14/2013

april

!Glas Inicijative za REKOM. God-1, br.1 (2011) - . Beograd : Fond za humanitarno pravo, 2011-. 22 cm Dostupno i na: http://zarekom.org/ Glas-Inicijative-za-REKOM/index.sr.html. - Broj 1 (2011) na srp., od br. 1 (2012) na srp., hrv. bos. i crnogorskom jeziku. Izlazi i engl., alb. i slov. izdanje ISSN 2334-6728 = !Glas Inicijative za REKOM COBISS.SR-ID 512388023

2 1

IMPRESSUM !Glas je publikacija Inciative za REKOM in izhaja enkrat meseno. Vse izdaje so dostopne na spletni strani ZaREKOM.org. Novice o Inciativi za REKOM je mogoe spremljati tudi na Facebook prolu: http://www.facebook.com/ZaREKOM.PerKOMRA.ForRECOM, kot tudi na Twitterju: @ZaREKOMPerKOMRA Kontakt: email: civiclinksi@gmail.com; Tel: +386 (0)41 774 659
Pobuda za REKOM

VSEBINA UVODNIK !Tukaj gre za rtve.........................2 AKTUALNO - NOVICE O REKOM !Predsednica Kosova imenovala osebnega odposlanca za REKOM..................4 !Spremljanje tranzicijske pravinosti v postjugoslovanskih dravah .................5 AKTUALNO !Dediina Haakega tribunala Mirko Klarin.................. 6 Jelena Suboti ..................10 Florence Hartmann.................12 Denana Karup Druko..................17 Maja Munivrana Vajda.................20 INTERVJU: !Nerma Jelai, vodja oddelka za komunikacije Mednarodnega kazenskega sodia za nekdanjo Jugoslavijo................23 GLAS RTEV Prievanje: Djordje Krsti.................26 1

Evropska Komisija. Ta dokument je natisnjen ob nanni pomoi Evropske unije. Za vsebino tega dokumenta sta izkljuno odgovorni Koalicija za REKOM in Fond za humanitarno pravo kot nosilec projekta in se pod nobenimi pogoji ne more smatrati, kakor da odraa stalie Evropske Unije.

Pobuda za REKOM

UVODNIK

!Tukaj

gre za
rtve...
Dinko Gruhonji Foto: Media center Beograd

Dediina Haakega tribunala je, na alost, bogata. Pravim "na alost", predvsem zato, ker to istoasno pomeni, da so nam tudi vojne bile, morbidno reeno, bogate. To so bile vojne, v katerih je bil storjen tudi prvi genocid na tleh Evrope od konca Druge svetovne vojne. To so bile zverske vojne. Vojne, v katerih je bil storjen magnum crimen. Zato je tudi sooanje s preteklostjo tako poasno in teko. e toliko bolj zato, ker so scenaristi, izvajalci in zagovorniki velikega zloina e prepogosto na mestih odloanja, na mestih preiskovanja, na poloajih, s katerih e danes udobno motijo ustvarjanje pravinosti za rtve vojn. Vendar gre tukaj za rtve, ne pa za njih zloince in sodelavce. Nasledstvo Haakega tribunala je vsekakor e en argument v korist teze, da so vojne na prostoru nekdanje Jugoslavije pravzaprav najbolje dokumentirane vojne v zgodovini vojskovanja. Pravosodnemu, preiskovalnemu dokumentiranju teh vojn je v veliki meri doprinesel tudi Tribunal. In na temu se mu je potrebno zahvaliti v imenu prihodnjih generacij, ki bodo v to sem preprian nekega dne imele dovolj moi, da se pogledajo v ogledalo, e je e nae sodobnike sram lastne podobe. Mednarodno kazensko sodie za nekdanjo Jugoslavijo je prispevalo k pravici za rtve. eprav je v nekaterih primerih rtvam storilo tudi krivico. Vendar jaz nisem eden od tistih, ki bi e na samo omenjanje Haakega tribunala zaeli s kritiko njegovega dela. Kajti, samo pomislite: kako bi se naelo kaznivosti vojnih zloinov na prostoru nekdanje Jugoslavije sploh izvajalo, e ne bi bilo Haakega tribunala ? Odgovor je zelo enostaven: najprej nikakor, nato pa zelo teko in skoraj nikakor. Kdo bi vsem tem silakom: velikim, srednjim in malim gospodarjem vojn lahko zagrozil s emurkoli ? Kdo bi, na primer, leta 1993 lahko verjel, da bo kdorkoli od teh tedaj neprekosljivih zlikovcev na koncu vendarle konal cvile na klopi v Haagu? Zamisel za ustanovitev stalnega Mednarodnega kazenskega sodia, prav tako pod patronatom OZN, se je porodila prav zahvaljujo ustanovitvi ad hoc tribunalov za nekdanjo

