1

12/2013
januar

Pobuda za REKOM

!Glas Inicijative za REKOM. God-1, br.1 (2011) - . Beograd : Fond za humanitarno pravo, 2011-. 22 cm Dostupno i na: http://zarekom.org/ Glas-Inicijative-za-REKOM/index.sr.html. - Broj 1 (2011) na srp., od br. 1 (2012) na srp., hrv. bos. i crnogorskom jeziku. Izlazi i engl., alb. i slov. izdanje ISSN 2334-6728 = !Glas Inicijative za REKOM COBISS.SR-ID 512388023

IMPRESSUM !Glas je publikacija Inciative za REKOM in izhaja enkrat meseno. Vse izdaje so dostopne na spletni strani ZaREKOM.org. Novice o Inciativi za REKOM je mogoe spremljati tudi na Facebook profilu: http://www.facebook.com/ZaREKOM.PerKOMRA.ForRECOM, kot tudi na Twitterju: @ZaREKOMPerKOMRA Kontakt: email: civiclinksi@gmail.com; Tel: +386 (0)41 774 659
Pobuda za REKOM

VSEBINA
UVODNIK !Sodni procesi niso zadovoljiv odgovor na nasilno preteklost.................2 AKTUALNO - NOVOSTI O REKOM-u !Predsedniki Hrvake, Makedonije in rne gore imenovali osebne odposlance za REKOM..................4 AKTUALNO !Bosanska knjiga mrtvih.................5 !Zagovorniki sprave v regiji..................7 TRANZICIJSKA PRAVINOST V REGIJI !Pravinost za rtve je edina pot do mirnega soitja..................13 !Jasenovac pred izzivi spominjanja.................15 IZ DRUGIH MEDIJEV Radio Free Europe: Nataa Kandi in Vesna Tereli..................17 !Intervju: profesor Stephan Parmentier..................21 GLAS RTEV Obren Viktor..................24

Evropska Komisija. Ta dokument je natisnjen ob finanni pomoi Evropske unije. Za vsebino tega dokumenta sta izkljuno odgovorni Koalicija za REKOM in Fond za humanitarno pravo kot nosilec projekta in se pod nobenimi pogoji ne more smatrati, kakor da odraa stalie Evropske Unije.

Pobuda za REKOM

UVODNIK

!Sodni

procesi niso

zadovoljiv
nasilno preteklost

odgovor na
Mario Mai foto: osebni arhiv

V nedavni razpravi s kolegi v razlinih delih sveta, ki se ukvarjajo s preteklostjo, je zgodovinar Elazar Barkan dejal, da je cilj dialoga o zgodovini dosei poloaj, v katerem je dialog odprt in v katerem so razlina mnenja utemeljena na argumentih in razlinih racionalnih ocenah, vendar ne pripadajo razlini (etnini, nacionalni, religiozni...) skupini. Samo nekaj dni pred to razpravo je Mednarodno kazensko sodie za nekdanjo Jugoslavijo (MKSJ) sprejelo sodbo v primeru Nevihta. Nekaj dni zatem je bila sprejeta tudi sodba v primeru Haradinaj in drugi. Odzivi na sodbi so bili, ob skrajno majhnem tevilu izjem, jasno razdeljeni po etninih mejah. Prvi so slavili, drugi alovali, tretji znova slavili. Vstopili smo v leto 2013, v leto, v katerem bo e ena naslednica Jugoslavije Hrvaka postala lanica Evropske Unije in tukaj smo: razdeljeni po etninih mejah. eprav gre za neprimerljive sodne procese, je obrazec odzivov enak in jasno je, od kod prihaja. To kar je morda e bolj porazno in kar je prav tako isti obrazec na vseh straneh, je skorajda popoln izostanek soustvovanja z rtvami. In e ve, ne samo, da ni bilo soutja z rtvami, komajda so bile kje omenjene. Kjer pa so bile omenjene, je bilo jasno politino okorianje. Prav tedaj mi je bilo bolj kot kdajkoli jasno, kako so sojenja za vojne zloine pomembna in z druge strani, kako sama po sebi niso dovolj. ele sedaj nekatere drave v regiji razmiljajo o strategijah tranzicijske pravinosti. Tega niso storile prej. Strategijo za tranzicijsko pravinost v regiji ni imela niti mednarodna skupnost, Hrvaka pa sedaj vstopa v EU, ne da bi jo kadarkoli do sedaj sploh imela. Poleg sojenj za vojne zloine v MKSJ-ju je bilo storjenega le malo. Sojenja ne sproajo javne debate, ki so bile priakovane, ker se javnost ne fokusira na ugotovljena dejstva, temve samo na konne rezultate v obliki krivde ali nedolnosti obsojenih posameznikov ter tevila let zaporne kazni, o katerih se razpravlja veinoma iz percepcije o krivdi nekaterih v neki skupnosti. To, kar nam je oitno potrebno, neodvisno od tega, kdo je razglaen za krivega ali nedolnega in kdo vstopa v EU in kdo e ne je sprememba v javnem diskurzu. Sprememba, ki bo v odnosu do preteklosti dala poudarek rtvam. Samo tedaj bomo lahko kot drube
Pobuda za REKOM

sposobni na primeren nain odgovoriti na nasilje iz nedavne preteklosti. In ele tedaj bomo zmoni izgrajevati primerne drube na temelju soutja in razvijati kulturo, v kateri ni opraviila za zloine, neodvisno od okoliin. Potrebna nam je sprememba, ki bo v odnosu do nasilne preteklosti dala poudarek rtvam. Mladi ljudje v regiji, ljudje moje generacije, so odrasli ali pa so bili rojeni v asu spopadov. Zaradi tega nae estradne zvezde niso bile uporniki rokerji, pa pa hujskaki pevci. Nai idoli niso bili pisatelji in misleci z novimi idejami, pa pa tisti v krvavih uniformah. Mi na stadionih ne vzpodbujamo nae reprezentance, pa pa grozimo drugim z druge strani meje. Ne razumite me narobe, mladi so nosili tudi kampanjo zbiranja podpisov za REKOM. Mladi lepijo tudi plakate za dravljanske stranke v regiji. Vendar je kljub temu opazno, pod kaknim vplivom smo odrasli. Zato je vsak zbran podpis in vsak zalepljen plakat dokaz tega, zaradi esar se moramo e danes boriti zaradi izbire tistih na oblasti. Do tega pa nimajo pravice. Oni za izgradnjo prihodnosti, ki bo bistveno drugana on nae preteklosti, dolgujejo pomo nam. REKOM bo usmerjen k rtvam. Z objavo popisa lovekih izgub in organizacijo javnih prievanj, pozneje pa tudi s priporoili dravam bo REKOM dal poudarek rtvam. Zato bi lahko zgradil to drugano kulturo. V tem letu je najmanj, kar lahko oblastniki storijo to, da nam vrnejo ta dolg. Mario Mai Avtor je direktor Pobude mladih za lovekove pravice Hrvake 3

Pobuda za REKOM

AKTUALNO - NOVICE O REKOM-u

!Predsedniki

Hrvake,

Makedonije in
odposlance za

rne gore
imenovali osebne

REKOM
25-28. januar 2013

Predsednik Hrvake Ivo Josipovi, predsednik Makedonije Gjorge Ivanov in predsednik rne gore Filip Vujanovi so imenovali osebne odposlance za REKOM, ki bodo sodelovali v delu Regionalne strokovne skupine za oceno Predloga Statuta, ki ga je predlagala Koalicija za REKOM, in ustavno-pravnih monosti za ustanovitev REKOM-a. Sestanek osebnih odposlancev predsednikov drav, ob sodelovanju predstavnikov Koalicije za REKOM bo pod pokroviteljstvom enega od predsednikov od drav, brez prisotnosti medijev. Predsednik Josipovi je kot osebno odposlanko za REKOM imenoval Zlato urevi, redno profesorico na Pravni fakulteti Univerze v Zagrebu. Predsednik Ivanov je delegiral Lubena Arnaudoskog, namestnika generalnega sekretarja za pravne in organizacijske posle v svojem kabinetu, predsednik Vujanovi pa je za osebno odposlanko za REKOM imenoval dekanko Fakultete politinih ved v Podgorici, profesorico Sonjo Tomovi-undi, sicer predsednikovo svetovalko za manjinske in lovekove pravice. Koalicija za REKOM je decembra leta 2012 pozvala predsednike drav v regiji, da sprejmejo odloitev o ustanovitvi REKOM-a, za katerega se zavzemajo Regionalna koalicija in 543.000 dravljanov iz vseh post-jugoslovanskih drav. V pismu predsednikom drav je Koalicija za REKOM opozorila na pomembne rezultate nevladnih organizacij za lovekove pravice pri dokumentiranju rtev vojn v devetdesetih, ki bodo pomagali REKOM-u, da hitreje in bolj uinkovito izpolni nalogo, ki se nanaa na individualiziranje in javno priznanje ljudi, ki so izgubili ivljenja ali izginili med vojnami od leta 1991 do leta 2001.

Pobuda za REKOM

AKTUALNO

!Bosanska

knjiga mrtvih

Sarajevo, 21. januar 2013 Ob prisotnosti ve kot 200 ljudi in tevilnih medijev je bila 21. januarja leta 2013 v Sarajevu predstavljena Bosanska knjiga mrtvih, katere zalonik je Raziskovalno-dokumentacijski center v sodelovanju s Fondom za humanitarno pravo iz Srbije. O knjigi so govorili Mirsad Tokaa kot avtor Bosanske knjige mrtvih ter profesorji Osman Ibrahimagi, Zdravko Grebo in Ivan arevi, upokojeni general Jovan Divjak in Nataa Kandi, ustanoviteljica Fonda za humanitarno pravo. Predstavljalci knjige so, med drugim, rekli tudi naslednje: Mirsad Tokaa: Poimenski popis rtev je pomemben zato, ker ve ne bo igre s tevilkami. Vpeljujemo standarde, po katerih bodo tisti, ki bodo hoteli govoriti o rtvah, morali ponuditi imena. Mi s tem tudi hranimo spomin na nae someane in poskuamo osvoboditi dnevne pripovedi mitolokih zgodb, ideologij, politinih in nacionalnih interesov in imenujemo stvari s pravim imenom, kar pa sta ime in priimek rtve, pravi Tokaa in dodaja, da ni stvar v konnem tevilu ubitih in izginulih. To je tevilka, do katere smo prili. V etrti knjigi je skoraj 5.000 imen, za katera nismo mogli z zanesljivostjo ugotoviti okoliine smrti, tako da knjiga ostaja odprta ne samo za vnos novih, medtem identificiranih rtev, temve tudi za nadaljnje raziskave. Bosanska knjiga mrtvih temelji na podatkih iz razlinih virov, vkljuno z 7.725 izjavami pri iz 5.500 tekstov iz dnevnih in periodinih asopisov, 750 video in tonskih zapisov ter 1.500 strani iz razlinih dokumentov, vkljuno s podatki Dravne komisije za izginule BiH in arhiva 725 organizacij, vkljuno s pravosodnimi institucijami. Nataa Kandi: Zahvaljujo nasledstvu Haakega sodia preteklosti in dejanja, ki so bila storjena v vojnah devetdesetih let, ne moremo pozabiti. Ta knjiga in vsi drugi poimenski popisi ljudi, ki so izgubili ivljenje v vojnah prepreujejo javni molk o rtvah in njihovo izgovarjanje na statistiko. Ta knjiga v imenu mrtvih ie javno priznanje vseh rtev, brez
Pobuda za REKOM

