Professional Documents
Culture Documents
www.instalater.si
Vsebina
RAZNO
Janez Šauperl - starosta med instalaterji 6
Leta 2009, ponovno čez prvo majske praznike v Turčiji 7 Slovenska strokovna revija
OGREVANJE instalaterjev energetikov
Sušilnik za lase ogreje 4 stanovanjske hiše 8
Toplotne črpalke ATLAS TERMAL 12 Ustanovitelj:
Kamini 14 Gregor Klevže
Zamenjava ogrevalne naprave 15
Instalacije in ogrevalni sistemi 18
Izdajatelj:
Izdelava cevnih lokov 20
Društvo instalaterjev
Pojem – energijski prihranki 22 energetikov Maribor.
Za ogrevanje na leto do 60 EUR prihranka 23
Zakaj se monterji bojijo ponujati toplotne črpalke? 24
Ogrevanje prihodnosti - se imenujejo peleti 26 Odgovorni urednik revije:
Ivo Klevže,
Goriva in ogrevalna tehnika 28
e-pošta: ivo@klevze.si
Poraba in prihranek energije v hiši 30
Upogibanje bakrenih cevi 32
Trženje oglasnega prostora:
VODOVOD Helena Pehant,
Kopalne kadi 34 e-pošta:
helena.pehant@triera.net
Materiali in vrste napeljav vodovoda 36
Načrtovanje, izvedba in zaščita pitne vode 38 Nastja Klevže,
Izpiranje vodovodne instalacije 40 e-pošta: nastja@instalater.si
Poraba tople vode 42
Lastna oskrba s pitno vodo 44
Strokovni pregled člankov:
SOLARNO dr. Jurij Krope,
Štiri generacije sprejemnikov sončne energije 45
mag. Aleš Glavnik
Sončna energija 46 univ.dipl.inž.str
GRADNJA
Brunarica 48 Grafična priprava:
Gregor Klevže,
Energijsko učinkovita gradnja 50 e-pošta: gregor@klevze.si
Cena pasivne hiše 51
Zidajte z Unipor Coriso zidaki 52
Vgradnja strešnih žlebov 53 Tisk: MA-TISK d.o.o.
KANALIZACIJA
Izvedba in polaganje odtočnih cevi 54 Naslov uredništva:
Društvo instalaterjev
Instalater 55 energetikov Maribor (DIEM),
PREZRAČEVANJE Ahacljeva ul. 12a,
Dovod zraka v prostor 56 2000 Maribor,
telefon: 02/320 13 10
Hlajenje 58
e-pošta:
ENERGAP urednistvo@instalater.si
Energetska strategija mestne občine Maribor 60
Energetska strategija za Evropo 62 Revija Instalater sodi med stroko-
ZANIMIVOSTI vne revije in je v celoti brezplačna.
Revija izide 6 krat letno.
Največji bazen na svetu 66
December 2008 Instalater 5
Uvodnik
sko unijo smo postali sestavni del interes, navdušenje in motivacija, kurenco.
globalnega tržišča in razmere na ki so glavni za ustvarjalno delo ))Stroko želimo seznanjati o
tržišču so se bistveno spremenile. vsakega posameznika, ne bo po- izobraževanju in z obveznimi
zitivnih rezultatov. Delo v naši standardi, predpisi in normati-
Delamo v svetovni ekonomiji, novi strokovni reviji bo učinkovi- vi, ki veljajo v razvitem svetu in
kjer je vse podvrženo konkurenci to le tedaj, ko bodo ustvarjeni vsi v Evropski zvezi.
in takšen sistem nas prisiljuje k postavljeni cilji in zahteve. ))Skrbeli bomo, da bo pisanje za
drugačnemu razumevanju stro- stroko in številne druge bralce
kovne politike. Kvalitetno delo Vse, kar moramo storiti, da bomo ne samo zanimivo, temveč tudi
postaja bistveni pogoj gospodar- uspeli je to, da si vzamemo čas poučno.
ske učinkovitosti in osnovno na- za razumevanje nove in sodobne ))Revijo želimo uveljaviti v slo-
čelo za obstoj uspešne strokovne strokovne filozofije, ki nam jo bo venskem prostoru in izven
dejavnosti. v prihodnosti nudila strokovna meja.
revija Instalater. O tem želimo s ))Sodelovati želimo tudi na sej-
Biti danes podjetnik in ne pozna- strokovnimi članki in informaci- mih, z Društvom instalaterjev
Ivo Klevže ti pomoči, ki nam olajša trud in jami poučiti bralce ter vztrajati pri energetikov Maribor (DIEM)
Pred vami je nova strokovna re- delo je nespametno, zato izkori- prepričevanju, kajti ljudi za branje pa tudi v prihodnosti ustvarjati
vija »Instalater«. Revija nima na- stite pomoč,ki vas zagotovo ne si šele moramo pridobiti. take dogodke.
ključnega imena, saj je pomemb- bo razočarala. Strokovna revija ))Z agencijo »Energap« sode-
no, da že ime revije samo pove, Instalater je prvi korak, v kateri Dela v novi strokovni reviji se lujemo v nastajanju projekta
o katerem strokovnem področju bo stroka v prihodnosti na hiter in ne bojimo, kajti izkušenj z de- Energetski center v Mariboru
bo govora. Podobna imena, le z lahek način našla številne potreb- lom v stroki in strokovnih revijah in peljemo projekt o izrabi to-
drugačno izgovorjavo in pisavo ne informacije. imamo dovolj, na razpolago pa plote v zapuščenih povojnih
imajo po svetu številne druge še imamo precej svežih idej in bunkerjih, tako vas bomo o teh
strokovne revije, ki pišejo o stroj- Nobena strokovna revija ne more pobud. Z vašo pomočjo, dragi dogodkih sproti ekskluzivno
nih instalacijah. Ne nazadnje, je biti uspešna, če nima podpore pri bralci, nam bo omogočeno veliko obveščali.
ime revije tisto, ki mora povedati, strokovni javnosti. Zaman si je zamisli tudi izpeljati. ))Preko številnih institucij želi-
kje lahko stroka najde potrebne postavljati cilje, če za to ni zani- mo doseči vpliv na državo za
informacije, tega pa smo se pri manja in navdušenja v vsakem V ta namen si želimo: uvedbo zaščite podjetnikov ob
izbiri imena najbolj zavedali. posamezniku. pomanjkanju dela, ob naravnih
))Ker je revija Instalater nova in katastrofah ali podobnih ne-
Živimo in delamo v novi eko- Tam, kjer so zahteve samo for- še bolj strokovno naravnana, si zgodah, še posebej pa ob priho-
nomski dobi. Z vstopom v evrop- malno zastavljene, manjkajo pa bomo v njej prizadevali dajati du tuje konkurence.
vzpodbudo stroki in si zagota- ))Skrbeli bomo, da revijo brez-
vljali take informacije, ki bodo plačno redno prejemajo vsi re-
preprečevale napake v delovnih gistrirani slovenski podjetniki
ciklusih. in vsi, ki bodo izrazili željo na:
))V reviji želimo pisati o stroj- info@instalater.si
nih instalacijah vodovodnih in
plinskih napeljav, centralnih, Opisal sem le nekaj aktivnosti,
solarnih in alternativnih nači- ki jih vidim kot ključne za dobro
nih ogrevanja, o prezračevanju, in zanimivo branje v naši in vaši
klimatizaciji, sanitarni opremi, strokovni reviji. Vsega ni moč
kanalizaciji, izolacijah, sodobni zapisati, kajti s številnimi dogod-
gradnji objektov in o vsem, ki ki se bomo srečevali sproti. Vse
je kakorkoli v povezavi s to vr- našteto je namenjeno izključno
sto strokovne dejavnosti. boljšemu izobraževanju, med-
))Potrudili se bomo, da bo naša sebojnemu poznavanju in boljši
revija dobila zaupanje stroke, produktivnosti za posamezne de-
hkrati pa se zavedamo, da bo javnosti. Če želimo z njimi uspeti,
dobro delo plod le nas vseh in morajo imeti temelje dobrih med-
ne le posameznikov. človeških odnosov.