Pobuda za REKOM

Jugoslavijo in za Ruando. S tem so OZN izstopile iz jalovosti in s tem vsaj simbolino poslale sporoilo, da vsak diktator, ki bi izvajal vpojne zloine na tem svetu na koncu vendarle lahko odgovarja za zla, ki jih je storil. In da se nikoli ne morejo sprostiti. Vendar gre tukaj za rtve, ne pa za njih zloince in sodelavce. Kaj bomo storili s haakim nasledstvom, to je odvisno predvsem od nas. Kaj bomo naredili s haako dediino, to je odvisno predvsem od nas. Od tega, kaj bomo naredili in kako bomo izkoristili nasledstvo, je odvisno to, v kakni drubi pravzaprav elimo iveti. Za zaetek se zavedamo da, ko govorimo o rtvah vojn na prostoru nekdanje Jugoslavije, nasledstvo Haakega tribunala ni dovolj, da bi uresniili tisti minimum pravinosti za rtve. Vendar bo to nasledstvo odlina pomo tudi za prihodnjo Regionalno komisijo za rtve (REKOM), ko jo ustanovijo drave, nastale z razpadom nekdanje SFRJ. Do sedaj so svoje pravne odposlance za pogovore o REKOM-u imenovali predsedniki vseh drav v regiji, razen enega lana Predsedstva Bosne in Hercegovine. In Tomislava Nikolia, predsednika Srbije. Nikoli pa je, od prihoda na oblast pred nekaj manj kot letom dni, poslal toliko slabih sporoil sosednjim dravam, da se pogosto nahajamo v poloaju, ko nas je sram namesto njega. e ena od kock v mozaiku tega sramu je dejstvo, da Tomislav Nikoli ni niti odgovoril na pronjo zagovornikov REKOM-a, da se sreajo z njim. Lahko bi vsaj imenoval svojega pravnega odposlanca, ki se bo ukvarjal z vpraanji, kot so potreba po dokumentiranju trpljenja dravljanov nekdanje Jugoslavije. Lahko bi vsaj imenoval svojega pravnega odposlanca, ki se bo ukvarjal z dajanjem imen rtvam, da se jim da monost, da javno priajo in da se da pika na te vojne. Ali je mogoe, da nekdo zavraa sodelovanje v tako loveki pobudi ? Vendar gre tukaj za rtve, ne pa zanj za Nikolia. Dinko Gruhonji Avtor je novinar iz Beograda in lan regionalnega tima javnih zagovornikov za ustanovitev REKOM

Pobuda za REKOM

AKTUALNO - NOVICE O REKOM

!Predsednica

Kosova imenovala osebnega

odposlanca

za REKOM

Pritina, 25. 3. 2013 Predsednica Kosova, Atifete Jahjaga, je svojega pravnega svetovalca Selima Selimija imenovala za osebnega odposlanca v Regionalni strokovni skupini za REKOM. Do sedaj so svoje osebne odposlance imenovali predsedniki Republike Hrvake, rne gore in Makedonije ter dva lana Predsedstva Bosne in Hercegovine, medtem ko se imenovanje osebnega odposlanca tretjega lana Predsedstva BiH e priakuje.

Pobuda za REKOM

!Spremljanje

tranzicijske

pravinosti

v postjugoslovanskih dravah

Objavljeno je poroilo Tranzicijska pravinost v postjugoslovanskih dravah - 2010/2011. Povzetek priujoe raziskave je rezultat skupnih naporov in regionalnega raziskovanja glede stanja napredka na podroju tranzicijske pravinosti v vseh dravah naslednicah nekdanje Jugoslavije. Raziskavo so skupaj izvedle naslednje partnerske in nevladne organizacije: Fond za humanitarno pravo (FHP) iz Srbije, Fond za humanitarno pravo (FHP) Kosovo, Center za raziskovanje in kreiranje politik (CRPM) iz Makedonije, Mladi za lovekove pravice Hrvaka (YIHR), Zdruenje tranzicijska pravinost, odgovornost in spominjanje v BiH (TJAR BH), Center za demokracijo in tranzicijsko pravinost (CDTP BH) in Civic Link iz Slovenije. Raziskovalci vseh omenjenih organizacij so z zbiranjem in analizo podatkov, dokumentov ter pogovori z rtvami, predstavniki dravnih organov ter drugimi viri poskusili sestaviti kar se da natanno sliko stanja na podroju tranzicijske pravinosti. Poroilo je bilo predstavljeno javnosti v Pritini, Zagrebu, Beogradu, Banja Luki, Skopju in Ljubljani. Lahko ga prevzamete z internetne strani ZaREKOM.org: http://www.zarekom.org/novice/Tranzicijska-pravicnost-v-Sloveniji-porocilo-do-2011_.sl.html.