katerega ni sprave in izgradnje nove kulture spominjanja. Bosanska knjiga mrtvih je do sedaj najzanesljiveji vir o ljudeh, ki so izgubili ivljenje v vojni v BiH. Baza podatkov, na kateri temelji ta knjiga, je vkljuila podatke iz vseh obstojeih javnih in tevilnih privatnih virov, tako kot tudi podatke, ki jih je IDC dodatno zbral. Prvi imamo dokument, v katerem so imena ljudi navedena neodvisno od nacionalnosti, mesta, poklica, socialnega porekla, temve v zvezi z njihovo smrtjo, ne glede na to ali so ivljenje "Bosanska knjiga mrtvih je z izgubili v borbenih dejanjih, kot civilisti ali pa so izginili v vojnih metafizino odgovornostjo do okoliinah ter njihova usoda do danes ni bila razjasnjena. mrtvih in rtev izjemen prispevek Drugi veliki pomen te knjige je, da je spodbudila, da se v regiji k novi kulturi spominjanja in nadaljuje projekt imenovanja rtev vojne. Bistvo Pobude Rekom medsebojno etine solidarnosti." je ista ideja, in sicer, da se proces sprave zane z imenovanjem in identificiranjem rtev. Imena so preverljiva, tevilke brez imen pa vir zlorabe v politine namene. Balkanska kultura, prva in druga svetovna vojna ter vojne devetdesetih let dokazujejo nao politino, drubeno, profesionalno in loveko nagnjenost k tevilkam in spominjanju na tevilke. Sedaj, ko imamo imena, je konec zlorabam in manipulacijam z rtvami. To je zaetek sprave. Ostane le e, da drave v regiji prinejo z javnim priznanjem rtev, ki mora biti overjeno z dravnim peatom. Dejstvo, da je od skupno 95.000 umrlih kar 62.000 Bonjakov in ve kot 30.000 bonjakih civilistov, nedvoumno kae na to, da je vojna v BiH bila v bistvu vojna proti civilistom. 6 Prof. dr. Zdravko Grebo je ocenil, da je beseda tekla o junakem projektu. Dal je nekoliko prijateljskih predlogov: da se knjiga, v nekem prihodnjem izvodu, iz Bosanske preimenuje v Bosanskohercegovsko knjigo mrtvih; da namesto ime oeta pie ime oeta ali matere; da se metodoloko popravi termin negotov v smislu nacionalnih pripadnosti kot Bosanec, Srb, Hrvat in negotov; da se razmisli o novem pojmu ter da se namesto mesto uboja uporabi mesto smrti. Profesor Grebo je povedal tudi, da se je vojna priela v tistem trenutku, ko smo tistega leta 1992 sliali novico, da je umrlo 30 ljudi, vendar da ni navedeno ime loveka, ene, ali otroka. Na koncu je pozval, naj se spomnimo, da vsi ti ljudje imajo skupni imenovalec smrt. General Armade BiH Jovan Divjak je delo ocenil kot kapitalni spomenik ljudem, civilistom in vojakom. Profesor Omer Ibrahimagi je ocenil, da Bosanska knjiga mrtvih prekinja kulturo, ki na mrtve gleda samo kot statistine tevilke. Ta knjiga pomaga, da sistematiziramo spomin in ne pozabimo preteklosti. Zagotovo bo bistveno prispevala k spravi med ljudmi v BiH in humanizaciji njene drube. Takne raziskave bi ne samo v BiH temve tudi v okolici in povsod po svetu v dravah, v katerih so se bojevale vojne, prispevale k veji humanizaciji lovetva in vsake nacionalne drube drave, etiki odgovornosti za storjeno zlo, kulturi soitja med narodi sveta in ojih okolic ter odgovornosti enih za druge, neodvisno od njihove etine, verske in ideoloke pripadnosti zavedajo se, da je treba predvsem nadaljevati skupno ivljenje v prihodnjem miru. Fra Ivan arevi, profesor teologije, je dejal, da so pred nami tiri knjige, teke kakor
Pobuda za REKOM

zgodovina. Bosanska knjiga mrtvih je z metafizino odgovornostjo do mrtvih in rtev izjemen prispevek k novi kulturi spominjanja in medsebojno etine solidarnosti. S to knjigo se preneha iznievanje drugih, s tem se dvigamo proti kulturi pozabljanja drugih in se zavzemamo za solidarnost s trpljenjem drugih. Ob predstavljanju knjige je bila v sarajevskem Unitic-u organizirana tudi razstava, na kateri je bilo predstavljeno 51 del desetih bh. umetnikov, ki so delali na ilustraciji knjige. Umetniki, med katerimi so Elena Monaco, dr. Goran V. Jankovi, Mehmed Slezovi in Vedran Babi, so svoja dela podarili Raziskovalno-dokumentacijskemu centru. Veliko tevilo portalov, radijev in pisanih medijev so zelo pozitivno poroali o predstavitvi knjige in povzemali dele predstavitve predstavljalca knjige. Niti ena televizija, eprav jih je na promociji knjige bilo kar nekaj, ni objavila novico, eprav so njihovi novinarji vzeli izjave od vseh promoterjev knjige.

!Zagovorniki

sprave v

regiji

21. stoletje oitno ni as neke geste Willija Brandta in njega ni na horizontu tudi, ko gre za vpraanje naih politikov.

Razpravi o spravi, ki sta nedavno potekali v Sarajevu in Beogradu sta pokazali, da imajo najvejo mo v prenaanju sporoila sprave umetniki in da najmanj v tem procesu sodeluje akademska skupnost. Dve razpravi, v Sarajevu (7. 12. 2012.) in Beogradu (13. 12. 2012.) v organizaciji Koalicije za REKOM, sta potekali v zvezi z osrednjim vpraanjem kako naprej do sprave v regiji in kdo so tisti, ki bi morali biti glavni zagovorniki, ki bodo vzpodbudili tudi tiste dele drube, ki so bili doslej nazainteresirani, da se vkljuijo v ta proces. Razprave so bile organizirane z uglednimi lani umetnike in akademske skupnosti v obeh okoljih, ki so diskutirali o tem kako naprej v procesu sprave, kaj so bile slabe toke dosedanjega angairanja in kako lahko k temu prispeva tudi proces REKOM.
Pobuda za REKOM

Uvodniarji razprave v Beogradu Foto: FHP arhiv

Udeleenci in udeleenke te razprave so prili do istih sklepov: da ima v procesu sprave kljuno vlogo umetnost, ki ima najvejo kapaciteto za empatijo, razumevanje in sprejemanje trpljenja drugih, kar so nezamenljivi in najmoneji instrumenti pri sprejemanju hude preteklosti in potrebe po spravi. O moi umetnosti Javna prievanja rtev imajo smisel, imajo to mo le, e jih organizirajo drave. Ob zaetku sreanja v Sarajevu je reiser Dino Mustafi dejal, da vladajoe politike v regiji e zmeraj manipulirajo z dejstvi, slavijo zloince kot heroje in negujejo pozabo, ker tako podaljujejo svojo mo in zadrujejo politino pozicijo, da pa obstajajo tudi tevilna pomembna knjievna, filmska, gledalika, glasbena in slikarska dela, ki negirajo vrsto kreativnega spomina, s emer se istoasno osvaja tudi prostor osvoboditve od preteklosti kot tesnobe, preteklosti kot zla in krvi. Mustafi je ugotovil, da mora negovanje empatije biti v neki prihodnji platformi sprave, ter da je nujna tudi reforma izobraevalnega sistema, ki sedaj predstavlja neko vrsto institucionalne pozabe. Igralec Ermin Bravo je dejal, da je empatija kljuna za proces sprave. Da bi prili do miru je nujna tudi pravinost, in ko se vzpostavi pravinost, takrat je mona tudi sprava, da bi prili do sprave pa je potrebno zaupanje, zdi pa se mi, da je pod vsem tem v resnici empatija. In kako jo definirati, kako jo pravzaprav institucionalizirati? Da naj posameznik verjame v njene sklepe, da pride do lastnega miru s samim seboj kot z rtvijo, da se njegovi lastni duhovi pomirijo, ter da nato pride do neke vrste katarze, da bi priel do empatije, da to doume iz pozicije drugega, vse to kar je preivel, da se lahko postavi v evlje drugega, ne samo, da doume, ampak da to emotivno sprejme. Zdi se mi, da je to cilj vsega tega in cilj REKOM-a, in cilj vseh teh pobud. V tem smislu se mi zdi, da umetnika skupnost prihaja do empatije ne skozi vso to verigo, pa pa najbolj neposredno. Kljunega pomena je, da je to edina stvar, ki jo je teko institucionalizirati. Mislim pa, da za to obstajajo institucije,
Pobuda za REKOM

tudi jaz mislim, da je to umetnost in jaz bom govoril iz svoje vloge: gledalia, da je to institucionalizirana empatija, je sklenil. Andrej Nosov, tudent, reiser, in direktor Hartefakt fundacije je dejal, da zadnjih tiri, pet let obstajajo cele serije umetnikih del, ki se ukvarjajo s preteklostjo, da pa je glavno vpraanje, kako jih narediti vidne v drubi. Branko Cveji je v Beogradu poudaril, da umetniki krogi skoraj nikoli niso imeli problemov pri irjenju misije sprave znotraj gledalikih in drugih umetnikih skupnosti, da pa je pravi umetniki izziv stopiti z odra in nadaljevati z informiranjem o preteklosti. Reiser Stevan Bodroa se je strinjal, da je mo umetnosti, da vpliva na dvig zavesti pri ljudeh ogromna, da pa se gledalie v svoji mnoinosti in tega koliko ljudi bo doseglo ne more meriti s televizijo, estrado in z Internetom. Kljub temu pa lahko spremeni to osebo, ki konzumira teater, da jo gane, izzove katarzo. Udeleenci obeh sreanj so sklenili, da je potrebno razmiljati tudi o oblikah umetnosti, ki bi lahko dosegle veje tevilo ljudi, predlagano pa je tudi, da se prihodnje razprave o spravi sprooajo v okviru festivalov, kot je na primer beograjski festival Svobodno obmoje. Nataa Kandi, ustanoviteljica Fonda za humanitarno pravo je dejala, da si je umetnika skupnost v tem trenutku enotna v tem, da lahko bolj kot druge skupnosti, druge skupine civilne drube, druge profesionalne skupine stori ve glede na sooanje, spravo in priblievanje razlinega videnja tistega, kar se je zgodilo v preteklosti glede na minimum, za katerega bomo vsi rekli to je ta minimum, o katerem imamo izkristalizirano stalie. Objektivne ovire: nezaupanje Sprava dveh predsednikov je bila njuna osebna stvar.