))Preko revije želimo uveljavi-
ti vpliv, da oblast v prihodnje Stroki bo nova revija in njeno
uveljavi le tista pravila, ki bodo ime zagotovo v ponos, zato v
omogočala dobro podjetniško uredništvu računamo na njihovo
politiko. podporo, ne nazadnje bo to - le
))Obveščali bomo obstoječe njihova revija.
podjetnike pred nelojalno kon- Ivo Klevže
6 Instalater December 2008
Organizator:
Društvo instalaterjev
energetikov Maribor (DIEM),
Ahacljeva ul. 12a,
2000 Maribor,
tel.: 040/661 448
e-mail: info@instalater.si
in
Renata Kokot
TRAVEL AGENCY
Turčija je azijska dežela, ki ponuja dežela polna kontrastov, tako po Alanya, Antalya in Kemer: Kom- COLUMBUS
Vita kraigherja 5,
nešteto avanturističnih priložno- naravi in okolju, kot po sami po- pleten program bo objavljen v
2000 Maribor
sti in odlično kombinacijo razno- pulaciji. Na razpolago bodo po- naslednji številki revije Instalater,
vrstnih aktivnosti. Na potovanju novno hoteli najvišje kategorije mogoče pa ga je dobiti preko tu- tel.: +386-2-230-11-13
po Turčiji bomo imeli priložnost (5*) in s kompletno »Al« ponud- ristične agencije Columbus. Cena +386-51-419-965
odkrivanja eksotične pokrajine, bo (vse v ceni). Cena aranžmaja potovanja vključno z izleti po fax.: +386-2-237-22-32
azijske idile, bregov bližnjega Ta- za en teden, zajema vse storitve, programu: za osebo 399 EUR + e-mail: renata@columbus.si
urusa in obmorske pokrajine. Je vključno z vsemi taksami in pre- doplačilo za let z Dunaja 45 EUR. www.columbus.si
8 Instalater December 2008
Slika 2 – Andreas Lackner je tudi tokrat podal detaljno razlago Slika 3 – Tudi tokratnega predavanja so se udeležili številni obiskovalci
December 2008 Instalater 9
Slika 7 – Strojnica
Z dolgoletnimi izkušnjami, ne- Ekopark
nehnim nadaljnjim razvojem in
s potrebnimi konsekvencami v Po zanimivi in obširni predstavi-
prenosu znanja si je podjetje tvi stanovanjske pasivne hiše smo
SINGER pridobilo številne certi- naš ogled nadaljevali v tako ime-
fikate in ateste za kvaliteto. Vse novanem Ekoparku, kot simbiozi
to omogoča podjetju prodajo hiš za delo, napredek in doživetje.
v naselju Singergasse direktno
Slika 5 – Zračni filter poskrbi za čist in svež zrak v prostoru kupcu, brez posrednika, kar vpli- Ekopark je inovativen trostebr-
va na končno ceno. ni koncept, ki združuje mrežo
Slika 6 – Prezračevanje je pri pasivni hiši ključnega pomena Slika 8 – Na tem okolju raste sodoben Ekopark
50 % popust
za nabavo računalniškega program za izdelavo predračunov.
Včlanijo se lahko tudi fizične osebe, ki jih zanima področje energetike. Vsi
člani bodo brezplačno prejemali tudi strokovno revijo INSTALATER.
Članstvo v društvu je brezplačno.
Kamini
Že v preteklosti si je človek zaradi več vrst peči, s katerimi je mogoče
večjega ugodja ogreval prostor, v prostor ogrevati.
katerem je bival. Začel je z od-
prtim ognjiščem, ki ga je kasneje Zaradi vse večjega prodora so-
dograjeval. Tako poznamo danes dobnih sistemov centralnega
ogrevanja smo iz dneva v dan pri-
ča, kako se stare, klasične peči vse
bolj odmikajo.
nom, da raziščemo možnost ogre- denzacijskega oljnega kotla. S ponudnikov in narediti dobro Četrtič: Uporaba okolju prijazne
vanja z obnovljivimi viri energije. pravilno vgradnjo in dobro regu- primerjavo. Razdeliti časovno tehnologije
Odločitev za obnovljivi vir je za- lacijo lahko letno prihranimo šest posamezne faze dela, saj lahko Poleg izbire energenta, se lahko
gotovo najboljša odločitev. V koli- do deset odstotkov goriva. Vse obnova traja tudi do več mesecev. srečamo še s številnimi drugimi
kor se odločimo za fosilno gorivo, bolj se tudi priporoča uporaba ukrepi, da najdemo pravo rešitev:
ima zemeljski plin, v primerjavi s ekološkega kurilnega olja, ki vse- Drugič: Izbira toplotne izolacija ))Izbrati je potrebno ogrevalni
kurilnim oljem, veliko ekološko buje malo žvepla. Načeloma velja, preden se odlo- sistem, ki bo istočasno zagota-
prednost. čimo za zamenjavo sistema mo- vljal ogrevanje in pripravo tople
Na sliki 7 je vidna primerjava ramo zagotoviti, da bo po obnovi vode.
Zemeljski plin proizvaja manj gibanja cen kurilnega olja v pri- poraba energije v zgradbi kolikor )) Izračun potrebne moči ogre-
CO2 kot kurilno olje. merjavi z zemeljskim plinom in je mogoče znižana, zato je nujno valne naprave je naloga, ki jo
elektriko. potrebno izvesti dobro toplotno moramo zaupati strokovnjaku.
Na osnovi kemijske sestave se izolacijo fasade, kletne plošče, Pri izbiri novega sistema ne
sproščajo pri izgorevanju zemelj- Kateri pogoji morajo biti izpol- oziroma vseh gradbenih elemen- smemo dodati rezerve. Potreb-
skega plina manjše količine CO2 njeni, da lahko ogrevamo s kuril- tov, vključno z vgradnjo oken na izračunana moč naprave
kot pri kurilnem olju. Najboljša nim oljem? s toplotno izolacijskimi stekli. ima zadovoljivo moč, da lahko
rešitev je torej vgradnja konden- ))Rezervoar kurilnega olja mora Dobra toplotna izolacija prinese zadovolji potrebe po ogrevanju
zacijskega kotla. V kolikor je imeti ustrezne dimenzije in biti veliko, saj je z zmanjšanimi to- in pripravi tople vode.
ogrevalni sistem pravilno določen ))Vgraditi je potrebno sodobno
in reguliran, lahko znaša letni obtočno črpalko, saj le ta pri-
prihranek tudi do 10 procentov hrani veliko električne energije,
potrebne energije. Zemeljski plin v primerjavi s črpalkami, ki so
je primeren tudi za kogeneracijo, bile izdelane pred letom 1990.
kjer lahko istočasno zagotovimo ))K ogrevalnim telesom je po-
proizvodnjo toplote in električne trebno obvezno vgraditi termo-
energije. statske ventile, da lahko stano-
valci regulirajo temperaturo v
Kateri pogoji morajo biti izpol- prostoru. Individualna regula-
njeni, da lahko ogrevanje pri- cija bo do leta 2010 postala ob-
ključimo na omrežje zemeljskega vezna po številnih regijah.
plina?