Pobuda za REKOM

AKTU LNO

!Dediina

Haakega

tribunala

!Glas Pobude za REKOM je pozval eminentne strokovnjake iz razlinih podroij, da predstavijo svoje poglede na temo dediine Mednarodnega kazenskega sodia za nekdanjo Jugoslavijo. Ta tevilka je v celoti posveena tej temi.
6 Mirko Klarin

!Kaj bomo pravzaprav podedovali" od Tribunala

Mirko Klarin Photo: www.ecb.int

Kadarkoli se v regiji razpravlja o nasledstvu Haakega Tribunala, je eno od prvih vpraanj: Kje bo, po zaprtju sodia, ohranjen njegov arhiv ? Ali bo ostal v Haagu, ali bo prenesen na sede OZN v New Yorku, ali pa bo odstopljen nekemu od regionalnih centrov, na primer Sarajevu?
Pobuda za REKOM

Dediina Haakega tribunala v dravah nekdanje Jugoslavije ni odvisna od tega, kje se bo na koncu nahajal njegov arhiv. Kjerkoli bo, bo to, kar je v njem javno in globalno dostopno na svetovnem spletu (internetu), zato ga bodo lahko izkoristili vsi zainteresirani, tako v regiji kot izven nje. Velik del tega arhiva je e zdaj dostopen na spletni strani Tribunala, v obliki obsene baze podatkov, ki vsebuje sodne spise vseh sodnih predmetov. Drugo vpraanje je, zakaj se to, kar nam je e dostopno, bolj uporablja v svetu, kot pa v regiji ? Nasledstvo Haakega tribunala v dravah nekdanje Jugoslavije pravzaprav ni ve odvisno od samega sodia. Tribunal je e bi uporabili oceno, ki jo je svoj as izrekel pokojni voditelj italijanskih komunistov Enriko Berlinguer na raun sovjetskega real-socializma v veliki meri izrpal svojo silo gibanja. V zakljuku mandata s preostalimi tremi sojenji (Karadi, Mladi in Hadi) na katerih se veinoma reciklirajo prie in dokazi iz ve deset do sedaj razsojenih primerih lahko Tribunal le malo ali skorajda ni doda k temu, kar je, na podroju zbiranja dejstev o vojnih zloinih na prostorih nekdanje Jugoslavije dosegel v zadnjih 20 Dediina Haakega letih. Dokazi o tem so e izvedeni in jih vsebujejo tevilna dejstva, tribunala v dravah o katerih se je razsodilo v tevilnih pravnomono konanih sojennekdanje Jugoslavije ni jih za zloine v Bosni in Hercegovini (Karadi in Mladi), oziroma odvisna od tega, kje se v Vzhodni Slavoniji (Hadi). Najve, kar bi od teh treh bo na koncu nahajal potekajoih sojenjih lahko priakovali, so morda neki novi dokazi njegov arhiv. o osebni vlogi in odgovornosti obtoenih, ne pa tudi o tem, kaj se je in kako se je zgodilo v Srebrenici, Sarajevu, Prijedoru, Vukovarju ali Erdutu. To je e ugotovljeno in presojeno, vekrat. Tribunal bi u v konnici mandata, to je res, lahko pokvaril nekaj od tega, kar je dosegel v predhodnih dveh desetletjih, toda ne toliko pri ugotavljanju dejstev, kolikor na podroju interpretacije norm mednarodnega kazenskega prava. Prav to se je nedavno zgodilo v primeru Gotovine in Periia. Vendar pa se takne pravne (re)interpretacije ne bi nanaale na Tribunalovo globalno dediino, oziroma na pravno ali sodno prakso, ki se zapua prihodnjim mednarodnim kazenskim sodiem. Ta globalna dediina Tribunala je po nekaterih ocenah ekspertov za mednarodno pravo resno spodkopana z zadnjimi sodbami pritobenega senata, s katerimi se resno oteuje ali celo onemogoa kazenski pregon vojnih poveljnikov, odgovornih za neselektivno obstreljevanje naseljenih podroij ali za pomo in podporo vojnim zloinom, storjenih s strani posrednikih sil. Nekateri od strokovnjakov so to oznaili celo kot rn made na sicer izjemno pomembnemu prispevku Tribunala k razvoju mednarodnega kazenskega prava. Nove interpretacije mednarodnega kazenskega prava bi, to je res, lahko imele posledice na pripravljenost pravosodja v regiji, da kazensko preganjajo odgovorne na vijih politinih in vojnih poloajih. Vendar takne pripravljenosti v regiji ni bilo niti v sledovih tudi pred sodbami pritobenega senata v primerih Gotovine in Periia. Toilstvom v regiji, enostavno, ni potreben alibi, da bi se vzdralo pred kazenskim pregonom nartovalcev in/ali ukazovalcev zloinov. Za sedaj se, v glavnem zadovoljujejo z majhnimi ribami, torej z neposrednimi storilci zloinov.