Na obeh sreanjih so udeleenci sreanj sklenii, da je ogromna ovira spravi dejstvo, da vse drube regije v veini glorificirajo vojne zloince kot heroje in negirajo zloine, ki so storjeni nad drugimi narodi, eprav za te zloine sedaj obstajajo nesporni dokazi. K temu je, ocenjujejo udeleenci, privedla vrsta oprostilnih sodb pred Mednarodnim kazenskim sodiem za nekdanjo Jugoslavijo (MKSJ). Medtem ko nekateri menijo, da je to povzroilo nepovraten udarec procesu sprave, se je veina kljub temu strinjala, da imajo sodni procesi svojo logiko, ki je zasnovana na dokaznem postopku in da njihov rezultat v nobenem primeru ne pomeni, da zloinov in rtev ni bilo. To je sporoilo, ki mora priti do irega javnega mnenja, kot tudi dejstva, ki so prikazana in dokazana pred MKSJ (in pred nacionalnimi sodii), ki pa govorijo o zloinih in rtvah in lahko e s tem pripomorejo k boljemu razumevanuu trpljenja drugih, s tem pa tudi procesu sprave. Milo olaja, filozof s Fakultete politinih ved v Banja Luki, je dejal, da sprave na ravni drube ni in da je niti ne more biti, ker ni ve niti sprave med narodi. Do izgube zaupanja je prilo po haakih sodbah Gotovini in Haradinaju. Zaupanje na osebni ravni obstaja, vendar olaja ne vidi nikakrnega smisla, da se vztraja na spravi, ker sprava na ravni kolektivov ve ni mogoa. Dodal je, da je to e posebej izraeno v ruralnih krajih. Politolog Vlade Simovi je poudaril problem razdeljenosti, ki obstaja v BiH na vseh podrojih ivljenja in v vseh profesionalnih in etninih skupnostih in da tega problema ni
Pobuda za REKOM

razprave v Sarajevu Foto: FHP arhiv

10

mogoe negirati, prav tako pa ni mogoe reevati s spremembami od zgoraj, pa pa je potrebno zaeti od ravni majhnih skupnosti, ki so indoktrinirane z izobraevalnim sistemom in javnimi politinimi razpravami. Spremembe bi lahko vzpodbudile samo zamenjave ubenikov in oblikovanje komisij za resnico, je sklenil. Filozof Vlada Milutinovi ocenjuje, da je glavni problem to, ker se rtev vojne na nek nain povezuje s kolektivno krivdo. Ker navadni ljudje vidijo, da je nek zloin povezan s kolektivnom krivdom in samo s tem z neko kolektivno kaznijo, potem oni zato, da bi zavrnili to krivdo, ki v resnici ne obstaja zavraajo tudi kazen, za katero menijo, da je krivina . Ocenjuje, da se je nujno izogniti vpraanju kolektivne krivde. Potreba za novimi akterji sprave Vesna Pei je v Beogradu dejala, da je nujno potrebno najti tisto globino drube, kjer obstaja morda najveja motivacija, da se procesi sprave nadaljujejo. Mustafi je dodal, da je tono, da tam obstaja najveje zanimanje za spravo in za sooanje s preteklostjo. Zlatiborka Popov Momilovi s Filozofske fakultete v Vzhodnem Sarajevu je predstavila rezultate raziskave o izgradnji sprave v BiH ob sodelovanju univerze v Edinburghu. Na vpraanje kateri akterji so pomembni pri izgradnji sprave in zaupanja na ravni celotne drave, dravljani in dravljanke v celotni BiH najve vere polagajo v izobraevalne institucije, uitelje in uiteljice in to v ljudi, ki niso nacionalisti, medtem ko je najveje nezaupanje izkazano v organizacije, ki zastopajo rtve. Na dnu pa so novinarji in novinarke in politiki in politiarke, je navedla Popov Momilovi. Politiki, da ali ne Odvetnik Dragan Pjeva je dejal, da obstaja malo zaupanja v politike, in da kljub temu, da
Pobuda za REKOM

se nekateri politiki poskuajo odkupiti za grehe iz preteklosti, je tudi to v redu in jim dajemo podporo , eprav je v preteni veini to poceni modrovanje. Pomembno je, da Srbija ve ne vojskuje in to je naloga srbskih elit. Potreben nam je mir s sosedi, mir s svetom in samimi seboj. Po moje je to merilo patriotizma in ljubezni do domovine in za domovino, je dejal. Dramaturg in knjievnica Ljubica Ostoji je v Sarajevu govorila, da so vsi dosedanji napori politikov v smislu sprave delovali abstraktno. Jaz si nikakor, ob najbolji volji ne morem predstavljati tega Josipovia ali Tadia kako streljajo v ljudi, ubijajo in muijo, nato pa se opraviujejo v imenu drave in naoda in podobno. Tisti, ki pa je morilec, muitelj in tako naprej pa ne bo nael svojo rtev in se ji opraviil, je dejala in dodala, da je nujno potrebno vedeti, kaj mladi mislijo o spravi in kako se je mogoe obrniti na njih in jih animirati za ta proces. Vincent Degert, veleposlanik, Delegacija Evropske komisije v Srbiji, je dejal, da mora biti na trud usmerjen k sodelovanju politikov, in da je bilo v tem smislu pomembnih naporov, ki so poslali mona in simbolina sporoila, kot na primer sreanje Josipovia in Tadia v Vukovaru. Profesorica Vesna Raki Vodineli je bila nasprotnega mnenja in je dejala, da je sprava dveh predsednikov bil njuna osebna stvar, v katero na noben nain niso bile zapletene nobene druge institucije niti Republike Hrvake, niti Republike Srbije, in da gre za estradno politiko, ki ni pustila pomembneje sledi. Tudi tevilni drugi udeleenci so prav tako izpostavili skepso v zvezi s priakovanjem, da bodo politiki nosilci procesa sprave. 21. stoletje oitno ni as neke geste Willija Brandta in njega ni na horizontu tudi, ko gre za vpraanje naih politikov, je dejal Mustafi in dodal, da je v izobraevanju in delu z mladimi klju vsega, da je to verjetno ciljna skupina, e tako hoete, nekdo, ki ga moramo mi nagovoriti. Pomen izobraevanja in prebujanja akademske skupnosti Na obeh razpravah so prili do sklepa, da je velik del akademske skupnosti glede vpraanja sprave zelo pasiven. Saa Madacki, direktor Centra za lovekove pravice v Sarajevu je dejal, da je problem akademske skupnosti v tem, da ona kot totalnost ne obstaja, da gre za izolirane skupinice ne ve po etninem kljuu, pa pa izoliranim v svoje habitate v smislu pravnike skupnosti, zgodovinske skupnosti , med katerimi ni nikakrne izmenjave dialoga. Mi ne vemo, kako kdo predava, katero vsebino prenaamo tem generacijam. To je primer apartheida v olah, je dejal Medacki in poudaril, da je sami akademski skupnosti potrebno odpiranje in kritino preizpraevanje, da bi sploh lahko zaeli z oceno vsebine, ki se prenaa mladim osebam. Nataa Kandi je dejala, da so monosti nevladinih organizacij v procesu sprave omejene in da je poimenski popis rtev najveji prispevek, ki ga lahko dajo v tem procesu. Sprememba ubenikov mora priti kot pobuda samih institucij sicer ne bo imela nikakrnega uinka. Akademske skupnosti ne morejo ve od tega in njihova obveznost je, da ugotovijo znanstvena dejstva. Problem je v tem, da na teh prostorih nikoli ni bilo znanstvenih dejstev, pa pa je bilo veliko politinih dejstev. e mi [nevladne organizacije] ugotovimo forenzina dejstva, potem obstaja monost tudi za to, da znanstvena dejstva, ki so, po vrstnem redu, pred sodnimi dejstvi. Forenzina dejstva zmanjujejo prostor za lai, manipulacije in
Pobuda za REKOM

11

falsifikate in to je minimum, istoasno pa je tudi maksimum od katerega lahko gremo in ki nas lahko vodi k nekemu zaupanju. Tu vidim vlogo akademske skupnosti. Akademska skupnost lahko da veliko bolj natanne odgvore od civilne drube, je dejala Kandieva. Tanja ljivar je dejala, da je kljuni problem v druini, v medijih in v olskem sistemu. Ti trije mehanizmi tako mono in nekako solidarno delujejo v vsaki entiteti v BiH in v celotni regiji. Tako da ne bo prilo do nikakrne sprave, e ne bomo zaeli iz teh treh osnovnih ravni. Kandieva je v Beogradu sklenila: Mi, nevladne organizacije, kot tudi umetnike orgnizacije ne moremo biti nosilci dejanja javnega priznanja rtev. Tega ne moremo storiti, ker ne moremo zamenjati dravnih institucij ob priznavanju rtev. Javna prievanja rtev imajo smisel, imajo to mo le, e jih organizirajo drave. Tega se moramo zavedati, prav tako pa se moamo zavedati, da lahko vzpodbudimo to, da stalno vzpodbujamo, da tudi drugi postanejo promoterji. Pomen sodne pravinosti Na razpravi v Beogradu je poleg umetnikov in znanstvenikov sodelovalo tudi nekaj veleposlanikov. Govorili so o pomenu sodne pravinosti pa tudi o tem, da realnost govori o tem, da sama ni dovolj za proces sprave, ker je, kot je dejal veleposlanik vice Jean Daniel Ruch, pravica do pravinosti samo eden vidik, ko se govori o potrebah rtev . Veleposlanik Vincent Degert je poudaril, da je vladavina zakonov za Evropsko Unijo vrednota o kateri se ne pogaja, mi pa se opiramo na njo, kljub presenetljivim sodbam, ki smo jih sliali od mednarodnega sodia. Dejal je, da je naslednji korak vlaganje v ole in izobraevalne programe, na emur se e dela. Profesor prava Zoran Paji je tako v Sarajevu kot v Beogradu govoril o razkoraku, ki oitno obstaja med sodnimi odlobami in priakovanji rtev, vendar je poudaril, da pravinost in satisfakcija rtev (predvsem skozi omogoanje pravice do reparacij) odpirata pot k spravi. Profesor Milan Podunavac se je strinjal s profesorjem Pajiem, da je regija obremenjena z negativnim nasledstvom in odsotnostjo kritine refleksije in dodal, da v Srbiji gre e za kompleksneji problem. Srbska druba je po njemu e dodatno obremenjena tudi z dejstvom, da je postdiktatorska druba, poraena druba. Poraene drube imajo ogromen problem kako naj se oblikujejo, da bi dosegle nek temejni politini konsenz v okviru katerega ni politine borbe, politinih tekem znotraj katerih se oblikuje soglasje o temeljnih vrednostah te drube, je dejal Podunavac, ko je razlagal o kljunih ovirah procesa sprave s sosedi. Ve udeleencev obeh sreanj je na koncu sklenilo, da obstaja zelo malo zaupanja tudi v zdruenja rtev. Paji in Kandi sta poudarila, da politiki zlorabljajo zdruenja in da ona ne morejo biti nosilci sprave. Tanja ljivar je navedla porazen primer, da je predsednica Zdruenja Majke Srebrenice estitala Hrvaki na oprostilnih sodbah generaloma Gotovini in Markau. Nekdo, ki je simbol civilne rtve ne sprejema druge civilne rtve in to je potemtakem dokaz, da je prihod te sprave zares e strano, strano dale. Jelena Gruji
Pobuda za REKOM

12

TRANZICIJSKA PRAVINOST V REGIJI

!Pravinost

za rtve je edina

pot do mirnega

soitja

Resnica mora biti utemeljena na dejstvih o tem, kaj natanno se je zgodilo v preteklosti in le-to bi lahko ugotovil REKOM.