))V hišo ali vsaj po cesti mora Petič: Ponudba za vgradnjo in
biti speljana plinska napeljava. Slika 6: Kurilno olje in primerjava cen, plin - olje pričakovana podaljšana garancija
))Od distributerja mora biti za- vgrajen tako, da ne more priti plotnimi izgubami potrebna tudi Pred izvedbo obnove ali zame-
gotovljena dobava plina. do izliva v podtalnico. manjša ogrevalna naprava, ki za- njave ogrevalnega sistema je po-
))Načrt in izvedba morata biti ))Skladišča z nevarnimi teko- gotavlja manjšo porabo goriva in trebno pridobiti več ponudb in
prepuščena kvalificiranemu činami, ki ogrožajo podtalno izpolnjuje zahteve za pridobitev skleniti pogodbo za izvedbo del.
strokovnjaku. vodo, morajo odgovarjati pred- energetske izkaznice. Energijska V ponudbi mora vsak izvajalec
pisom in biti pregledane. izkaznica zagotavlja zgradbo s opisati izvedbo del z vrsto mate-
Kurilno olje je še vedno najpo- termično kvalitetnim ovojem. rialov, ki jih bo vgradil in tehnično
gosteje uporabljen energent. Do Zamenjava ogrevalnega Energijska izkaznica pove, koliko uporabnost del, ki jih bo izvedel
prve energetske krize je kurilno sistema energije na kvadratni meter na na »ključ«. Od izvajalca je po-
olje veljalo kot cenovno najugo- leto porabimo za ogrevanje. trebno skupaj s ponudbo zahte-
dnejši energent in je imelo tudi Opis postopka: vati tudi rok garancije. Številna
številne druge prednosti, lahko Zamenjava centralnega ogre- Tretjič: Glede izbire energenta se podjetja, oziroma proizvajalci
shranjevanje in visoko energij- vanja spada med težja opravila, posvetovati s strokovnjakom kvalitetnih energetskih naprav, ki
sko vrednost. Politični dogodki v zato je prav, da ukrepamo korak Najboljša odločitev je zagotovo, s svojimi kooperanti organizirajo
državah izvoznicah in problemi za korakom: da obstoječo napravo zamenja- izobraževanje, dajejo podaljšano
s transporti imajo velik vpliv na mo z enakim ogrevalnim ener- garancijsko dobo tudi do deset
spreminjanje cene nafte. Pri od- Prvič: gentom. Vsekakor pa pomeni da let.
ločitvi za vgradnjo ogrevalnega Vzeti si moramo dovolj časa in premislimo tudi na alternativo in
sistema z ogrevanjem na kurilno razmisliti o številnih variantah morebiti preidemo na zamenjavo Šestič: Vgradnja, nastavitev in
olje se priporoča uporaba kon- za izbiro sistema. Pridobiti več in se odločimo za vgradnjo siste- poskusno delovanje; Preden prič-
ma z obnovljivim virom energije, ne ogrevalna naprava obratovati,
s katerim bomo istočasno tudi moramo predhodno opraviti tlač-
manj obremenjevali okolje. K na- ni preizkus in nastavitev. Izvajal-
črtovanju je potrebno pritegniti sko podjetje mora pred predajo
izkušenega strokovnjaka, najbo- opravljenih del izdelati obratoval-
lje je strokovnjaka za projektira- na navodila za delovanje. Seve-
nje hišne tehnike ali energetskega da pa mora izvajalsko podjetje v
svetovalca. Strokovnjaku je treba garancijskem obdobju poskrbeti
nuditi dovolj informacij, da bo za redno servisiranje in za optimi-
Slika 7: Kurilno olje in rast cen lahko našel pravo rešitev. ranje ogrevalnega sistema.
18 Instalater December 2008
Enačba 1
Skoraj vedno pa ostaja isti od- skupna dolžina, ki je potrebna za
govor, četudi so cevi enakega ali upogib loka. Določi se s pomočjo
različnega preseka, in sicer: enačbe 1.
a.) Če se odločimo, da so na vseh Cev II Slika 1: Sprememba smeri pri paralelni instalaciji in enakem
ceveh enaki upogibni polmeri, polmeru cevnega loka
nastane med loki relativno velik 1. Pri zarisovanju naslednje daljše polmerom in enake dolžine upo- Cev I
razmik, kar je lahko na videz tudi cevi II na želeno mero in z istim gibov. Točka M in začetna upo-
moteče (slika 1). razmikom 120 mm, prenesemo gibna točka a na cevi sta skupaj s Izračun želene mere in s tem toč-
točko M na cev II. cevnim razmikom vrinjeni druga ke M:
b.) V kolikor pa želimo, da so cevi proti drugi.
speljane paralelno tudi v zavojih, 2. Od točke M merimo polmer Začetek cevi do kota stene: 180 mm
moramo izvesti različno velike r nazaj, tako določimo začetek Cevni loki z enakim izhodi- Razdalja cevi I od zidu: 120 mm
polmere (slika 2). upogiba. Iz točke a zarišemo dol- ščem polmera Želena mera do sredine cevi : 300 mm
žino upogiba. Določi se s pomo-
Izvedba cevnega loka z ena- čjo enačbe 2. Cevni razvod lahko izvedemo Za cev I je upogibni polmer r =
kim upogibnim polmerom tudi z vzporednimi cevnimi loki, 100 mm. Dolžina upogiba se zari-
Cev III kot je prikazano na sliki 2. še kot je prikazano na sliki 1.
Pri obravnavanem primeru slika
1 zarišemo mero za cevni razmik 1. Če želimo podaljšati polmer na
120 mm in upogibni polmer 100 želeno mero in obdržati enak raz-
mm. mik, izvedemo to enako kot pri
opisanem primeru za cev II.
Nato nadaljujemo po sledečem Enačba 3
primeru: 2. Od točke M merimo polmer Pri takšnih izvedbah imajo cev- Cev II
vedno nazaj in prenesemo znano ni loki isto središčno točko in
Cev I dolžino na začetek dolžine loka odgovarjajočo ustrezno dolžino Želena mera je za cevni razmik
za upogib. polmera. daljša, in znaša:
1. Na steno ležeče cevi zarišemo 300 + 120 = 420 mm.
želeno mero in jo označimo kot Pri tem postopku dobimo vse Polmer in dolžina loka se za vsak Upogibni polmer znaša:
točko M. cevne loke z enakim upogibnim lok izračuna drugače. 100 + 120 = 220 mm.
Enačba 2 Enačba 4
December 2008 Instalater 21
Enačba 5
Dolžino upogiba loka lahko izra- V praksi ima zaradi enostavnejše
čunamo z enačbo 3. izvedbe prednost prvi primer.
PRISTOPNA IZJAVA
Podpisani/a __________________________________________________________________
želim postati član/članica Društva instalaterjev energetikov Maribor
Izobrazba: _______________________________________________________________________________________________________________
Organizacija: _____________________________________________________________________________________________________________
Telefon: __________________________________________________________________________________________________________________
Naslov: __________________________________________________________________________________________________________________
Dovoljujem Društvu instalaterjev energetikov Maribor uporabo zgornjih podatkov za potrebe vodenja evidence članstva in za medse-
bojno obveščanje. Seznanjen/a sem, da bo Društvo instalaterjev energetikov hranilo in obdelovalo te podatke dokler bom njegov član/
članica.