Pobuda za REKOM

Za regijo, v kateri e naprej dominirata zanikanje in zgodovinski revizionizem, so ugotovljena dejstva, na podlagi katerih je prilo do razsodb, dolgorono vendarle pomembneja od novih pravnih interpretacij standardov (ne)selektivnega obstreljevanja (Gotovina) ali konkretne usmerjenosti pri pomoi in podpori zloinov (Perii). Ugotovljena in razsojena dejstva so, na sreo, manj podvrena kvarjenju ob pomoi kreativnih sodnih interpretacij, eprav niti tega ni mogoe v popolnost izkljuiti (videti, zakaj je sodnik Poccard, v svojem nasprotnem mnenju ocenil kot preprosto grotesken, nain, s katerim je veina v pritobenem senatu interpretirala besede Tumana in Gotovine na famoznem Brionskem sestanku 31. julija leta 1995). Poskuajmo torej narediti kratek inventar tega, kar nam Tribunal pua v nasledstvo, neodvisno od kontroverznih odloitev, ki so oznaile (ali pa bodo morda e oznaile) konnico njegovega mandata. Prvi, Tribunal je vzpostavil naelo odgovornosti, koncept, ki je bil do tedaj tuj balkanskim gospodarjem vojne in bojevnikom. Tega ni nihe deniral bolje od Tihomira Blakia, poveljnika hrvakih sil v Srednji Bosni, ki je po odsluenju devetletne zaporne kazni za vojne zloine v enem intervjuju izjavil: e ne bi bilo ustanovljeno Haako sodie, bi iveli v preprianju, da je mogoe izvajati mnoine zloine, za katere nihe nikoli ne bo odgovarjal. Tribunal je torej pomenil zaetek konca kulture nekaznovanosti, ki je suvereno dominirala ne samo na prostorih nekdanje Jugoslavije, pa pa tudi ire. Kajti, e prva sojenja Tribunala ne bi pokazala, da je mednarodno kazensko pravosodje mogoe, potem nikoli ne bi bili vzpostavljeni drugi ad hoc, meani posebni tribunali za Ruando, Siera Leone, Kampuijo, Libanon in prav tako ne stalno Mednarodno kazensko sodie. No, to je e del globalne dediine, ki ji je regija dala prispevek z mnoinimi zloini, ki so v zaetku devetdesetih privedli do ustanovitve Haakega Tribunala. Naelo odgovornosti je Tribunal uporabil na relativno majhnem vzorcu 161 obtoenih, vendar je s taknim omejenim vzorcem uspel pokriti skoraj vse lokacije v Bosni in Hercegovini, Hrvaki in na Kosovu, na katerih so bili storjeni mnoini zloini, za katere kot je dejal Blaki ne bi nihe nikoli odgovarjal e ne bi bilo Haakega sodia. Lokalna toilstva so od Haaga podedovala na stotine, e ne celo na tisoe Ugotovljena in razsojena dejstva o tem, kaj se je pravzaprav zgodilo na teh lokacijah utemeljena na prianju preivelih dosjejev osumljenih, ki so rtev, oividcev, insajderjev, sodnih izvedencev in drugih bili v preteklih dveh pri, podprta s kupi dokumentov in forenzinih dokazov desetletjih v preiskavah so brez dvoma najpomembneja regionalna dediina Tribunala. Tribunala. Vendar je problem v tem, ker se je javnost v regiji in tisti, ki oblikujejo njeno zanimanje in zavest do sedaj v glavnem ali izkljuno zanimala le za konni rezultat sodnega postopka: za sodbo o krivdi ali kazni. Toda to, kar je privedlo do taknega rezultata torej vsa ta usodna dejstva, ugotovljena v rigoroznem dokaznem postopku so bila zanemarjena, e