Mednarodno kazensko sodie za nekdanjo Jugoslavijo (MKSJ), je 29. novembra leta 2012 Ramusha Haradinaja, Idriza Baljo in Laha Brahimaja oprostilo obtob, ki so vkljuevale umor, torturo, posilstvo, neloveko ravnanje z ujetniki in nasilni izgon Srbov iz njihovih domov. S sodbo Razpravnega senata, so bili po delno ponovljenem sojenju spoznani za nedolne glede vseh obtob. Po prvi obtonici, v obdobju od 1. marca leta 1998 do 30. septembra leta 1998 v Operativnem obmoju Dukaini/Dukagjin, konkretno v vasi Jablanica/Jabllanic obina akovica/Gjakov, je obstajalo taborie, v katerem so se dogajala surova postopanja in trpinenja pripornikov, o emer so bili informirani obtoeni Haradinaj, Bala in Brahimaj. Vendar Toilstvo ni predstavilo dokazov, ki bi povezali obtoene s storjenimi zloini, kljub temu, da je bila med sojenjem ugotovljena njihova navzonost na podroju, na katerem se verjame, da so bili zloini storjeni od marca do septembra leta 1998. Prie Toilstva, pripadnike varnostnih sil Srbije, je obramba obtoenih zlahka diskreditirala. Obramba je te prie obtoila, da so bile pomemben del v verigi umorov in izginotij Albancev. Pomembno je, da je Toilstvu uspelo dokazati, da so v obdobju, na katero se nanaa obtonica, bili na omenjenem ozemlju storjeni vojni zloini in da obstajajo rtve. Sojenje obtoencem so tako na Kosovu kot v Srbiji spremljali z veliko medijske pozornosti. Na Kosovu sta bila Haradinaj in njegova soborca pozitivno povelievana, ker se njihova aktivnost v vojni, ki je imela osvobodilni znaaj, smatra za isto, v nasprotju s tem pa ga v Srbiji vidijo kot kriminalca v vojni, ki je bila vodena z namenom etninega ienja ozemlja s strani nealbanacev in politinih nasprotnikov. Na Kosovu se torej ta vojna tolmai kot vojna za ustanovitev svobodnega in neodvisnega Kosova, v Srbiji pa je prepoznana kot vojna za albanizacijo Kosova in pregon nealbancev. Vsa ta razprava v medijih je izkljuila najbolj bole del zgodbe rtve. Cilj MKSJ ni bil, da bi odredila znaaj katerekoli vojne, niti da odloi o tem, ali je bila vojna pravina ali nepravina, pa pa je bil glavni cilj MKSJ vedno doloiti individualno kazensko odgovornost (pa naj bo to iz poloaja ukazovalca, izvritelja ali podpornika) v primerih storjenih vojnih zloPobuda za REKOM

13

Ramush Haradinaj Foto: www.lbnelert.com

14

inov in hudih kritev lovekovih pravic, ali pa, v doloenih primerih, doloiti obstoj zdruenega zloinskega dejanja. Z izjemo nevladnih organizacij, ki med vsemi sodnimi postopki zahtevajo pravinost za rtve, so se institucije na Kosovu in v Srbiji, mediji, intelektualci... ukvarjali z znaajem vojne, MKSJ pa je bilo, odvisno od razprav in okoliin, oznaeno kot politino ali pravino sodie. Vpraanja, ki se nanaajo na elementarne potrebe rtev, pravice, da izvedo za usodo svojih lanov druine, pravice do pravinosti in reparacij niso bile tema niti v kosovski niti v srbski drubi. Po povratku iz Haaga Haradinaj ni govoril o rtvah. Veinoma je govoril o potrebi po vrnitvi razseljenih iz vseh etninih skupin na Kosovu, potrebi po soobstoju vseh narodov in o skupni poti v Evropsko Unijo, ki se lahko zgradi samo preko dobrih mednacionalnih in meddravnih odnosov. Niti v enem trenutku ni pojasnil, kako si zamilja izgradnjo zaupanja in kako bi bilo potrebno dosei spravo. Haradinaj ni govoril o potrebi za procesiranjem izvajalcev ubojev ve kot 40 nealbanacev (preteno Srbov) v podroju, za katerega je bil poveljniko odgovoren on. Haradinaj prav tako ni govoril o potrebi rehabilitacije druin rtev, niti o reparacijah. Taken odnos javnosti do rtev v vseh dravah, nastalih od razpada nekdanje SFRJ, kot tudi dejstvo, da pravinost za rtve ni doseena s pomojo sojenj za vojne zloine je samo e okrepila potrebo po ustanovitvi Regionalne komisije za ugotavljanje dejstev o vojnih zloinih in drugih hudih kritvah lovekovih pravic (REKOM). Resnica mora biti utemeljena na dejstvih o tem, kaj natanno se je zgodilo v preteklosti in le-to bi lahko ugotovil REKOM. Tako ugotovljena nesporna dejstva bi konala s ciklusom manipulacije z rtvami in bi morala postati del uradnih, dravnih politik vseh drav v regiji. Procesiranje vojnih zloinov in drugih kritev lovekovih pravic s strani domaih sodi bo e naprej posebnega pomena. Kazensko pravo ima mo, da okrepi vero v pravno dravo, k emur lahko mono doprinese omogoanje rtvam, da uresniijo svojo pravico do reparacij. To je nain, da ideja o skupnem ivljenju razlinih etninih skupnosti dobi na tei in smislu. Kreshnik Sylejmani Avtor je koordinator projekta Neformalno izobraevanje v Fondu za humanitarno pravo Kosovo
Pobuda za REKOM

!Jasenovac

pred izzivi

spominjanja
Jasenovac je bilo med 2. svetovno vojno najveje priporniko, delovno in taborie smrti v Neodvisni Dravi Hrvaki.

Muzeji holokavsta se ukvarjajo z edinim elementom, na katerega je bilo zoeno dostojanstvo milijonov ljudi - spominjanjem. Vloga muzejev holokavsta bi morala zato biti zmeraj usmerjena proti polnejemu ivljenju v prihodnosti. Muzeji bi nas morali vzpodbuditi na razmiljanje ne samo o tem Kako je bilo nekaterim?, pa pa tudi na oceno vpraanja Kdo smo mi?, Kdo mi je podoben?, Kako lahko ustvarimo skupnost?. Vendar nam je zgodovina sooanja s preteklostjo velikokrat pokazala, da je pot do popolneje prihodnosti, utemeljena na solidarnosti, spravi in izgradnji skupnega spominjanja neredko stranska pot, izpolnjena z avenijami tevilnih spominov, interpretacij in reprezentacij preteklosti. V sestavljenih mreah rekonstruiranja preteklih dogodkov, v mrei spominov in pozabljanja je preteklost drubena konstrukcija, ki je lahko prikazana in izpovedana na razline naine od toga, da je izkrivljena, zamolana, zmanjana, povelievana, pozabljena, zanemarjena, zlorabljena, instrumentalizirana, banalizirana, manipulirana. Spominski kompleks Jasenovac ima poseben status in misijo med muzejskimi spomeniki v Republiki Hrvaki, pa tudi na irem zemljepisnem podroju. Njegova posebno zgodovinsko ozadje ga ustvarja kot mesto neprestane rekontekstualizacije. Obeloveka tragedija, ki je vpisana na tem mestu in predstavljena z muzejsko postavitvijo mora predstavljati neprestani izziv vsaki obliki zapiranja, sovratva in nestrpnosti. Toda, ali Spominski muzej v Jasenovcu v dovolj veliki meri predstavlja izziv sovratvu in nestrpnosti? Jasenovac je, kot zgodovinsko pa tudi kot miljenjsko mesto bil in ostal zelo sporno mesto spominjanja in je bilo zato dolgo vrsto let toka nacionalnih spopadov in pripisovanja. Spisi iz sojenja v Den Haagu so na primer pokazali, da je bil prav Jasenovac vzpodbuda za celo vrsto novih zloinov, ki so se dogajali. V jasenovkem taboriu ki je bilo najveje unievalno, priporniko in delovno taborie v Neodvisni Dravi Hrvaki med 2. svetovno vojno - so ustai brutalno ubijali najve Srbe, Rome, ide in Hrvate (nasprotnike ustakega reima). Smrt velikega tevila rtev, ki so pripadale razlinim etninim in nacionalnim skupinam ter dananja nezmonost teh skupin,
Pobuda za REKOM

15

Spominsko podroje Jasenovac Foto: en.wikipedia.org

16

da izgradijo skupno spominjanje predstavlja velik del problema jasenovke travme. Izgradnja spominjanj mora biti utemeljena na resnici, kot tudi na velikem angairanju pri iskanju poti za skupni dialog, tako na dravno-politini, kakor tudi na enako pomembni drubeno-kulturni ravni. Zaeni od nestrinjanja v zvezi s tevilom rtev, rekonstrukcije zgodovinskih dogodkov in vse do naina komemoriranja, neskladnega kolektivnega spominjanja srbskega, hrvakega, idovskega in romskega naroda ostajajo ovira pri iskanju skupnega dialoga. Spominski muzej v Jasenovcu ima v tem smislu globoko simbolino vrednost. Ta muzej kot posamezni prostor spominjanja deluje kot mesto sreanja z najstranejimi obdobji v nacionalni zgodovini. Ta obdobja so neloljiva od svojih ideologij in so v lui totalitarnosti svojih reimov pustila globoke in raznolike drubene posledice v kolektivnem spominu hrvakega naroda, pa tudi spomine v vsakodnevnih ivljenjih dravljanov in so na ta nain vplivale na njihov odnos do drugih nacionalnih in etninih skupin. Zgodovina jasenovkega zloina in kolektivnih smrti je tudi v individualnem spominjanju prela pot od zamolevanja do pretiravanja in banaliziranja, kar je podlaga zlorabe spominjanja na Jasenovac. Zato se moramo vpraati, na kaken nain lahko Jasenovac postane mesto sprave, oziroma mesto izgradnje spominjanja na preteklo rtvovanje, ki bo vzpodbuda za raziritev solidarnosti in empatije? Sedanja muzejska postavitev, ki je utemeljena z motivom rtev je ime je ustvarila izjemno pomemben premik v razumevanju travme s tem, da je v sredie postavila rtev. Prav tako se vztraja v njihovi zgodovinski umeenosti in odstopa od abstraktnosti tevilke. Ob priznanju muzejski postavitvi in ob spotovanju do bogatega in izrpnega zgodovinskoznanstvenega dela storjenega v raziskavah o Jasenovcu, moramo opozoriti, da Jasenovac kot sporno mesto spomina zahteva neprestano ocenjevanje in dodatna prouevanja in opazovanja. Travma Jasenovca, na nain, kakor je predstavljena danes, ne omogoa ustvarjanje skupnih okvirjev za medsebojno deljenje spominov in bremena trpljenja in v skladu s tem nima pozitivnega vpliva na mednacionalne odnose.