____________________________ ____________________________
Datum: Podpis:
Posledica:
Razlog:
obratovalnic, ki pelete izdelujejo, Investicijski stroški trebna uporaba centralnega ogre- tlih za ogrevanje z drvmi in sega-
se vse bolj tudi zmanjšujejo tran- vanja, kar bistveno zniža visok jo daleč pod predpisane omejitve.
sportni stroški za nabavo tega Moderni ogrevalni kotli za kurje- strošek ogrevanja.Tehnični razvoj Peleti spadajo za okolju prijazen
energenta. Po letu 2007 se je šte- nje s peleti lahko z odlično tehni- v ogrevalni tehniki bliskovito na- energent, s katerimi lahko popol-
vilo podjetij za izdelavo peletov ko izgorevanja dajejo veliko več
močno povečalo, celo podvojilo. toplote kot kotli za ogrevanje s
Preglednica 2 prikazuje porabo kurilnim oljem ali plinom. Tako
peletov v tonah leta 2006 v neka- prihranimo dvojno in sicer z ugo-
terih državah Evrope. dnejšo ceno in z boljšim načinom
Bioplin
Do 150 Do 500 Do 5 5 do 20
Naprave za biomaso
kW kW MW MW
Osnovno plačilo 11,5ct 9,9, ct 8,9 ct 8,4 ct
Biomasa bonus 6,0 ct 6,0 ct 4,0 ct -
Energijska učinkovitost 2,0 ct 2,0 ct 2,0 ct 2,0 ct
Tehnologija bonusa 2,0 ct 2,0 ct 2,0 ct -
Kopalne kadi
Kopanje v kadi velikokrat za človeka pomeni poleg čišče-
nja telesa tudi sprostitev.
Kopalna kad spada v vsako ko- nih kadi, za različne namene vse
palnico, in jo dopolnjuje z vgraje- od velikih kadi in whirlpoolov,
no opremo za tuširanje. Po DIN do specialnih kadi za terapevtske
18 022 je zahtevana minimalna namene v bolnicah, kopališčih in
mera kadi 170 x 75 cm. Pripo- raznih sanatorijih – slika 1. V ko-
ročeno pa je, da je kopalnica do- palnici, kjer ni mogoče namestiti
imajo debelino stene okoli 4 mm (cigaretni ogorki) in na mehan- z odmikom od stene, da se lahko dolga okoli 1700 mm in 1000 mm
in zelo majhno težo, okoli 25 kg. ske poškodbe. svitek kadi uporabi za oprijem in (slika 4).
Zaradi majhne toplotne prevo- ga lahko tudi lažje čistimo (slika
dnosti materiala iz katerega je Montaža kopalne kadi 3). Vgradna kopalna kad: Vgradnji
kad izdelana, delujejo na otip zelo kopalne kadi je potrebno name-
prijetno. Njihova slabost je velika Prosto stoječa kopalna kad: Ko- Dovoljuje se 30 do 40 mm odmi- niti veliko pozornost. Tla morajo
občutljivost na praske, vročino palna kad mora biti postavljena ka od svitka kadi pri prosto sto- biti vodo neprepustna. Predho-
ječih kadeh od končne površine dno je potrebno izvesti zatesnitev
zidu. tal in zidu z izolacijo.
znašati okoli 10 do 15 cm, da se lahko izvede odtočni priključek. h - brez nogic 42 – 45 cm. h Prostor pri glavi (pod kotom) 50° 50°
2) Uporabna količina = je količina vode v l, ki jo potrebuje odrasel človek za kopanje velikosti 175 cm (izpodriv vode
i Prostor pri nogah (pod ko- 45° 45°
približno 70 l).
tom)
36 Instalater December 2008
Slika 2: Krožni vod Slika 4: Princip delovanja znotraj ležeče cevi za cirkulacijo
Sočasna proizvodnja elektrike in toplotne energije v bližini uporabnikov je iz vidika skupnega izkoristka nedvomno najboljša oblika tovrstne
proizvodnje.
38 Instalater December 2008
3.) V kolikor se izvede pregled takoj ob poskusnem zagonu, se lahko nadaljnje raziskave ustrezno uskladijo in veljajo navedene smernice v preglednici 4.
pregledi podaljšajo na maksimal-
no 3 leta.
40 Instalater December 2008
c) Razmejitev med kategorijo 3 in 4 je načeloma LD50 = 200 mg/kg telesne teže merjeno po EU-smerni-
65 12
cah 93/21 EEC z dne 27. april 1993.
80 18 d) Kategorija 5 za predpranje in voda za umivanje, kategorija 3 za pomivanje posode.
100 28
December 2008 Instalater 41
s tem zmanjšamo rekontamina- ga voda. ))V času delovanja zaporne ar- )) Priporočljivo je, da se takšen
cijo. Posamezne dele celotnega ))Odvzemno mesto držimo od- mature odpremo in s tem raz- ukrep izvede tudi izven nor-
sistema je potrebno neposre- prto tako dolgo, da teče sko- kužimo tudi armature. malnega predvidenega roka.
dno enega za drugim obdelati s zenj voda s temperaturo 70 °C, ))Po končanem razkuževanju ))Dolžnost in plan osebja pred
termično dezinfekcijo. minimalno 3 minute. je potrebno celoten sistem na pričetkom izvedbe ukrepov.
))Vse naprave je potrebno zopet ))Temperaturo ves čas merimo vseh odvzemnih mestih izpirati ))Informiranje in dogovor z
povrniti v delovno stanje. in opravimo zapisnik. tako dolgo, da dosežemo dovo- upravljavcem javne kanaliza-
))Opraviti ponovni protokol )) ljene vrednosti, ki so predpisa- cije o odvajanju razkuževalnih
vseh zahtevanih ukrepov. Izvedba dezinfekcije po kemij- ne za uporabo pitne vode: za sredstev po izvedbi dezinfekci-
))Po opravljenem pregledu je skem postopku: Klor: 0,3 mg/l in za Vodikov je.
potrebno opraviti najkasneje v ))Določiti, če je potrebna kon- prekis: 0,1 mg/l. ))Pri manjših sistemih je po-
roku 1 tedna dezinfekcijo celo- centracija na vseh odvzemnih )) Po meritvah napraviti zapisnik trebno vgraditi na dovod pitne
tnega sistema. mestih in pred vstopom cirku- o vsebovanih koncentracijah vode dozirno črpalko pred grel-
lacijske vode pred hranilnikom med izvajanjem razkuževanja nik za pitno vodo in istočasno
Izvajanje ukrepov, ki se priporoča opraviti dezinfekcijo na hranil-
tudi izven normalnega roka obra- niku za toplo vodo. Zaporne
tovanja: armature je potrebno povezati
))Osebni vložek v načrtovanju, z varnostnim sistemom na do-
pred pričetkom izvajanja ukre- vodu za hladno vodo. Pred tem
pov. je vsekakor potrebno opraviti
))Preventivni ukrepi proti ope- temeljito čiščenje hranilnika za
klinam, na primer za osebo, ki toplo pitno vodo.
ukrepe izvaja. ))Če je na razpolago večje število
))Pitno toplo vodo ogrevamo na grelnikov za toplo pitno vodo,
minimalno temperaturo 70 °C. moramo vse po vrsti separatno
))Vsa odvzemna mesta za toplo razkužiti.
vodo med segrevanjem po mo-
žnosti pustimo zaprta. Razkuževanje
))Grelniku za toplo vodo damo
pri ogrevanju prednost. Obvezna določila:
))Črpalko za cirkulacijo tople ))Izpiranje po DIN 1988 je
vode nastavimo na delovanje »posebno učinkovito« VOB/C
brez prekinitve. DIN 18381, 4.2.2.2..