Pobuda za REKOM

posebej, e so bila v nasprotju s prevladujoimi predsodki o tem, kaj se je zgodilo in kdo je za to odgovoren. Dalje, teko si je zamisliti, da bi se, brez pomoi Tribunala (in z njim povezane politike pogojevanja mednarodne skupnosti), pravosodja v regiji reformirala in sama usposobila, e ne bi tudi sama z ve ali manj entuzijazma in uspeha kazensko preganjala odgovorne za vojne zloine, ali vsaj njihove neposredne storilce. Dolgorona dediina Tribunala v dravah nekdanje Jugoslavije poiva na dveh trenutno ne ravno pretirano vrstih in stabilnih temeljih: lokalnemu pravosodju in civilni drubi in njihovih organizacijah in pobudah, kot je REKOM. Tribunal je vzpostavil naelo, da se mnoini zloini ne morejo izvajati brez kaznovanja in je kazensko preganjal skupinico izbranih nartovalcev, ukazovalcev, vzpodbujevalcev teh zloinov, kot njihovih sodelavcev in sokrivcev. Vendar so lokalna toilstva od Haaga podedovala na stotine, e ne celo na tisoe dosjejev osumljenih, ki so bili v preteklih dveh desetletjih v preiskavah Tribunalovega toilstva, vendar so bili prepueni skozi njegovo redko mreo, predvideno samo za velike ribe. Oziroma, kot pie v naslovu Tribunala: da je odgovoren za tiste najbolj hude kritve mednarodnega humanitarnega prava, storjene na podroju nekdanje Jugoslavije od leta 1991. Vojni zloini ne zastarajo in vse do nedavnega smo v Nemiji, Madarski, Italiji in drugih dravah imeli sojenja za vojne zloine iz Druge svetovne vojne. Ni razloga, da tako, v naslednjih desetletjih, ne bi bilo tudi v dravah nekdanje Jugoslavije. e bo res tako, potem bo glede na sedanji odnos drav regije do Tribunala kazenski pregon lastnih storilcev vojnih zloinov odvisen predvsem od organizacij in pobud civilne drube. Njihova odgovornost za varovanje in uporabo naela, ki nam jih bo Tribunal pustil v nasledstvo bo zaela rasti v isti meri, v kateri bo slabela politika pogojevanja in pritisk mednarodne skupnosti za razievanje z zloini iz preteklosti. Dejstva, ugotovljena na Tribunalovih sojenjih, ki so potrjena izven razumnega dvoma v njegovih sodbah so neizrpen izvor materiala za podrobno rekonstrukcijo preteklosti in resnino sooanje z njo, kot tudi za zmanjanje razumnega zanikanja zloinov (nerazumnega bo zmeraj). Potrebno jih je izkopati iz Tribunalovega arhiva ne glede na to, kje se bo nahajal in jih plasirati na nain, ki ne bo pustil suma, da so se dogodki res odvijali na nain, na katerega je to v sodbah ugotovljeno. Kajti dvajset let od ustanovitve je potrebno "Tribunalovo zgodbo" v najvejem delu ele izpovedati. Avtor je ustanovitelj in glavni urednik asopisne agencije SENSE, specializirane za spremljanje dela Mednarodnega kazenskega sodia za nekdanjo Jugoslavijo, Mednarodnega kazenskega sodia in Stalnega mednarodnega kazenskega sodia. 9