Pobuda za REKOM

V iskanju solidarn(ej)e humanosti vseh narodov in etninih skupin vkljuenih v jasenovko travmo je izziv, postavljen pred jasenovko muzejsko (re)prezentacijo naslednji: Kako uresniiti sreanje, ki bi omogoilo (re)strukturiranje spominjanja na taken nain, da bo vkljuevalna tudi do Drugega? Ali ga je mogoe uresniiti na ta nain, z muzejsko postavitvijo? Vodilna ideja pri uresniitvi muzejev holokavstov po vsem svetu je enaka uresniitev mirneje prihodnosti ob spravi s preteklostjo. Samo s stalnim sooanjem s preteklostjo, priznavanjem odgovornosti, opraviilom in izmenjavo spominjanja v aktivnem, kritinem dialogu vseh skupin vkljuenih v jasenovko tragedijo in travmo je mogoe kreniti na pot do izgradnje mirneje prihodnosti. Andriana Beni Avtorica je podiplomska tudentka sociologije (tema doktorske disertacije je sociologija spominjanja in pomnjenja, sociologija kulturalne travme). Predavanje iz Treninga tranzicijske pravinosti, ki ga je organizirala Pobuda mladih za lovekove pavice Hrvaka v Zagrebu

IZ DRUGIH MEDIJEV Radio Free Europe: Nataa Kandi in Vesna Tereli

17

!Ubitih ve

kot trideset

tiso,

izgnanih dva milijona ljudi

Omer Karabeg: Nai sogovornici sta Nataa Kandi iz beograjskega Fonda za humanitarno pravo in Vesna Tereli iz zagrebke nevladne organizacije Documenta - Centra za sooanje s preteklostjo. Septembra prejnjega leta so aktivisti Pobude za REKOM poslali predsednikom vseh drav na Podreju bive Jugoslavije razglednice, s katerimi so jih prosili, da naj sproijo uradni postopek za ustanovitev Regionalne komisije za ugotavljanje dejstev o vojnih zloinih. Kako so se odzvali predsedniki?
Pobuda za REKOM

Nataa Kandi: Mi smo naredili neko majhno anketo. Poklicali smo kabinete predsednikov drav v regiji, da bi videli, kakni so odzivi. Odzval se je makedonski predsednik Ivanov, ki je takoj poklical profesorico Biljano Vankovsko, predstavnico Pobude za REKOM iz Makedonije. V Beogradu so nam rekli, da je predsednik Nikoli razumel, da je razglednice dobil v dar. Iz Zagreba smo dobili informacijo, da je predsednik Josipovi prebral razglednice. To je vse, kar smo izvedeli. Ni bilo reakcije na vsebino razglednic. Vse to dokazuje, da nai visoki politiki niso navajeni na komunikacijo z navadnimi ljudmi, veinoma se ne odzivajo na sporoila, ki jim jih poiljajo dravljani. Omer Karabeg: Kako oblast v Hrvaki gleda na REKOM? Vesna Tereli: Vlada je zadrana. Vpraanja, ki so jim bila poslana ostajajo brez odgovorov. Vendar pa je izjemno pomembna podpora, ki jo dobivamo od predsednika Josipovia, ki je vekrat podprl Pobudo za ustanovitev REKOM-a. Omer Karabeg: Gospa Tereli, vi ste v enem intervjuju izjavila, da bi REKOM moral narediti veliko knjigo mrtvih, v kateri bi bili z imenom in priimkom popisani vsi tisti, ki so bili ubiti od leta 1991 naprej, kot tudi tisti, ki se vodijo kot izginuli. Rekli ste, da je treba ugotoviti tudi okoliine njihovih smrti. Ali je to mogoe? Vesna Tereli: To je mogoe, predvsem zato, ker so obsene raziskave e bile opravljene. Opravile so jih organizacije civilne drube, kot so Raziskovalno-dokumentacijski center iz Sarajeva, Fond za humanitarno pravo iz Beograda in Pritine in na Center za sooanje s preteklostjo - Documenta, ki dela na dokumentiranju rtev v Hrvaki. Veliko podatkov so zbrale tudi vladne slube in znanstvene institucije. Mislim, da je obveznost vseh vlad v regiji, da preko REKOM-a objavijo imena in priimke ubitih in izginulih in okoliine njihove smrti ali izginotja. To dolgujejo predvsem rtvam, kot tudi vsakomur od nas. Vsak dravljan postjugoslovanskih drav ima pravico videti te podatke. Ko govorimo o tevilkah, na alost e vedno govorimo o ocenah, zdi pa se mi, da lahko s precejnjo gotovostjo trdimo, da je bilo ubitih in izginulih ve kot 130.000 ljudi. Nataa Kandi: Kako smo prili do te tevilke okoli 130.000 ubitih ali izginulih? V vojni v Bosni in Hercegovini je ivljenje izgubilo 96.000 ljudi, v Hrvaki okoli 11.000 Hrvatov in med 6.000 in 7.000 Srbov. Kar se tie Srbije, ki, kakor je govoril njen pokojni predsednik, ni bila v vojni je okoli 1.600 dravljanov Srbije in rne gore izgubilo ivljenje na ozemlju Hrvake in Bosne in Hercegovine. Ko govorimo o Kosovu je tam od januarja leta 1998 do konca decembra leta 2000 med oboroenimi spopadi in neposredno po njih umrlo 13.500 ljudi. Okoli 250 ljudi je bilo ubitih v vojni v Makedoniji leta 2001 in okoli 50 pripadnikov nekdanje JLA in Teritorialne obrambe Slovenije je umrlo ob zaetku vojne na ozemlju Slovenije. Omer Karabeg: Ali obstaja priblien podatek o tevilu izgnanih in razseljenih? Nataa Kandi: Gotovo je to, da dva milijona ljudi ne ivi ve na svojih nekdanjih naslovih. Tu je prilo do lokalnih premikov, premiki so tudi od vasi do vasi. Ko to setejemo, je po moji oceni okoli dva milijona razseljenih, s tem da jih je ve kot 600.000 zapustilo ozemlje Jugoslavije in sedaj ivijo v svetu - v Evropi, Ameriki, Avstraliji, na raznih kontinentih.
Pobuda za REKOM

18

Omer Karabeg: Najveji arhiv o vojnih zloinih na ozemlju nekdanje Jugoslavije ima Haaki tribunal. Ali bi ta arhiv po njegovem zaprtju prevzel REKOM? Nataa Kandi: Vsi dokazi, na katerih so utemeljene razsodbe Haakega tribunala so dostopni na internetu. Lahko jih uporabljajo raziskovalci, zgodovinarji, politologi, sociologi. Tudi mi v Fondu za humanitarno pravo uporabljamo haaki arhiv, ki se nahaja na internetu. To je zelo pomembno, ker teh dokumentov nikoli ne bi dobili od naih drav. Fond za humanitarno pravo je dolga leta od institucij Srbije zahteval podatke o razporeditvi, gibanju in prisotnosti posameznih vojakih in policijskih enot na Kosovu, v Bosni in Hrvaki in nikoli jih nismo dobili. Zmeraj smo dobili pojasnilo, da je bilo med bombardiranjem zveze NATO vse unieno, nato pa smo vse te dokumente nali na spletni strani Haakega tribunala. Obstaja pa del arhiva haakega toilstva, ki ni bil uporabljen v sodnih procesih in ki vsebuje zelo pomembne podatke, ki bi, e bi prili v v slabe roke, lahko bili zlorabljeni. Mislim predvsem na dokumente in podatke, ki so jih podajali nekateri posamezniki, ki so eleli pomagati haakemu toilstvu, vendar so zahtevali, da to ne sme biti nikoli objavljeno, e posebej pa ne sme priti v roke drav, iz katerih so ti posamezniki. Za sedaj ni odloitve o tem, kaj se bo zgodilo z arhivom toilstva, vendar v vsakem primeru ta arhiv ne bi smel biti vrnjen v roke drav, iz katerih so ljudje, ki so dali te podatke in dokumente, ker bi doloene slube lahko prile v skunjavo, da jih zlorabijo v politine namene. Omer Karabeg: Rekel bi, da ste najveji del dela konali in da so sedaj na potezi drave, vendar pa le-te molijo. Ali mislite, do bo v letu 2013 prilo do nekega napredka in da

19

Pridruitev Koaliciji za REKOM

Ime in priimek Organizacija Drava Naslov Elektronska pota Spletna stran Telefon Podpii. Zaradi sebe. Da se ve. Da se ne pozabi. Da se ne ponovi. Da gremo naprej.