))Kontrolo temperature tople ))Izpiranje z vodo je »stranskega
vode v cirkulacijskega dovo- pomena«.
da v hranilnik tople sanitarne ))Razkuževanje je »posebno
vode izvedemo, če je mogoče Slika 1: Naprava GENO Tip 1988 K, ki jo lahko uporabljamo za izpiranje z učinkovito«.
zrakom in vodo
s priležnim tipalom ali preko
vgrajenega termometra. za toplo pitno vodo. in po opravljenem izpiranju na Začetek obratovanja:
))Šele, ko je dosežena zahtevana ))Za kontrolo koncentracije vseh odvzemnih mestih. ))Enkratno uvajanje je »stran-
temperatura v sistemu, odpre- vode znotraj sistema, se vodo ))Naprave pripraviti na ponovni skega pomena«,
mo odvzemno mesto. spusti preko zaporne armature zagon. ))Podlaga za uvajanje, na primer
))Ko začnemo z odvajanjem na odvzemnem mestu. ))Napraviti zapisnik o vseh opra- vklopna shema električnih na-
tople vode iz toplotnega hra- ))Takoj potem ko je v celotnem vljenih ukrepih. prav, opis preizkusa izvajalca,
nilnika, sledi odvzem tako, da sistemu na vseh odvzemnih ))En teden po opravljenem pre- pogoji in servisna navodila,
odpiramo odvzemna mesta od mestih dosežena potrebna gledu je potrebno ustrezno po izjava o tesnosti in navodilo
naslednjega najbližjega voda koncentracija vode, se začne tabeli B.1 poskrbeti za razku- za upravljanje so stranskega
do najbolj oddaljenega dvižne- čas delovanja od 1 ure. ževanje. pomena.
Diagram 1 – Potrošnja tople vode v raznih objektih Za tako veliko sočasno porabo V industriji ni dovolj, da je po-
To se najbolje opazi pri kategori- in hotelih v odvisnosti od števila vode je potrebno zagotoviti za- skrbljeno le za higienske potrebe,
jah hotelov, saj so luksuzni hoteli kopanj
Preglednica 2: S preglednice 2 je razvidna potrebna količina tople
dosti večji porabniki kot hoteli vode v stanovanjih.
nižjih kategorij. Količina porablje- Tudi vremenski pogoji vplivajo
Potrošno mesto Količina Tempera- Trajanje pora-
ne vode ni odvisna le od velikosti na porabo vode. Vsekakor pa je
pri enem tura v ° C be v minutah
stanovanja in števila oseb, temveč opazna največja poraba ob sobo-
odvzemu
tudi od starosti ljudi, vgrajenih tah in eventualno tudi ob petkih,
merilnikov porabe vode, struktu- ko se navadno več uporablja ko- Iztočni ventil
re stanovalcev, letnega obdobja palnica, takrat poraba doseže kar DN 10, polodprt 5 40 1
itd. 30% skupne tedenske porabe. Odprt 10 40 1
Na diagramu 1 je prikazana po- Tudi v tovarnah, športnih halah DN 15, polodprt 10 40 1
trošnja tople vode v stanovanjih in povsod, kjer potekajo delovni
Odprt 18 40 1
DN 20, polodprt 25 40 1
odprt 45 40 1
Pomivalno korito
Enodelno 30 55 5
Dvodelno 50 55 5
Umivalniki
Samo za umivanje 5 35 1,5
rok
Umivalnik 10 35 2
Umivalnik enojni 15 40 3
Kopalna kad
Večja 100 40 15
Manjša 250 40 20
Tuširanje 50 40 6
Bide 25 40 8
Skupna poraba (60 ° C)
Za manjše zahteve 10……20 l/dan na osebo
Diagram 2 – Potrošnja tople vode v umivalnicah Za večje zahteve 40……80 l/dan na osebo
December 2008 Instalater 43
PRILOŽNOST!
PROMOCIJA VAŠEGA PODJETJA NA INTERNETU -
SKOZI CELO LETA, ZA SAMO 100 EUR
Društvo instalaterjev energetikov Maribor (DIEM), vam ponuja
preko strokovne revije Instalater najcenejšo promocijo vašega
podjetja.
Uporaba
Sončna energija
Sončna energija je neusahljiv vir energije, ki ga je potreb-
no čimbolj izrabiti. Ena izmed možnosti je s toplotnimi
zbiralniki sončne energije. Če se omejimo na primer
(preglednica 1), lahko na osnovi meritev ugotovimo, da
z zbiralniki sončne energije, ki so obrnjeni na jug in jih
uporabljamo za pripravo tople sanitarne vode, lahko po-
krivamo okoli 75 % skupnih toplotnih potreb, v poletnih
mesecih pa celo do 100 %. Tako je 4 % strošek električne
energije, ki ga porabi za obratovanje obtočna črpalka, re-
lativno nizek.
Solarni krogotok ploščino 8 m2. Absorpcijska plo-
čevina, ki je prevlečena s črno
Že dolgo je znano, da je za ogre- barvo in visoko selektivnostjo, je
vanje sanitarne vode najprimer- nameščena za zaščitnim steklom Preglednica 2: Dobitki in poraba Sončne energije za pripravo tople vode z
vakuumskimi zbiralniki
Regulacija
primer F3), je obtočna črpalka vodo le takrat ko je potrebno. V tati meritev dobitkov in porabe temu enodružinske hiše s solarno
izklopljena. preglednici 3 so navedeni rezul- energije v ogrevalnem hišnem sis- napravo tekom leta 2007.
Toplotni hranilnik Preglednica 3: Rezultati meritev dobitkov in porabe energije solarnega sistema
Poraba el. energije
Temp. v hranilniku [°C]3)
Optimalno toplotno zaščiteni in [kWh]
Topla Sončna Poraba
iz nerjavnega jekla izdelani stoječi Mesec voda energija plina Sole Va- Cirk. v me- Število dni s temperaturo
hranilnik za toplo sanitarno vodo [m3] [kWh] [m3] kuum secu.
ima običajno vgrajena dva toplo- °C < 37° ≥ 37° ≥ 50° ≥ 60°
tna izmenjevalnika. Akumulirana Januar 5,0305 72 7,711 3,68 0,04 0,01 23 °C 27 4 0 0
toplota v zgornjem delu toplotne- Februar 5,0175 171 5,182 7,68 0,31 0,04 33 °C 17 11 5 0
ga hranilnika (F2) je nastavljena
Marec 5,4304 229 3990 11,19 0,15 0,03 40 °C 14 17 6 2
na določeno temperaturo tako, da
se odpre magnetni ventil le takrat, April 5,3117 299 2,802 11,99 0,14 0,03 50 °C 6 24 13 11
ko pade temperatura v spodnjem Maj 4,0142 362 0,000 13,32 0,14 0,06 67 °C 1 30 25 22
delu (F3) toplotnega hranilnika. Junij 4,5112 341 0,000 13,55 0,15 0,04 68 °C 0 30 27 22
Na ta način je v primeru pomanj- Julij 4,1745 425 0,000 15,71 0,16 0,01 83 °C 0 31 31 31
kanja sončne energije najprej
Avgust 3,3821 343 0,000 13,28 1,13 0,02 76 °C 0 31 31 29
ogreta zgornja plast vode toplo-
September 4,2019 208 0,076 13,37 0,15 0,04 58 °C 1 29 20 13
tnega hranilnika. Večinoma imajo
toplotni hranilniki vgrajen samo Oktober 4,7216 163 2,158 11,87 0,14 0,06 49 °C 5 26 17 8
en toplotni izmenjevalnik za so- November 4,3164 34 5,449 7,23 0,09 0,03 29 °C 25 5 3 2
larni krog ogrevanja, medtem ko December 5,7781 73 8,053 5,92 0,08 0,01 25 °C 25 6 0 0
služi zgornji toplotni izmenjeval- Leto 2007: 55,6901 2720 35,421 128,79 1,68 0,38 50 °C 121 244 178 140
nik za ogrevanje vode preko to-
X Faktor 2) 0,943 20,978 0,060 0,150 0,020
plovodnega kotla.
