. In tako je ostalo. Tega 20. novembra je prilo e deset ena. Medtem ko smo jih akali, so videle, da se iz bolnice odvaajo ranjenci. Po eni uri akanja so prili major ljivananin, Mrki in Radi. Ta dva zadnja sta molala. Glavno besedo je imel major ljivananin: Zdravo, tovariice in tovarii. Vidite da smo moja vojska in jaz osvobodili Vukovar, vendar to ne pomeni, da vi ne morete ostati tukaj. e ve od tega, lahko se opredelite za Srbijo, lahko pa tudi za Hrvako. Kakor je komu ve. In seveda se je veina nas odloila, da odide v Hrvako. Zaele smo tekati po bolninici, po teh prostorih, kjer so bili, prvo in drugo nadstropje, kjer so bili ranjenci, toda nikogar ni bilo. Vse je bilo prazno. Postelje. Nikjer ni bilo nikogar. Stekla sem v nek prostor, v katerem sem nala nekega visokega gospoda v temno modri uniformi. Rekla sem mu, da sem sliala, da je vojska odpeljala mojega sina. Tudi on je vzel neko belenico, listal po njej, iskal s prstom, vrsto za vrsto, kakor je bilo zapisano, videla sem, da je bil tam dolgi niz imen in priimkov. Potem je vzel drugo belenico in enako, ni ga bilo, ni ga bilo nikjer. Potem me je vpraal: Ali je, gospa, on bil tako malo moneji ? Rekla sem mu: Da. Bil je visok in moan. Vzel je e tretjo belenico, ni je ve listal, pa pa jo je samo na nekaj mestih obrnil in rekel: No, bodite brez skrbi, vse bo v redu. V bolninici nikogar ve ni bilo. Vsi smo bili obupani. Vsi smo odhajali s temi svojimi vrekami. Z umazanim perilom v avtobuse, ki jih je bilo, ne bom vam rekla tevilo, ampak bilo jih je veliko. Jaz pa sem, ko sem vstopala v avtobus, s kotikom oesa opazila majorja ljivananina na robu plonika. Steem iz avtobusa, pridem do njega in mu reem, da sem delavec Medicinskega centra, da je bil moj sin z ranjeno nogo v bolninici, da sem sliala, da jih je odpeljala vojska in da me zanima, ali ga lahko izpusti in kaj je to. On mi je dejal: Da, vojska jih je odpeljala na rutinsko zaslianje. Medtem sta se vrnila dva moka, Jakov imunovi, delavec Medicinskega centra Vukovar in Duko Raji, on je bil srbske narodnosti. Raji se je obnaal tako noro, taknega obnaanja, da ste dobili vtis, da se je s tem lovekom zgodilo nekaj stranega, da... Bil je isto izven sebe. e ga je kdorkoli karkoli vpraal je samo odkimaval z glavo in odmahoval z rokami. Ni. Slutila sem, da se je v vojanici zgodilo nekaj slabega. Iz avtobusa sem la nazaj do majorja ljivananina. Povedala sem mu vse skupaj in mu rekla, da me je strah, da se bo nekaj zgodilo s temi ljudmi, med katerimi je tudi moj sin. Dejal mi je tako: Ne skrbi tovariica. Niti dlaka z glave mu ne bo manjkala. In kaj bo ? Znova nazaj v avtobus. e naprej sem opazovala tega Duka Rajia. lovek se ni mogel pomiriti. Bil je v nekaknem oku. Bilo ga je hudo gledati, kako je bil videti. Jaz se odloim e tretji oditi k ljivananinu, ki je vztrajno stal na tem robu in gledal, kako mi vstopamo v avtobuse. Ko me je videl, je nekaj zaklel. Ni dopustil, da bi se mu sploh pribliala. Kazal mi je, da naj se vrnem nazaj v avtobus. Tretji sploh nisem prila do njega. Stopila sem v avtobus. V mojem avtobusu, verjetno pa tudi v drugih, sta bila po dva vojaka. Mladi fantje. Mislim, da so bili na rednem sluenju vojakega roka in potem so nam oni rekli, da ne moremo proti Zagrebu: Pa moramo sem, pravijo, da vas Tuman noe. To je bilo dodatno razoaranje. Kam pa sedaj ? Kam bom la v Srbijo ? Ne vem, kje je moj mo.
Pobuda za REKOM