Pobuda za REKOM

bi, na primer leta 2014, REKOM lahko priel uradno delati? Nataa Kandi: Mi ne akamo. Mi e naprej delamo na poimenskemu popisu ubitih in izginulih v vojnah v devetdesetih letih. Civilna druba ima kapacitete, da stori to, esar niso balkanske drave nikoli storile. Prvi v zgodovini Balkana bo narejen poimenski popis rtev, ki bo prekinil balkansko prakso manipuliranja s tevilkami rtev, ki so bile zmeraj veje ali manje, odvisno od politinega interesa tistega, ki jih navaja. Z imeni ni mogoe manipulirati. Ne smemo pozabiti, da je javna podpora za ustanovitev REKOM-a nevpraljiva in da stalno naraa. Bila sem prepriana, da bo ta podpora vplivala na politino podporo nai pobudi, vendar sem doivela veliko razoaranje, ko sem ugotovila, da ti dve podpori nista v sozvoju, da to, da dravljani podpisujejo, poiljajo razglednice predsednikom drav, da neprestano spraujejo - nima nikakrnega vpliva na politike. Vesna Tereli: Bilo bi pomembno, da se REKOM ustanovi im prej, ker je minilo e veliko asa od zloinov. Preve ljudi ni doakalo nikakrnega priznanja trpljenja. Ustanovitev REKOM-a se ne sme prelagati niti zaradi tega, ker prepogosto gledamo, kako politiki iz drav nekdanje Jugoslavije obtoujejo drugi druge. Tako na primer politiki iz Hrvake e vedno obtoujejo Srbijo za pregon Hrvatov leta 1991, iz Srbije pa sliimo obtobe za eksodus Srbov leta 1995. Pri tem se omenjajo razline tevilke o tem, kakor pa kakni strani odgovarja. REKOM bo ugotovil dejstva in ustvaril temelj za priznanje trpljenja vseh rtev. Veliko je tistih, ki niso doakali nikakrne pravinosti po kazenski poti, vsi pa priakujejo priznanje trpljenja, in e najmanj ugotavljanje dejstev. Zato menim, da vlade

20

Podpis v podporo za ustanovitev REKOM

Ime in priimek Drava Naslov Elektronska pota Matina tevilka/osebna identikacijska tevilka/EMO tevilka osebne izkaznice tevilka potnega lista tevilka voznikega dovoljenja Podpii. Zaradi sebe. Da se ve. Da se ne pozabi. Da se ne ponovi. Pobuda za REKOM Da gremo naprej.

postjugoslovanskih drav dolgujejo REKOM vsem nam, predvsem pa rtvam. Ali ga bodo ustanovile tega leta ali kakno drugo - to je v rokah politikov in na potezi so oni. Ena zgodovina, ve zgodovin Vesna Tereli: Ko smo pred nekaj leti objavili publikacijo Ena zgodovina, ve zgodovin, je najve debat izzvala stran, kjer so bile druga ob drugi objavljene slike braniteljev, ki se vraajo v Zagreb po Nevihti, takoj zraven njih pa slike beguncev, ki zapuajo Hrvako. Po podatkih Visokega komisariata za begunce se je v Hrvako vrnilo nekaj ve kot 132.000 ljudi, vendar samo okoli 48 odstotkov za stalno. Vrnitev je torej e vedno straen izziv, zaustavljena pa je bila s strani hrvakih oblasti, s strani katere so bili zloini prikrivani. Vse to je teko breme sooanja s preteklostjo, s katerim se mi v Hrvaki e vedno sooamo. Interpretacije tega, kar se je zgodilo v Nevihti so zelo razline in mi iz nevladnih organizacij jih poskuamo pribliati. Dejstva o ubitih, izginulih, o zaganih vaseh morajo biti ugotovljena in v zvezi z njimi ne bi smeli voditi razprav. Moralo bi veljati za neprimerno, da se prepiramo okoli dejstev. Zato nam je potreben REKOM kot skupni mehanizem za ugotavljanje dejstev. Brez tega bomo teko zgradili temelj za izgradnjo zaupanja in normalizacijo odnosov. Knjige mrtvih i knjige spominjanja Nataa Kandi: Raziskovalno-dokumentacijski center iz Sarajeva bo ob sodelovanju s Fondom za humanitarno pravo iz Beograda 21. januarja letos predstavil Bosansko knjigo mrtvih. To so tiri knjige, ki vsebujejo 96.000 ljudi, ubitih ali izginulih v vojni v Bosni in Hercegovini, v obdobju od leta 1991 do leta 1995. To bo edini spomenik tem ljudem, ki so izgubili ivljenja. Tu so vsi, ni razlik med tistimi, ki so bili na eni, drugi ali tretji strani. Sicer pa sta Fond za humanitarno pravo Srbije in Kosova septembra leta 2011 izdala prvi del Kosovske knjige spominjanja, v kateri je 2.050 imen. Ob vsakem so podane okoliine smrti tega loveka, ene ali otroka. V tem trenutku Center za sooanje s preteklostjo - Documenta in Fond za humanitarno pravo pripravljata spisek ljudi, ki so v Hrvaki umrli od leta 1991 pa do operacije Nevihta in po tem. Mi bomo torej naredili najveji del posla, na dravah nekdanje Jugoslavije pa je, da ustanovijo REKOM, ki bi verificiral dejstva, ki smo jih zbrali in storil to, kar je najpomembneje in kar mi ne moremo storiti, to pa je javno priznanje rtev. To mo imajo samo drave. Ta imena bodo most, ki bo povezoval vse. Imena so preverljiva in to je nekaj, kar bodo spotovali vsi. Ne vidim, da bi tu lahko obstajal kaken problem. To, kar je problem, je razumevanje teh dejstev. Mi ne mislimo, da je REKOM ta, ki bi moral ugotavljati skupno resnico. Vsaka rtev in vsaka druina ima pravico do svoje resnice in tega ne more spremeniti nihe. To kar hoemo mi je malo razumevanja za razumevanje tistega drugega, poskus, da se na stvari pogleda tudi iz njegovega zornega kota - kako to, pravzaprav, vidi on, kaj se je to zgodilo njemu in esa mi ne vidimo. To je priblievanje razlinih resnic, to pa je mogoe dosei samo z empatijo. Ko pride do tega, ko pride do razumevanja iz zornega kota drugega, potem je tudi sooanje s preteklostjo na dobri poti. Vendar mi do tega ne moremo priti brez drave, brez politikov, brez dravnega peata na tem, kar so storile nevladne organizacije, ki se zavzemajo za ustanovitev REKOM-a. Povzeto iz dnevnika Danas
Pobuda za REKOM

21

INTERVJU Intervju: profesor Stephan Parmentier

!Regionalni za spravo v
bivi Jugoslaviji

dialog je kljuen

Profesor Stephan Parmentier Foto: Kraljevska univerza v Leuvenu

22

Profesor Stephan Parmentier predava sociologijo zloinov, zakonov in lovekovih pravic na Pravni fakulteti Kraljevske univerze v Leuvenu, Belgija. Med ostalimi pomembnimi funkcijami, ki jih zaseda irom sveta na podroju kriminologije je tudi to, da je lan Svetovalnega odbora Oxfordskega centra za kriminologijo, na katerem prav tako predava, gostujoi profesor pa je tudi na intitutih in univerzah v paniji, Kostariki, Avstraliji, Nizozemskem, Juni Afriki itd. Delal je kot svetovalec Evropskega odbora za prepreevanje muenja, bil pa je tudi podpredsednik flamske sekcije Amnesty International. Profesor Parmentier je trenutno urednik mednarodne knjinice Series on Transitional Justice. Objavil je tevilne lanke in knjige o spravi v bivi Jugoslaviji. V sodelovanju z vaim timom ste izpeljali raziskovanje o sooanju s travmami iz preteklosti, ki je zajelo tudi Bosno in Srbijo. Ali nam lahko poveste, kakna so vaa spoznanja in zakljuki? Da, med naima dvema raziskavama v Bosni (junij 2006) in v Srbiji (junij 2007) smo postavljali vpraanja o vrstah kritev, ki so prizadele ljudi med vojno (vrsto viktimizacije) in o njihovem mnenju, povezanemu s sooanjem s preteklostjo (strategije in mehanizmi postkonfliktne pravinosti). Raziskovanja je financirala Univerza v Leuvenu in med raziskavo smo tesno sodelovali z lokalnimi partnerji v obeh dravah. Seveda je zelo teko v kratkem predstaviti vsa naa spoznanja, vendar bom poskusil na kratko opisati nekatere od najpomembnejih. Najprej, jasno je, da so mnogi ljudje postali rtve oboroenih spopadov. V Bosni so bili zabeleene naslednje vrste kode v asu konflikta (tevilke, ki sledijo, se nanaajo samo na tiste, ki so rekli, da so bili zelo prizadeti): okoli 37% jih je prijavilo fizino kodo (rane, izginotje lanov druine, smrt lanov druine), 73% je navedlo materialno kodo (prisilno preselitev, izgubo lastnine, smrt lanov druine, izgubo dohodkov), 85% vpraanih pa je prijavilo ustveno kodo (iz podroja spominov), ki je najbolj pogosta
Pobuda za REKOM

kategorija od vseh. Tudi v Srbiji so ljudje pretrpeli isto vrsto kode in po istem vrstnem redu, vendar izraeno v odstotkih za 10 do 20 odstotkov manjo. To pomeni, da je veliko ljudi pretrpelo resne travme v teku vojne, pa tudi po njej in zelo nejasno je, ali so uspeli razistiti s svojimi travmami in katere slube so jim pomagale pri tem. Nadaljnja statistina analiza teh podatkov je vsaj na podroju Bosne odkrila, da je ta travma negativno vplivala na stalia ljudi o post-konfliktni pravinosti nasploh, e posebej pa o spravi. Ko gre za vpraanje sooanja z zloini iz preteklosti je jasno, da Bonjaki in Srbi utijo mono potrebo, da spregovorijo o svojih izkunjah in izpovejo zgodbe o tem, kaj se jim je zgodilo v asu vojne. Obe skupini izpraanih mislita, da je potrebno takne zgodbe izpovedati v razlinih kontekstih, kot so komisije za resnico, javni dogodki (okrogle mize in delavnice), pa tudi v majhnih drubenih skupinah, e posebej ko so prisotni lani drugih etninih skupin. Veliko tevilo izpraanih v obeh skupinah prav tako meni, da je potrebno zgodbe iz vojne povedati na sodiih, eprav je odstotek tistih, ki tako menijo nekaj viji v Bosni (83%) kot pa v Srbiji (74%). Drugi vidik se nanaa na reparacije rtvam. e posebej v primeru In Bonjaki in Srbi utijo BiH, prav tako pa Srbije, so vpraani zelo jasno dali vedeti, da je mono potrebo, da si iznajbolji nain, da se popravi krivica, ki jim je bila storjena ta, da menjajo izkunje in izpovekritelji prevzamejo aktivno odgovornost za svoje napano obnaanje jo svoje zgodbe. v preteklosti. To pomeni, da bi kritelji morali prepoznati svojo krivdo tako, da jo bodo priznali in se opraviili (to meni ve kot 80% vpraanih). Dejanja, ki so prav tako pomembna, vkljuujejo vrnitev lastnine, ali, e tega 23 ni mogoe uresniiti, izplailo nadomestil rtvam (okoli 65 %). Kot bistvene sestavine (simboline) reparacije se smatrajo tudi spomeniki rtvam, vendar na tem bolj vztrajajo Bonjaki (preko 60 %) kot pa Srbi (oko 40 %). To je samo kratek prikaz vsebine raziskave. Oitno je zmeraj potrebno biti pazljiv z interpretacijami teh rezultatov, zato, ker ima ta vrsta kvantitativnega preiskovanja prav tako doloene slabosti, vendar tevilke nikoli ne kaejo celotne resninosti razlinih stali o tevilnih zapletenih temah postkonfliktne pravinosti. Kako bi danes ocenili proces tranzicijske pravinosti v nekdanji Jugoslaviji? Kje so po vaem bistvene prepreke prihodnjemu napredku? To je teko vpraanje, iz preprostega razloga, ker na cilj ni bil, da v popolnosti ocenimo in presodimo celoten proces tranzicijske pravinosti v nekdanji Jugoslaviji. V resnici smo eleli odpreti nove vpoglede v strategije in mehanizme tranzicijske pravinosti, ki bi lahko bili koristni politikom, nevladnim organizacijam, tujcem, ki delujejo v regiji kot tudi celotnemu prebivalstvu. Kljub temu so nas nekateri vidiki prizadeli kot raziskovalce in to moramo posebej razloiti. Statistika je na primer jasno pokazala, da e vedno obstaja visoka raven travme v dravah, v katerih smo izpeljali preiskavo in zdi se nam na prvi pogled da se temu problemu posvea malo pozornosti. V enem od vpraanj vpraalnika smo eleli izvedeti, kateri akterji so pomagali, kateri pa zavirali pri obnovi zaupanja med etninimi skupinami. V Srbiji ve kot polovica vpraanih meni, da so pretek asa od vojne, pozitivni spomini na predvojno obdobje, medsebojna priznanja trpljenja in vloga nevladnih organizacij vsi skupaj imeli pozitiven vpliv na medetnino spravo. Kar se tie negativnih
Pobuda za REKOM