V kWh 2564,9 743,06 130,85
2) Faktor za preračunavanje kWh Sole (odčitamo na toplotnem števcu) za kWh tople vode vrednost HU in vrednost η za pripravo tople vode.
se priporoča uporaba plinskega
3) Izmerjena temperatura v zgornji tretjini toplotnega hranilnika vode
grelnika, ki se vključi in ogreje
48 Instalater December 2008
Brunarica
Gradnja brunarice ima zelo dolgo tradicijo. V planinah
lahko še danes najdemo številne brunarice, tudi takšne,
katerih starost presega 400 let in več. Prvotne brunarice
so se v celoti gradile z lesom. Danes je gradnja izvedena iz
večplastnih slojev in je zaradi gradbeno fizikalnih osnov z
zunanje strani dobro toplotno zaščitena.
Avtomatsko prezračevanje je po in direktno iz obtočnega zraka to- pri pasivni hiši maksimalno do tnih mesecih klimatske naprave.
pravilu nastavljeno tako, da se ploto, ki jo nato oddajo direktno 1,5 litra na kvadratni meter na Dodatno potrebno ogrevanje je
lahko celotna količina zraka v hiši v solarni toplotni hranilnik, od leto, ali 1,5 m3 zemeljskega plina tako majhno, da pasivno hišo lah-
obnovi v roku dveh ur. koder toploto uporabimo za ogre- (15 kWh) na kvadratni meter na ko ogrejemo tudi z žarnicami za
vanje prostorov po celotni hiši. leto. To pomeni, da znaša prihra- razsvetljavo. V najhladnejših zim-
V nasprotju z konvencionalnim nek energije tudi do 90 %. skih dnevih zadošča, da prostor
prezračevanjem, ki ga izvedemo Pasivna hiša do 20 m2 ogrejemo samo z dvema
s pomočjo odpiranja oken, se v Za pasivno hišo je značilno, da 100 vatnima žarnicama.
opisanem primeru zagotovi mir v Pasivna hiša varčuje z energijo in dosežemo v poletju kot tudi v
prostoru, odpade ropot, prašenje, prihrani denar! Udobje v pasivni zimskem obdobju ugodne klimat- V principu izrabljamo v pasivni
pelodi itd. hiši skrbi za zadovoljstvo prebi- ske razmere. hiši obstoječo pasivno toploto ki
valcev. jo shranjujemo. Kot izvor toplote
Za nizkoenergijske hiše so po- Pri pasivni hiši v zimskem obdo- rabi sonce, razne hišne naprave,
trebni specialni ogrevalni kotli. Ti V primerjavi z nizkoenergijsko bju ne potrebujemo aktivnega zrak v prostoru in toploto, ki jo
kotli odvzamejo dimnim plinom hišo znaša poraba kurilnega olja ogrevalnega sistema in v pole- oddaja človek.
Preglednica 2: Odmiki in razširjeni koti bistveno močneje obremenjena, nem uporu, ne vgrajujejo v toli-
Pri odcepih dopustno oziroma potrebno čeprav ima manjše dimenzije. kšni meri kot bi se morali. Primer
Odcepi z notranjim radiem se izvedbe priključka odpadne vode
Vodoravni odmik a Z dvojnim odcepom c
kljub veliko manjšemu hidravlič- na padni vod prikazuje slika 4.
Pod 200 mm ≤ 90o
≥ 200 mm ≤ 180o
Z nasproti nameščeno straniščno školjko 180o
Instalater
Velikokrat se postavlja vprašanje, poudarkom na okolje in sodobne in izmere teh napeljav, izbire in
kaj sploh pomeni beseda instala- toplotne tehnologije, plin in klima priprave materialov, do instalira-
ter. Beseda je tujka in v prevodu naprave. Tudi v Sloveniji se učen- nja vodovodnega omrežja in pola-
dobesedno pomeni graditelj. Na ci izobražujejo za poklic - Instala- ganja cevi za vodovodno napelja-
strokovnem področju se ta bese- ter vodovodnih instalacij. vo, varjenja, spajkanja, tesnjenja,
da uporablja za vodovodni in ele- zaščite in izolacije cevovodov,
ktro instalater. Instalater vodovodnih naprav vgrajevanja zapornih ventilov in
montira ali vgrajuje vodovodne armatur, montaže in demontaže
V nekaterih krajih Nemčije in instalacije, polaga cevovode, vodovodnih naprav in sanitarnih
Avstrije se ta naziv uporablja tudi montira sanitarno opremo in iz- elementov, vzdrževanja, pregledo-
za poklic kleparja, kar pa seveda točne armature, montira sisteme vanja in popravljanja vodovodnih
ni pravilno. Instalater je prvotno za pripravo tople vode, solarne naprav in opreme. Poleg tega se
vgrajeval le določene naprave sisteme, zamenja ali popravi dele nauči tudi poznavanja tehnične
in sestavne dele komponent z vodovodne napeljave in dotrajane dokumentacije, osnov tehničnega
njegovega delovnega področja, ali pokvarjene sanitarne opreme, risanja, osnov tehnologije materi- način priključitve posameznih
s tem pa je bilo njegovo delovno ugotavlja in odpravlja napake na alov, merjenja fizikalnih količin, vodovodnih elementov, saj le
področje veliko ožje usmerjeno sistemu in napravah. regulacije sistemov ipd. tako lahko nadzoruje vodovodne
kot danes. sisteme, ugotavlja napake in jih
Za opravljanje dela je torej treba Preden se loti instalacije vodo- odpravlja.
Zaradi racionalnosti in številnih pridobiti strokovno kvalifikacijo vodnega omrežja ali sanitarnih
sistemskih rešitev se je razlika instalaterja vodovodnih naprav. naprav, pregleda načrte (kje po- Instalater vodovodnih naprav
med instalaterjem za vodovod in Med šolanjem si kandidat pridobi teka ali bo potekalo vodovodno svoje delo pogosto opravlja v ne-
ogrevanja v sedanjem času precej praktična in teoretična znanja, ki omrežje, kje bo postavljena posa- dograjenih objektih, izpostavljen
zmanjšala. Novo ime za ta poklic so potrebna za opravljanje pokli- mezna sanitarna oprema) in pri- temperaturnim spremembam,
se v Nemčiji glasi: mehanik za ca. pravi posamezne dele inštalacij. vlagi in prepihu.
vodovodne in plinske instalacije,
ogrevanje in klimatizacijo. Ven- Ta znanja segajo od poznavanja Če opravlja dela vzdrževalca vo- Dela pa lahko tudi v zaprtih pro-
dar po zaključku triletnega uspo- osnov kovinarstva, do poznavanja dovodnih naprav, mora ravno storih, kjer se mora sprijazniti z
sabljanja (pol leta pred pomočni- osnov priprave in obdelave delov tako poznati celoten sistem in- neprijetnimi vonji (kanalizacija)
škim izpitom), je podano težišče s vodovodnih napeljav, zarisovanja stalacij vodovodnega omrežja in in umazanijo.