Pobuda za REKOM

Jelena Suboti

!Nerealna priakovanja kodijo nasledstvu MKTJ

Jelena Suboti Foto: osebni arhiv

10

Nasledstvo Mednarodnega kazenskega tribunala za nekdanjo Jugoslavijo (MKTJ) je kompleksno, medsebojno protislovno in zelo bogato. elela bi poudariti dva glavna argumenta v zvezi s tevilnimi in konkurennimi naini za analizo nasledstva MKTJ. Najprej, ob odsotnosti irega okvirja tranzicijske pravinosti v nekdanji Jugoslaviji, je MKTJ postal glavni instrument retributivne, pa tudi restorativne pravinosti, kar je to institucijo po nepotrebnem obremenilo z ozkim, tehninim mandatom. Drugi, MKTJ je sam sebi postavil tako nerealna priakovanja z namenom, da pri sovrano nastrojeni domai javnosti legitimizira svoj obstoj kot pot k spravi in mehanizem za ustvarjanje tonega zgodovinskega zapisa. Sodie ni opremljeno za to, da daje takne obljube, niti ni v stanju, da jih izpolni. Moja glavna zamera pretiranemu opiranju na MKTJ kot na glavni instrument tranzicijske pravinosti na zahodnem Balkanu je njegova izkljuna osredotoenost na posamezno kazensko odgovornost kot instrumenta za uresnienje pravinosti. Problem je nastal, ko je bila legitimna funkcija nekega sodia za vojne zloine ustvarjanje retributivne pravinosti za resne zloine s asom razirjena in je postala glavni mehanizem tranzicijske pravinosti, ne samo retributivne, pa pa tudi restorativne, ali celo reparativne pravinosti. To je bil v velikem delu tudi rezultat dejstva, da so bile drave nekdanje Jugoslavije neverjetno nepripravljene, ali pa so zelo zamujale s sprejemanjem kakrnih koli domaih mehanizmov tranzicijske pravinosti. e pomembneja pa je popolna odsotnost dela na restorativni in reparativni pravinosti. Ne obstajajo memorialni projekti, s katerimi bi bili priznani zloini, storjeni nad drugimi etninimi skupinami, ni uradnih opraviil drav, ni reparacij in restitucij. Nikoli ni bila izvedena resna reforma izobraevanja, ki bi vkljuila premiljeno uenje o zloinih iz preteklosti in izkazala spotovanje do njihovih rtev. Zagovorniki tranzicijske pravinosti v regiji so bili zelo aktivni v promociji razlinih primernih modelov, vendar so jih dravniki veinoma zavraali in so zato ostali na obrobju javnih razprav. Prav zaradi taknega siromatva splonega okvirja tranzicijske pravinosti je MKTJ postal glavni mehanizem za uresnievanje pravinosti - institucija s super-pooblastili, ki presegajo cilje, zaradi katerih je bila ustanovljena in ki jih lahko uresnii.
Pobuda za REKOM

Obstajajo tudi specina nesorazmerja med stalno naraajoimi priakovanji s strani MKTJ z ene in mandata sodia, da kazensko preganja posamezne storilce z druge strani. Nesporno je in nepotrebno razpravljati o tem, da morajo odgovarjati posamezni storilci zloinov in tisti, ki so zloine ukazali. Vendar se pri ukvarjanju s posamezno kazensko odgovornostjo spregleduje, da taken pristop zapostavlja nekatere veje drubene spremembe, ki so v post-koniktnih drubah nujne. Drava lahko zelo hitro izkoristi posamezne procese, da bi se zaitila pred resnimi navedbami o odgovornosti njenih organov za storjene mnoine zloine, s tem pa odgovornost za njih preloila na nekaj posameznikov in ukinila monost za naslavljanje uradnih opraviil v imenu drave, kot tudi za dajanje reparacij rtvam. Ob pomanjkanju drugih naporov na podroju tranzicijske pravinosti je MKTJ postal edini taken mehanizem. Prav zato so vse bolj resne ovire spravi, ki so prisotne v celotni regiji postale slabost samega sodia. eprav mu je, kot glavnemu nosilcu projekta tranzicijske pravinosti v regiji, bilo to neprimerno breme vsiljeno zaradi pomanjkanja kredibilnih domaih naporov na podroju pravinosti, je Tribunal v mnogoemu takna ogromna priakovanja sebi postavil tudi sam. Na tej poti k spravi je MKTJ sebe predstavljal kot neko vrsto zgodovinarja, ob argumentaciji, da je ustvarjanje zgodovinskega, kredibilnega zapisa o tem, kaj se je zgodilo, komu in zakaj nujno za ustvarjanje sprave. Drava zelo lahko izkoristi posamezne procese, da bi se zaitila od odgovornosti njenih organov za storjene mnoine zloine, s tem pa ukinja monost za izrekanje uradnih opraviil in za reparacije rtvam. Problem s tem, da MKTJ prevzema vlogo zgodovinarjev je viden predvsem v konceptu dokazov. Dokazi na osnovi katerih Tribunal (ali kakrnokoli drugo sodie) ugotavlja dejstva, se uporabljajo za ugotavljanje odgovornosti nekega konkretnega posameznika, obtoenega za neki konkretni zloin. To preprosto dejstvo se je popolnoma izgubilo v histerini reakciji regije ob razglasitvi za nedolne Gotovini, Haradinaju in Periiu. MKTJ je ugotovil, da ti posamezniki niso odgovorni za doloene zloine, ne pa, da ti zloini nikoli niso bili storjeni. eprav je ta obsodba pomembna v kontekstu ugotavljanja posameznih primerov, torej v postopku ugotavljanja krivde ali nedolnosti obtoenega ne daje odgovora na dokonno zgodovinsko sodbo o storjenih mnoinih zloinih, niti o nasledstvu nasilja, vzrokih spopadov in dravni ali drubeni odgovornosti za zloine. Ta vpraanja so v okviru nekih drugih disciplin, institucij, znanstvenih metod in teoretinih pristopov. Tribunal ni bil ustvarjen s tem ciljem in mu ni bilo potrebno dajati obljub, ki jih ni sposoben izpolniti. e ve, v naporu, da poudari svoj prispevek k spravi Tribunal ni v popolnosti razumel, kako se sprava razume na lokalni ravni. Za MKTJ, kot tudi za veino institucij tranzicijske pravinosti je sprava razumljena kot koeksistenca, priznanje trpljenja drugih in popravljaje krivic iz preteklosti. Vendar pa je na lokalni ravni, e posebej pa med politinimi akterji sprava priela oznaevati izenaevanje odgovornosti za zloine iz preteklosti e bi se ugotovilo, da so bile vse strani odgovorne, potem bi lahko krenili naprej in se spravili. V skladu s tem, ko politiki iz Srbije govorijo o spravi, je to, kar pravzaprav zahtevajo od MKTJ, da potrdi zloine, ki so jih nad Srbi storili Hrvati, Bonjaki in Albanci, in to kot kompenzacijo za sramoto priznavanja srbskih zloinov nad ne-Srbi. Sprava je bila z drugimi besedami samo denar, mehanizem izmenjave v procesu priznavanja zloinov iz preteklosti.
Pobuda za REKOM