faktorjev za izgradnjo zaupanja so vpraani v Srbiji jasno pokazali na politike, olstvo, medije... in na visoko raven travme v drubi. Tudi v Bosni so bile tevilke in razmerja med kategorijami zelo podobne. Celo, e analizirate vse mehanizme tranzicijske pravinosti v regiji se zdi, da ste posebno pozornost posvetili sojenjem za vojne zloine. Nam lahko poveste zakaj? Seveda se nismo mogli izogniti vpraanju sojenj o kaznivih dejanjih, zato, ker ta vrsta strategije dominira v vsaki razpravi o storjenih vojnih zloinih na Balkanu. Uradna smer mednarodne skupnosti pravzaprav daje velik poudarek sojenjem za kazniva dejanja na elu z mednarodnim kazenskim sodiem za nekdanjo Jugoslavijo (MKSJ). Vpraani v naem izpraevanju so imeli veliko bolj podrobna stalia v zvezi s sojenji. Najprej so nam dali vedeti, da bolj verjamejo sojenjem za kazniva dejanja v eni od drav nekdanje Jugoslavije, kot pa sojenjem izven nekdanje Jugoslavije (in Srbi in Bonjaki mislijo isto o tem vpraanju, eprav ve Bonjakov odobrava interna sojenja 70% kot pa Srbov 63%). e ve, vloga MKSJ je oitno kamen spotike med tema dvema skupinama: medtem ko polovica vpraanih v Srbiji meni, da MKSJ ni pomagal pri obnovi zaupanja med etninimi skupinami, polovica vpraanih iz Bosne meni nasprotno in trdi, da je MKSJ pomagal pri promociji sprave. Zanimivo je opaanje, da je izostanek odgovora na to vpraanje bil veliko veji pri vpraanih iz Srbije (skoraj 20%) glede na vpraane iz Bosne (12%), kar kae, da so mnogi ljudje neodloni glede tega vpraanja in da bi o njem eleli dodatno razmisliti. 24 Ali je proces sprave enak za vsak konflikt in za vsako dravo? Vpraanja o spravi so zmeraj med najtejimi razpravami o postkonfliktni pravinosti, enostavno zato, ker ni soglasja o tem, kaj sprava v resnici pomeni. Nekateri trdijo, da sam proces priblievanja nekdanjih sovranikov predstavlja spravo, drugi pa trdijo, da so potrebni neki oprijemljivi rezultati med posamezniki in skupinami. Komisija za resnico in spravo v Juni Afriki je omenjala tiri ravni sprave (intrapersonalno, med posamezniki, med drubami in v okviru nacionalne drave), Komisija za resnico iz Peruja pa je povezala spravo s tremi podroji ivljenja (interpersonalnem, drubenem in politinem). Ista raznovrstnost v konceptih se je videla tudi v nai preiskavi, ker smo postavili odprto vpraanje: Kaj vam pomeni sprava? eprav so odgovori zelo razlini udi to, ker se trije osnovni koncepti prebijajo na vrh liste petih tako v primeru Bosne kot v primeru Srbije: prvi na listi v obeh dravah je miroljubno ivljenje (22 % in 24 %), ki ga zelo blizu spremlja odpuanje (12 % v Srbiji vendar 21 % v Bosni). Med prvih pet v obeh dravah je prilo tudi spotovanje (12 % in 9 %). Sode po teh izsledkih bi bili naklonjeni trditvi, da vzdren pojem sprave pomeni, da lahko nekdanji sovraniki ivijo skupaj na miren nain, brez nasilja v asu dolgega asovnega obdobja ni ve in ni manj od tega. Vendar enako vpraanje v enakih dravah lahko dobi razline odgovore. Kaj so vaa priporoila, ko gre za nadaljnji napredek kaj bi morali biti naslednji koraki? Iz podrobne statistine analize podatkov iz Bosne smo prili do sklepa, da je dialog najbolj toen napovedovalec zaupanja in sprave v drubi. To pomeni, da bodo procesi, ki so
Pobuda za REKOM

zasnovani na oblikah dialoga med posamezniki in med skupinami bolj verjetno privedli do miroljubnega skupnega ivljenja, e bi uporabili terminologijo, ki smo jo e uporabili. Potrebna nam je dodatna analiza, da bi v popolnosti razumeli, katere vrste dialoga so najbolj primerne za ustvarjanje zaupanja in spravo, toda za sedaj predpostavljamo, da so koristne vse vrste, tako v majhnih kot v velikih skupinah, celo v drubah v celoti, vse dokler ljudje lahko komunicirajo reciprono (da bi se izognili monologom). To smo drugje imenovali procesni pristop sooanja s preteklostjo. V tem trenutku ne moremo potrditi, kako bodo rezultati raziskave v Bosni v popolnosti enaki tistim v Srbiji, vendar se interpretacija podatkov nadaljuje in upamo, da vas bomo v blinji prihodnosti lahko obvestili o rezultatih. Kaj mislite o procesu REKOM do sedaj in kako vidite njegovo prihodnost? eprav nismo podrobno prouevali Pobudo za REKOM menimo, da se zelo dobro prilega v pomen in potrebo za dialogom v dravah nekdanje Jugoslavije. Razprave v okviru grupacij rtev in borcev in med temi skupinami se zdijo zelo koristne za ljudi, da bi bolje razumeli, kaj se jim je zgodilo, pa tudi to, kar se je zgodilo drugim skupinam in posameznikom. Vendar je po mojem mnenju prava mo REKOM-a v njegovi monosti, da presee meje, kajti tako posveti in diskusije lahko potekajo v ve kot enem podroju in v ve kot eni dravi nekdanje Jugoslavije. Na ta nain REKOM omogoa celoviteji in bolj uravnoteen pogled na stalia ljudi in predloge, kako se izboriti s preteklostjo in kako zgraditi boljo prihodnost. Jelena Gruji 25

GLAS RTEV Glas rtev: Obren Viktor

!eja, lakota
dolgi dve leti

in udarci

Obren Viktor je 44 mesecev preivel v taboriih Silos, Krupa, Hrasnica in Viktor Bubanj, Bosna in Hercegovina. O svojem trpljenju je prial na Tretjem Regionalnem forumu o mehanizmih za ugotavljanje dejstev o vojnih zloinih v nekdanji Jugoslaviji, ki je bil v Beogradu, 11-12. 02. leta 2008.
Pobuda za REKOM

Viktor se spominja, da je, ko so ga odpeljali v taborie imel 78 kilogramov, po 35 dnevih v Silosu pa jih nisem imel niti 40. V tem taboriu prva dva dneva najprej nisem ni jedel, da bi nato, ne samo meni pa pa tudi ostalim dali en majhen kos [], vasih pa so tudi to preskoili. Zato sem tudi tako shujal v tako kratkem asu. In kakor so privedli koga iz moje vasi ali iz obmoja Tarina, vedno sem moral iti jaz, ne vem zakaj. Moram takoj rei, da nisem bil nikakren aktivist, da nisem delal niesar, kar naj ne bi delal. Po vsakem taknem odhodu [z zaslianja] je bil seveda pretep. [] To se je tako razvleklo, ta maltretiranja, nekje do meseca oktobra, ko so nam dovolili, da se od hie prinese nekaj hrane. Pre tem pa je soproga nekako to... bili smo materialno dobro situirani, in na primer, e mi je morala pripraviti sendvi, da bi jaz dobil ta sendvi, potem je nekomu od teh straarjev, mojih sosedov, morala dati 10 ali 20 mark, da bi mi on to izroil. Dogajalo se je tudi, da mi je pripravila denar. e mi je poslala 20 mark, potem sem jaz dobil zavoj cigaret, Opatijo, ki je stala tiri marke. Potem je bilo sklenjeno, da vsak dan dobimo jedilne komplete, da nam jih deli uprava zapora, vendar smo to dobili [] tisti dan, ko je priel Rdei kri [26. 11.1992. ]. Potem so nam to dajali vsak tretji ali etrti dan, torej ne vsak dan. Delegacija Mednarodnega Rdeega kria je dejala, da bomo vsak dan dobivali ta jedilni komplet. Vendar od tega ni bilo ni. Bilo pa je malo bolje, kot sem dejal, dovolili so nam nekaj hrane od doma. Dobite en hlebec kruha [ in] najprej ga morate razdeliti s tistimi, ki jim nihe ne more pripraviti niesar. Kar vam ostane, razdelite na 15 delov in ne smete pojesti tega kar ste si pustili za jutri, ker potem ne boste imeli pojutrinjem. V Krupi nam je bilo malo bolje. Hrana je ostala enaka ali slaba, vendar so bila v naih celicah vrata iz mre, tako da smo imeli vsaj vidni stik z zunanjim svetom, medtem ko tega v Silosu ni bilo. Silos je okno za ito. Pet metrov irok, pet visok in deset dolg. Brez svetlobe, brez esarkoli, beton. Ali veste, kaj pomeni okno za ito. Mora biti narejeno tako, da se ito ne more pokvariti. No, tako se tudi mi nismo pokvarili. V taboriu nam je bilo dobro [v taboriu Krupa]. V vsakem trenutku smo lahko li ven, opraviti fizioloke potrebe, medtem ko to v Silosu ni bilo mogoe. V Silosu tedaj, ko se odprejo vrata reejo: Ven naj stopijo tirje. Nas je bilo 45, tirje so lahko li ven, ostali ne. Bilo nas je, zopet povem, po 45, nekje je bilo tudi 35. V eni celici jih je bilo celo 57. Liter in pol vode smo dobili za 24 ur. Te straarje smo dobro poznali. Bili so nam sosedi in kaj jaz vem. Da bi se drugi dan ali tretji zaela grozna muenja. Bilo je veliko sosedov straarjev in ljudi, ki so bili z mano. estega prvega [1993.] na Boino no so bili odpeljani Savi Milomir, imenovani Lako, Stevo Viktor in Vojin Milanovi. Pretepli so jih do nezavesti. Ko so jih vrgli v celico, smo mislili, da ne bodo preiveli. Pa so. Nekaj dni smo jih hranili na slamico. Viktor je bil s skupino taborinikov preseljen v Hrasnico, kjer so jih priakali z vzkliki to so etniki, eprav nisem bil etnik, pa pa sem bil civilist. Ob aretaciji, 30. 5. [1992.] so prili in mi odnesli moje osebno in lovsko oroje. Niesar nisem imel doma, razen uniforme JLA, ki smo jo vsi zadolili za domov. Ko so to nali, so petega dne uniili vse pomone objekte doma. Vse. Pustili so mi samo hio, ki je bila primerna za bivanje do januarja leta 1996, ko sem se izselil. Ko sem odel, so podrli tudi njo. [].