56 Instalater December 2008
Hlajenje
Ogrevanje in hlajenje prostorov sta dejavnika, katerima v Preglednica 2: Hladilna obremenitev običajnega pisarniškega
prostora (približne vrednosti)
zadnjem času posvečamo posebno pozornost, da zagoto-
Prostornina prostora v m3 Hladilna obremenitev v W/m2
vimo ustrezno kakovost zraka in toplotno ugodje človeka.
100 100 ...70
Toplotno ugodje je namreč pogojeno z mnogimi parame-
500 70 ... 55
tri kot so: temperatura okolja v katerem se nahajamo,
1000 65 ... 50
obleka, zdravje, telesna konstitucija, starost, letni čas, ak-
10.000 50 ... 45
tivnost ter seveda psihično stanje človeka.
100.000 ≈ 45
Einsteinova enačba
Posebnega pomena je dejstvo, da proporcionalni lastnosti materije, 1920 opozoril na dejstvo, da Ein-
sta energija in masa medsebojno kar se izraža v znani Einsteinovi steinovo odkritje pojasnjuje, kako
enačbi: E = mc2. Sonce ustvarja vlogo tako močne-
ga izvora energije.
Hitrost svetlobe je izredmo velika
(v vkuumu okoli 300.000 kilo- Štiri jedra atoma vodika se vežejo
metrov v sekundi). Enačba doka- v eno jedro atoma helija z manj-
zuje, da celo majhna masa neke šo skupno maso. Energija, ki
substance potencionalno pred- ustvarja ekvivalent razlike v masi
stavlja ogromno količino energije. predstavlja osnovno energijo, ne-
Prej kot je človeku uspelo doseči obhodno za življenje, ki jo človek
Najbolj poznani Einsteinov dosežek transformacijo mase v energijo, je dobiva skozi toploto in svetlobo
je fomula: E=mc2 Albert Einstein
angleški astronom Edigton leta Sonca.
60 Instalater December 2008
EU namerava do leta 2050 prido- energije, prenosa in distribuci- boljšati zanesljivost energetske sončne energije, energije plimo-
bivati več kot 50% energije, ki jo je; dobave v EU in sicer s poveča- vanja in valov – se napoveduje,
uporablja pri proizvodnji električ- njem deleža doma proizvedene da se bodo znižali.
ne energije, v industriji, prometu EU potrebuje korenite spremem- energije, razvejanostjo mešani-
in v gospodinjstvih, iz goriv brez be, da bi zagotovila dolgoročno ce goriv in virov uvoza energije V sektorju ogrevanja in hlajenja
ogljika, torej ne iz fosilnih goriv. vizijo prihodnosti obnovljive ter povečanjem deleža energije se bo napredek pričakoval na
energije v EU, pri čemer bi gradila iz politično stabilnih regij ter z področju več tehnologij. Švedska
To pomeni še bolj ambiciozen na obstoječih instrumentih, zlasti oblikovanjem novih delovnih ima npr. več kot 185 000 geoter-
prehod na energijo vetra (pred- direktivi o obnovljivih virih elek- mest v Evropi; malnih toplotnih črpalk. Nemčija
vsem energija vetra iz naprav na trične energije. ))zaradi obnovljive energije na- in Avstrija vodita na področju
morju), biomase, vode in sonca staja zelo malo ali nič emisij sončne energije. Če bi ostale
ter biogoriva iz organskih snovi. To je bistveno za uresničenje toplogrednih plinov, njena upo- države članice sledile tem števil-
sedanjih ciljev in spodbujanje raba ima zato večinoma zelo kam, bi delež obnovljive energije
Varčevanje energije z učinko- nadaljnjih naložb, inovacij in de- pozitiven učinek na kakovost v ogrevanju in hlajenju poskočil
vitejšo rabo lovnih mest. Izziv politike obno- zraka. za 50 %.
Državam članicam bi se moralo devetih letih, kar pomeni 1% pri- kacijah za opremo, ki rabi ener- (e) tovarniška zmogljivost, sto-
dopustiti, da spodbujajo obnovlji- hranka na leto. Izboljšanje ener- gijo, ki lahko vključuje opremo pnja proizvodnje, količina ali
ve energije, ki najbolje ustrezajo getske učinkovitosti bo koristilo „Faktor štiri“ (podvojitev učinko- dodana vrednost, vključno s spre-
njihovemu specifičnemu poten- prednosti izmenjave informacij, vitosti in prepolovitev rabe ener- membami na ravni BDP;
cialu in prednostnim nalogam. izkušenj in najboljših praks na gije), ali podobno opremo. Poleg (f) urnik za montažo in vozila;
Način, po katerem bodo države vseh ravneh, vključno, in zlasti, tega bi bilo treba potrošnike na (g) razmerje glede na druge eno-
članice dosegle svoje cilje, mora javnega sektorja. dejaven način spodbujati k redne- te.
biti določen v nacionalnih akcij- mu odčitavanju svojih števcev. Obstaja več metod zbiranja po-
skih načrtih, o katerih obvestijo Kadar so prizadevanja za večjo datkov za meritev in/ali oceno
Komisijo. Ti načrti morajo vse- energetsko učinkovitost osnova- Za merjenje napredka pri varče- energetskih prihrankov. V času
bovati sektorske cilje in ukrepe, na na spremembah v tehnologi- vanju se bodo izdajali tako ime- ocenjevanja energetske storitve
ki so usklajeni z doseganjem do- ji, obnašanju porabnikov in/ali novani „beli certifikati“. To so ali ukrepa za izboljšanje energet-
govorjenih skupnih nacionalnih gospodarskih spremembah, bi certifikati, ki jih izdajo neodvisni ske učinkovitosti pogosto ne bo
ciljev. se bilo treba izogibati občutnega certifikacijski organi in potrjujejo mogoče, da bi se zanašali samo
negativnega vpliva na okolje, spo- zahtevke o varčevanju z energijo na meritve.
V praksi bodo morale države čla- štovati pa bi bilo treba prednostne udeležencev na trgu, ki so posle-
nice v zvezi z izvajanjem svojih družbene naloge. dica ukrepov za izboljšanje ener- Zato obstaja razlikovanje med
akcijskih načrtov določiti lastne getske učinkovitosti. metodami za merjenje prihran-
specifične cilje za električno ener- Pri opredelitvi ukrepov za izbolj- kov energije in metodami za oce-
gijo, biogoriva, ogrevanje in hlaje- šanje energetske učinkovitosti bi Prihranki energije se določijo z njevanje prihrankov, pri čemer se
nje, katere bi preverila Komisija, s bilo treba upoštevati večjo učin- merjenjem in/ali oceno porabe pogosteje uporabljajo slednje.