11

Sprava ni bila razumljena kot cilj sam po sebi, niti kot splono dobro. Bila je samo sredstvo za uresniitev konkretnega cilja. Prav zato so se tudi vsi politiki iz Srbije pritoevali, da razglasitev Gotovine in Haradinaja predstavlja konec sprave. To, kar so pravzaprav eleli rei je bilo da je bilo to konec naih naporov, da priznamo lastne zloine. V elji, da poudari svoj MKTJ ni razumel ta politini kontekst in ni bil pripravljen prispevek k spravi Tribunal na to, da se s tem ukvarja. eprav ima pomemben pravni ni v celoti razumel, kako se posel, ki ga opravlja, e vedno veliko vrednost, so bila astronomska priakovanja, ki so jih pred Tribunal postavili sprava razume na lokalni mednarodni akterji, lokalne oblasti, organizacije za ravni. lovekove pravice in celo samo sodie - nerealna, neprimerna in morda celo kodljiva za prihodnost projekta mednarodne pravinosti v regiji. Te opozorilne izkunje z MKTJ bi morali uporabiti tudi v primeru Mednarodnega kazenskega sodia in najti nain za krepitev drugih, izvensodnih aktivnosti v post-koniktnih dravah, katerih tolmaenje odgovornosti drave in drube ni omejeno samo na nekaj visoko rangiranih dravnih uslubencev. S tem bi nasledstvo tranzicijske pravinosti postalo samo bogateje. Avtorica je profesorica Politinih ved na Georgia State University v Atlanti in avtorica knjige "Ugrabitev pravinosti: sooanje s preteklostjo na Balkanu"

12

Florence Hartmann

!Izgubljene prilonosti Tribunala

Florence Hartmann Foto: Radio Svobodna Evropa

Mnogi od nas so dolga leta napano verjeli, da sodne institucije, e posebej pa mednarodne institucije kot so MKTJ lahko dajo svoj prispevek k spravi. Konec koncev sta bili sprava in pravinost videti kot globoko povezani, kajti sprava brez pravinosti ni mogoa, Tribunal pa
Pobuda za REKOM