26

Pobuda za REKOM

Obren Viktor (v sredini) Foto: FHP arhiv

Kopal sem dostope v hio, kjer je potekala klet [predor pod letaliem v Butmirju] in kjer so ga pripravljali, ne da bi vedeli kaj delam. Ko pa se je vrnila ta skupina in ko smo se pogovarjali za delovno mizo z delovnim vodom Armade BiH sem izvedel, da smo to zaeli delati mi in pozneje so mi rekli moji tovarii iz taboria, da so oni kopali z ene, zaporniki iz Sarajeva pa z druge strani in ne samo zaporniki. Kopali so tudi vojaki in delovni vodi in vsi, samo da bi se prekopalo. To pomeni, da sem bil tukaj, v Hrasnici, delal sem takna in drugana dela. Zgodilo se mi je, da v rovu v Butmiru ob kmetiji epim z lopato in cevjo uperjeno v rebra, preskakovali so me in srbski in oprostite ker reem muslimanski, tedaj so se Bonjaki deklarirali kot Muslimani, in eni in drugi vojaki so me preskakovali, tako mene kot tega straarja. [] Bila je zgradba z dvema vhodoma, en je bil srbski, drugi muslimanski. Lahko si mislite, ko so vojaki, po borbah, ki so trajale dve, tri ure, prili [] in s kaknim besom so se spravili na nas. []. Delal sem vse mogoe. [] Nosi drva, tako kot osedlate konja, samo da mi nismo imeli sedel. Tista polena smo morali nositi. Pravi [straar]: Lahko nosite po dve ali po tiri, da ne vidim koga, da bi nosil tri, da se ne bi omenjalo sveto trojstvo [] Ali pa ree: Bolje je, da nosite po tiri. In nosil sem tiri drva, da veste. Teka so. Ko so nas pripeljali v Viktor Bubanj, smo delali vse mogoe. Zamenjali smo skupino 30 ljudi. Prilo je tudi 30 nas. Od njih 30 samo trrije niso bili ranjeni. Ostali prili brez roke, noge, ranjeni. Nekateri so bili zdravljeni v nekdanji vojni bolninici, sedaj dravni v Sarajevu. Nekatere nikoli niso pozdravili. Dogajalo se je vse mogoe. Moji predhodniki in jaz smo kopali rov na Ceneksu. [] Pod betonsko ploo dolgo 50 metrov, lisice, vrv, ne da je bilo
Pobuda za REKOM

27

vse vezano, pa pa povezano med seboj , jaz ga nimam s em presekati, povleeno je skozi lisice, to pomeni, da je tisti straar tam imel dva konca vrvi. Izkopljem reklamno vreko polno zemlje, vraam se, dodajam tistemu nekemu zaporniku izza nas. Grem kopati dalje. Prekopali smo tunel. Tu je bilo e nekaj drugih... li smo naravnost na neki bunker in e s strani se je nekaj kopalo, ampak vse pod betonom. Neteto, neteto granat je padlo na ta beton nad nami. To pomeni, da smo bili dovolj globoko. Kjer pa je bilo plitko, smo s seboj jemali vodoodporno ploo. In do tedaj nisem verjel, da je nobena granata ne more prebiti, e je ob nekaj prislonjena. e je na tistem kanalu zgoraj, karkoli da pade, vam ne bo ni, vsaj od tedanjega pehotnega in topnikega oroja. Ko smo e prekopali do... ena stran je e bila, torej, predhodni so prekopali do srbskih bunkerjev. Verjemite mi, da so nam zavezali kanister plastinega eksploziva na hrbet, da bi lahko streljal v ta kanister, e jaz ne bi naredil, kar mi je rekel. In dal mi je drrugega, da ga postavim na ta isti rov. Najprej pa sem se moral puliti s Srbom, mi smo jim eno vrsto vre, oni, ki so bili v vojni vedo kako sneli. Sedaj smo prili do drugih in takoj za to vreo je vojak. Pulila sva se, on hoe k sebi, jaz k sebi in reem: Srb, ubil te bom. Potem pa ubij. Ve kaj, meni je isto vseeno. Ali me bo ubil ti, ali pa on. Meni je bilo x-krat al, ker sem vse to... in danes mi al, verjemite mi, ker sem to sploh preivel. Pustili so to oni vse, ta srbska vojska se je umaknila. Ne vem kako in s em, tu so nas zakopali. Kljub temu smo mi zaporniki uspeli, moji, ki so bili od zadaj. Tedaj so se sliali klici na pomo vojakov, ki so nas vodili in straarili. Iskali so celo noe, da bi se klali. Kljub temu so zaporniki nali neko odprtino, tedaj smo se izvlekli in reili. 28 Konec oktobra sem e vedno bil v vojanici Viktor Bubanj, ko je bil 21. 10. potdpisan Dayton [Daytonska konferenca je trajala od od 1. do 21. novembra leta 1995.]. Vrnili so me v Silos, da bi bilo tedaj, kaj pa jaz vem, vse e brutalneje od tega, kaj se je dogajalo.[] Do 21. 01. leta 1996 je bilo nenormalno veliko pretepov in maltretiranja.[] Ostalo nas je 43. Mislili smo in reeno nam je bilo, da nas bodo pobili za neke Muslimane, ki so izginili leta 1992. V to smo bili prepriani. Toda od 19. do 27. so nas vsak dan obiskovali delegati Mednarodnega rdeega kria in oni so nas vzdrevali v nekaknem stabilnem fizinem stanju, e smo sploh bil stabilni, kajti kot sem vam povedal, reki so, da nas bodo pobili.Osebno smatram, da nas je reil samo dragi Bog in Mednarodni rdei kri. Na zaetku sem dejal, da sem imel vse. Prijetno ivljenje, zdravo druino, hio. Vse, kar je potreboval en lovek in gospodar. Pozabil pa sem povedati e nekaj. Petega 7-ga mi je bil v stanovanju ranjen najmlaji sin. Ranjen je bil skozi kopalnico, vrata, v hodniku je bil ranjen otrok, ki je imel pet let. Komu je on bil napoti? Vsak naboj, ki je bil izstreljen s poloajev Armade BiH [celo iz] pitole 6.35, ki ima najmanji domet, je padal med civiliste, med otroke v Hadiih. Granate so bile mnogotevilne. [] In sedaj po tem prianju grem v cerkev Svetega Save, da prigem sreo za vse umrle in moje mrtve tovarie in za zdravje tistih, ki so li skozi isto golgoto skozi katero sem el tudi jaz. In naj se kaj taknega nikomur ne ponovi.

Pobuda za REKOM

PROCES REKOM Razprava o instrumentih za odkrivanje in objavljanje dejstev o preteklosti je bila sproena maja leta 2006, na Prvem regionalnem forumu za tranzicijsko pravinost, ki so ga organizirali Fond za humanitarno pravo (Srbija), Raziskovalno-dokumentacijski center (BiH) in Documenta (Hrvaka). Udeleenci, predstavniki nevladnih organizacij in zdruenj druin izginulih in rtev iz post-jugoslovanskih drav so se zavzeli za regionalni pristop pri ugotavljanju dejstev o vojnih zloinih, s pojasnilom, da se je vojna odvijala na podroju ve drav in da rtve in storilci, v veini primerov, ne ivijo v isti dravi. Koalicija za ustanovitev Regionalne komisije za ugotavljanje dejstev o vojnih zloinih v vojnah v bivi Jugoslaviji (REKOM) je bila ustanovljena 28. oktobra leta 2008, na etrtem regionalnem forumu za tranzicijsko pravinost v Pritini. Iniciativa REKOM je v treh letih intenzivnih posvetovanj v celotni regiji nekdanje SFRJ z ve kot 6000 razlinimi udeleenci sproila najbolj obseno drubeno debato, ki je bila kadarkoli organizirana na teh prostorih. Na podlagi predlogov, zahtev, potreb in stali udeleencev tega posvetovalnega procesa za ustanovitev REKOM je bil napisan in 26. marca leta 2011 tudi javno predstavljen predlog Statuta REKOM, ki je bil, skupaj z ve kot pol milijoni podpisi podpore, namenjen najvijim institucijam drav v regiji. Oktobra leta 2011 je bil oblikovan regionalni tim zagovornikov za REKOM, ki vodi zakljuno fazo procesa REKOM. Od drav regije se zahteva ustanovitev neodvisne, meddravne Regionalne komisije za ugotavljanje dejstev o vseh rtvah vojnih zloinov in drugih tekih kritev lovekovih pravic, storjenih na podroju SFRJ v obdobju 1991-2001. Stalie Koalicije za REKOM je, da mora biti ugotavljanje dejstev o zloinih in imenovanje mrtvih, ubitih in izginulih osnovna naloga REKOM-a, o ostalih ciljih in nalogah pa bi konno odloitev morale sprejeti vlade, ki bodo skupaj ustanovile REKOM. !Glas je publikacija, katere osnovna naloga je, da o procesu REKOM informira lane in lanice Koalicije za REKOM, tevilne podpornike Iniciative in vso zainteresirano javnost. Publikacija se ukvarja tudi z napredkom tranzicijske pravinost v regiji. Izhaja v bosansko/hrvako/srbsko/rnogorskem, kot tudi v albanskem, anglekem, makedonskem in slovenskem jeziku.

29

Pobuda za REKOM

30

Pobuda za REKOM