v stanovanjskem in terciarnem
sektorju:
se zmanjša nakup energije (npr. nju pripravljenosti ali kadar niso aprila 2006 o učinkovitosti rabe Direktive Sveta 92/42/EGS ter
sistemi s sončnimi kolektorji za v fazi delovanja, zmanjšati na naj- končne energije in o energetskih direktiv 96/57/ES in 2000/55/ES
pripravo tople sanitarne vode, nižjo vrednost, ki je potrebna za storitvah 93/76/egs Evropskega parlamenta in Sveta
ogrevanje in hlajenje prostorov s ustrezno delovanje. Direktiva Evropskega parlamen- Uredba (es) št. 106/2008 Evrop-
pomočjo sončne energije); ta in Sveta 2005/32/ES z dne 6. skega parlamenta in Sveta z dne
V industrijskem sektorju Merilo sicer predstavljajo izdelki julija 2005 o vzpostavitvi okvira 15. januarja 2008 o programu
(h) proizvodni procesi (npr. učin- ali tehnologije, ki so dostopni na za določanje zahtev za okoljsko skupnosti za označevanje ener-
kovitejša uporaba stisnjenega trgu, tudi mednarodnem, in pri- primerno zasnovo izdelkov, ki getske učinkovitosti pisarniške
zraka, kondenzata, stikal in ven- našajo najboljše rezultate, vendar rabijo energijo, in o spremembi opreme
tilov, uporaba samodejnih in inte- naj bi bila raven zahtev za okolj-
griranih sistemov, učinkovitost v sko primerno zasnovo določena
stanju pripravljenosti); na temelju tehnične, ekonomske
(i) motorji in pogonski sistemi in okoljske analize.
(npr. povečana uporaba elek-
tronskih krmil, pogonski sistemi Prožnost metode za ugotavljanje
s spremenljivo hitrostjo, celostno ravni zahtev lahko olajša hitro iz-
programiranje aplikacij, frekvenč- boljšanje okoljske učinkovitosti.
na pretvorba, električni motorji z Prednost bi morale imeti alter-
visokim izkoristkom); nativne rešitve, kot je na primer
(j) ventilatorji, pogonski sistemi samoreguliranje v industriji, če
s spremenljivo hitrostjo in pre- bi cilje politike s takimi ukrepi
zračevanje (npr. nove naprave/ lahko dosegli hitreje ali ceneje
sistemi, uporaba naravnega pre- kot z obveznimi ukrepi. Zakono-
zračevanja); dajne ukrepe bi potrebovali tam,
(k) upravljanje povpraševanja kjer se tržne sile ne bi razvijale
(npr. uravnavanje obremenitev, v pravo smer ali s sprejemljivo
nadzorni sistemi za zmanjšanje hitrostjo.Zelo pomembno je tudi CENTER PROJEKTOV,
konic); označevanje pisarniške opreme z
(l) soproizvodnja z visokim iz- oznako »Energy Star« (energijska
ZNANJA IN IDEJ
koristkom (npr. naprave za so- zvezda), ki pomeni, da oprema z ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE
proizvodnjo toplote in električne to oznako rabi zelo malo energije
energije). in pomaga varovati okolje. IN OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE
Eden izmed ukrepov energetske Pisarniška oprema kot so raču-
učinkovitosti je tudi standardiza- nalniki, monitorji, printerji, kopir-
Projekt so omogočili:
cija izdelkov, ki rabijo energijo. ni stroji in podobno povzročajo
V okviru tako imenovane »Eco znatno povečanje rabe električne • Mestna občina Maribor in občine: Benedikt, Cerkvenjak,
Duplek, Hoče, Slivnica, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju,
design« direktive se želi znižati energije v Evropski unij. Miklavž na Dravskem polju, Pesnica, Rače-Fram, Ruše,
potencialne okoljske vplive iz- Selnica ob Dravi, Starše, Sv. Ana, Šentilj
delkov, ki rabijo energijo (IRE) V letošnjem letu je bila sprejeta • Evropska komisija
• Ministrstvo za okolje in prostor
in doseči visoko raven varstva tudi zakonodaja, ki nalaga in-
• Javno podjetje Toplotna oskrba Maribor
okolja, kar bo na koncu koristilo stitucijam Evropske komisije in • Elektro Maribor, d.d.
potrošnikom in drugim končnim javnim upravam, da upoštevajo
uporabnikom. pri svojih javnih naročilih zahte-
ve glede energetske učinkovitosti
Trajnostni razvoj zahteva tudi pri- izdelkov, ki jih uporabljajo v pi-
merno upoštevanje zdravstvenih, sarnah.
socialnih in ekonomskih vplivov
predvidenih ukrepov. Izboljšanje Kot zaključek lahko dodamo, da
energetske učinkovitosti izdelkov je spremljanje razvoja in nasta-
prispeva k zanesljivosti oskrbe z janja zakonodaje na področju
energijo, ki je predpogoj za pre- energije velikokrat suhoparno in
udarno gospodarjenje in torej za zahteva veliko časa.
trajnostni razvoj.
Vendar pa je dejstvo, da se le tako
Ta direktiva predvideva določitev lahko na prihajajoče vse ostrejše
zahtev, ki jih morajo izpolnjevati zahteve pravočasno pripravimo.
izdelki, ki rabijo energijo, za kate- Hkrati lahko v njej najdemo tr- Energetska agencija za Podravje
Smetanova 31, 2000 Maribor,
Projekt je sofinanciran s strani:
Najboljše sredstvo proti na- Prikazane slike povedo kilometer. Potemtakem ni nič ne- priložnost izrazite in fascinantne
padu morskega psa. Ali ste največ navadnega, da je osem hektarjev kopalne atrakcije. Vsem, ki želijo
talasophobiker(strah pred morjem)? Ali velika in umetno zgrajena laguna preplavati celotno dolžino bazena
ste ihtiophobiker(strah pred ribami)? Če V kraju Algarrobo v Čilu najdete
ste, potem je dobro, da vaš dopust največji bazen na svetu. Idejo za
planirate v Čilu, kjer najdete ta izgradnjo bazena je podal poslov-
trenutek največji bazen na svetu. než Fernando Fischmann. Ba-
zen je tako rekoč položil na belo
V državi Čile najdemo številne peščeno plažo Pacifika. Bazen,
možnosti s katerimi lahko svet gigantskih mer ima prijetno tem-
doživimo v celoti. To pomeni, da peraturo vode, ki znaša od okoli
lahko najdemo naravne lepote, 24 °C do 26 °C . Doživetja, ki nam
kot so puščave, ledeniki, vulkani, jih ponuja bazen, si lahko resnič-
ledene gore, hribovje in morje. no samo zamišljamo.
odtočni sistem z
Za hitro montažo: tuš element HL523N žlebovi HL50 INLINE
Tuš element HL523 je dobavljiv v kompletu s sifonom in ploščo. Odtok je prirejen za
vertikalno in horizontalno vgradnjo. V naprej izveden naklon plošče omogoča polaga-
nje ploščic brez večjih stroškov.
Kdor želi povsem v korak s časom, bo tuš element dopolnil z elegantno oblikovano
rešetko, npr. HL3120 Quadra. Nov je tudi podložni element HL523U. Plošča je name-
njena spodnjemu ustroju, namesto npr. lahkega betona. Montaža je tako še hitrejša
in enostavnejša.
Veleprodaja:
MAVI Maribor, d.o.o. MARTIN, d.o.o. PIPELIFE Slovenija, d.o.o. TAPRO trgovina, d.o.o.
Novakova ul. 8 Hmeljarska 1 Ljubljanska 52A Celovška 280
2000 Maribor 3310 Žalec 1236 Trzin 1117 Ljubljana-Dravlje
Tel. (02) 532 03 00 Tel. (03) 713 26 00 Tel. (01) 530 22 20 Tel. (01) 583 77 00