Zlata Jurela Photo: FHP

Ne vem, kje je moj otrok. Vendar nima druge izbire. Tu si. Ne vem za enega, ne za drugega. enske jokajo. Ne vedo, kje so jim sinovi, moje, otroci, oetje. Otroci jokajo za oeti. V avtobusu je grozna atmosfera. Vendar smo tako doakali jutro in avtobus se je ustavil pred neko zgradbo. ez cesto je bila pekarna pa smo le kupiti kruh, ker smo bile vse lane. Ne vem, ali je bilo na radiju ali kje, toda bila je neka oddaja, kjer so majorju ljivananinu postavili vpraanje, kaj je z ranjenci iz vukovarske bolninice. On pa je dejal: Poslal sem jih, da nabirajo vijolice. Mene je to pokosilo. Mislim si: Moj bog, vijolice v tem asu. Le kaj mu to pomeni ? In pri sebi to analiziram, skoraj gramatino, beseda za besedo, kaj je elel povedati. Vijolice so v koreninah, korenine so v zemlji. Pa jih niso menda ubili ? Ma, nemogoe. Uuu, stresla sem se. Ponovno smo se vrnili v avtobus, da bi naslednjega jutra li nazaj v Hrvako. Potem sva zaela iskati sina. Lahko si mislite kaj lahko en star, naj bo oe, mati, stori za svojega otroka, za katerega ne ve, kje je. Tu ni bilo nobenega ivljenja, zabave, ni, ni. Vse se je vrtelo okoli tega. Ko se je mo vrnil iz taboria, ga je po nekaj dnevih prizadela kap, zatem sta ga prizadeli e dve. Dokler je bil e gibljiv, smo bili vsak dan zunaj, zunaj akali politike, li od vrat do vrat ministrstev, preko tega, preko drugega. Ne vem, preko koga vse smo iskali. li smo ven, ne vem, v Maastricht, v Ljubljano, enevo. Ni se ni dogajalo. In seveda nam je bilo tega e dovolj, ker smo bili zunaj vsak dan. Iskali smo to informacijo tako kot lovski pes za vsakim grmom priakuje, da bo izkoil zajec. To je bila strana napetost, v kateri sem v mojem primeru ivela od leta 1991 do leta 1998. In v vsej tej nemoi, ko se ni dogajalo ni, ko ni bilo nikakrnih uradnih informacij, sem se z eno gospo obrnila na enega Srba. Mislila sem si, da ni vano, samo, da izvem resnico. Ta
Pobuda za REKOM

35

lovek mi je dolgo asa lagal: Va sin je iv, da. Dela na naftnem polju v eletovcih, vendar vam zagotovo dolgo asa ne bo predan. Te informacije so bile videti precej verodostojno. Vendar sem ez as vseeno zautila, da mi ta lovek lae. In potem sem mu enkrat tako agresivno, kakor lahko stori samo mati, enostavno rekla: Ni vam ne verjamem. Prosim vas za resnico. Ne grem od tu, dokler mi ne ne poveste resnice. On se je malo ustavil, me pogledal in dejal: Voja Stanimirovi vam ve vse. Vpraajte njega. Ni problema. Zveer pokliem Vukovar. Oglasi se Ljeposava, Stanimirovieva soproga. Z njo sem delala v dispanzerju, med nama je bila samo akalnica: Ljeposava, zanima me to in to, sem ji vse lepo razloila. Ona ni vedela niesar. Voja ni bil tu. Voja ne ve ni. On je na sestankih s Kleinom. Ali naj pokliem jutri ? Raje ne, on je tudi jutri na sestanku, ni ne bo izvedela, razen tega smo mi zbeali v id in ne vemo ni. Sina sem identificirala leta 1998. Seveda sem nala vse. eprav so mi pred tem ponujali tri trupla, ki niso imela nobene zveze z mojim sinom. Jaz sem samo zahtevala: Dajte mi telovnik, ki sem ga jaz pletla. Ne iem nobene oznake o nekakni pripadnosti tej ali oni formaciji. Iem telovnik, ki sem ga pletla. Prepoznala bom vezenje. In na koncu se je vse skladalo. Dobila sem vse njegove podatke, razbito glavo in vse to da vam dalje ne govorim o tem. tevilni ste verjetno li skozi vse to. Pokopala sem sina in po 15 mesecih tudi moa. Sedaj ivim sama v Zagrebu, v katerem nikoli nisem nameravala iveti. Res je, da je sedaj leto 2008, toda jaz vam e zmeraj, kot vidite, govorim samo o letu 1991. In to leto 1991 bo mene spremljalo v grob. Sedaj ivim sama, namesto, da bi ivela s svojo druino. Ne nartujem nikakrnega maevanja. Hvala Bogu, ne gojim sovratva do nikogar. Vendar je nezaupanje prisotno. Tega ne morem skriti. To je tako. In mislim, da vsa ta neresnica, vse to, kar se delno prikriva, kar se ne da tako resnino v javnost, kot bi bilo potrebno, da je vse to velika ovira za izgradnjo srene prihodnosti - ne meni. Jaz lahko umrem e jutri. Jaz sem svoje odivela. Toda vsem generacijam za nami je to neko veliko breme preteklosti. Oprostite mi, prosim. Prievanje na Tretjem Regionalnem forumu o mehanizmih za ugotavljanje dejstev o vojnih zloinih v nekdanji Jugoslaviji, ki je bil 11-12. februarja leta 2008 v Beogradu.

36

Pobuda za REKOM

PROCES REKOM Razprava o instrumentih za odkrivanje in objavljanje dejstev o preteklosti je bila sproena maja leta 2006, na Prvem regionalnem forumu za tranzicijsko pravinost, ki so ga organizirali Fond za humanitarno pravo (Srbija), Raziskovalno-dokumentacijski center (BiH) in Documenta (Hrvaka). Udeleenci, predstavniki nevladnih organizacij in zdruenj druin izginulih in rtev iz post-jugoslovanskih drav so se zavzeli za regionalni pristop pri ugotavljanju dejstev o vojnih zloinih, s pojasnilom, da se je vojna odvijala na podroju ve drav in da rtve in storilci, v veini primerov, ne ivijo v isti dravi. Koalicija za ustanovitev Regionalne komisije za ugotavljanje dejstev o vojnih zloinih v vojnah v bivi Jugoslaviji (REKOM) je bila ustanovljena 28. oktobra leta 2008, na etrtem regionalnem forumu za tranzicijsko pravinost v Pritini. Iniciativa REKOM je v treh letih intenzivnih posvetovanj v celotni regiji nekdanje SFRJ z ve kot 6000 razlinimi udeleenci sproila najbolj obseno drubeno debato, ki je bila kadarkoli organizirana na teh prostorih. Na podlagi predlogov, zahtev, potreb in stali udeleencev tega posvetovalnega procesa za ustanovitev REKOM je bil napisan in 26. marca leta 2011 tudi javno predstavljen predlog Statuta REKOM, ki je bil, skupaj z ve kot pol milijoni podpisi podpore, namenjen najvijim institucijam drav v regiji. Oktobra leta 2011 je bil oblikovan regionalni tim zagovornikov za REKOM, ki vodi zakljuno fazo procesa REKOM. Od drav regije se zahteva ustanovitev neodvisne, meddravne Regionalne komisije za ugotavljanje dejstev o vseh rtvah vojnih zloinov in drugih tekih kritev lovekovih pravic, storjenih na podroju SFRJ v obdobju 1991-2001. Stalie Koalicije za REKOM je, da mora biti ugotavljanje dejstev o zloinih in imenovanje mrtvih, ubitih in izginulih osnovna naloga REKOM-a, o ostalih ciljih in nalogah pa bi konno odloitev morale sprejeti vlade, ki bodo skupaj ustanovile REKOM. !Glas je publikacija, katere osnovna naloga je, da o procesu REKOM informira lane in lanice Koalicije za REKOM, tevilne podpornike Iniciative in vso zainteresirano javnost. Publikacija se ukvarja tudi z napredkom tranzicijske pravinost v regiji. Izhaja v bosansko/hrvako/srbsko/rnogorskem, kot tudi v albanskem, anglekem, makedonskem in slovenskem jeziku.

37

Pobuda za REKOM

38

Pobuda za REKOM