je imel mandat, ki ga je dobil s strani Varnostnega sveta OZN, da deluje kot instrument sprave. Toda kot so leta minevala, je vse bolj prevladoval vtis, da je odnos med kazensko pravinostjo in spravo veliko bolj zapleten. Zato je priel trenutek, da tudi teoretiki in praktiki pazljivo preuijo in ocenijo vlogo mednarodne pravinosti v procesih sprave. Na alost pa je Vuk Jeremi, predsednik GS OZN in nekdanji minister za zunanje zadeve Srbije poskual zlorabiti razpravo o teh vpraanjih na razpravi o kazenskih sodiih in spravi, ki je bila 10. aprila organizirana v zgradbi OZN. Sestanek je bil v glavnem zamiljen zato, da bi se lahko predstavile pritobe zaradi obravnave Srbov v Haagu in zahodne drave so ga prav zaradi tega tudi bojkotirale. Zato bo vsak naslednji poskus iskrenega ponovnega pregleda dela Mednarodnega kazenskega tribunala za nekdanjo Jugoslavijo (MKTJ), vkljuno z njegovo sposobnostjo, da bi bil katalizator regionalnih naporov za sooanje s preteklostjo, verjetno odloen za dalji as. Medtem bi se vpraanje Tribunala lahko znalo na nikogarnji zemlji med tistimi, ki elijo prikazati svojo politino motivirano retoriko, usmerjeno proti sistemu vrednot, na katerih so zgrajena mednarodna sodia in tistimi, ki se izogibajo kakrnikoli konstruktivni oceni dela MKTJ, da ne bi pustili vtisa, da sabotirajo napore na prepreevanju nekaznovanosti. Dvajset let po ustanovitvi MKTJ in s stalia nedavnih sodb, ki so prikazale neko nepriakovano spremembo v njegovem delu bi bilo skrajno patetino omejiti razpravo na potrdilo tega, da bi, e Tribunal ne bi bil vzpostavljen, bila rtvam pravica popolnoma odvzeta, medtem ko bi obtoeni imeli monost sodelovati v vsakdanjem politinem ivljenju. V tem trenutku MKTJ preko pritobenega senata izvaja reformo kazenskih standardov v oitnem poskusu, da bi omejil odgovornost vodstev in organov drav, ki so sodelovale v vojnah v devetdesetih letih. Kljub temu, da je tudi sam Tribunal opozarjal, da novih in restriktivnih standardov odgovornosti, ki so bili uvedeni z drugostopenjsko sodbo v primeru Perii ni potrebno v nobenem primeru razumeti kot prenos odgovornosti z vijih astnikov na neposredne storilce kriminalnih aktov, je nova reforma odprla pravne praznine in prostor za nekaznovanje, ki jih razna mednarodna kazenska telesa poskuajo zapreti e ve kot dve desetletji. Takna reforma izraa jasen poskus, da se odgovornost za vojne zloine prenese z vojnih poveljnikov, ki so izvajali tuje zloinske narte, skovane dale od prve linije fronte. Izzvala je zaskrbljenost celo med sodniki MKTJ, ki so tudi sami ostro kritizirali nove standarde in jih opisali kot nasprotne zdravemu razumu. Na takne probleme je potrebno odgovoriti resno, ekscesi Vuka Jeremia, predsednika Generalne skupine Zdruenih narodov (GSOZN) pa ne smejo biti izgovor za ignoriranje tekoe in zaskrbljujoe politike, ki jo, preko Pritobenega senata MKTJ izvaja njegov predsednik. Dejstvo je, da je v pritobenih primerih Perii, Gotovina in Marka pritobeni senat zavrnil uvedbo kakrnih koli dokazov v zvezi s splonimi okoliinami vojne ter da je (v primeru Perii) zavrnilo celo vrsto dokazov iz prejnjih procesov pred Tribunalom, pa tudi pred drugimi mednarodnimi sodii, na primer Mednarodnim kazenskim sodiem (MKS). Zato se takno preizpraevanje dela tribunala kae kot e bolj nujno. Zmeda, ki so jo izzvale nedavne odloitve Pritobenega senata je samo dodatno spodkopala e tako teak proces sprave v nekdanji Jugoslaviji.
Pobuda za REKOM

13

Kljub temu je MKTJ pred lice pravinosti izvedlo e nekatere posameznike, ki so najbolj odgovorni za zloine storjene v nekdanji Jugoslaviji. Zbral je dejstva in dokumente, ki bi, e to sodie ne bi bilo vzpostavljeno, bili skriti in unievani dale od oi javnosti. Vendar Tribunal ni uspel razsvetliti kompleksne e bi se MKTJ izognilo situacije glede dejstev in poveljniko strukturo, ki je privedla do opisanim neuspehom, potem storjenih zloinov, prav tako pa ni izpolnil svoje bi bilo v poloaju, da naredi najpomembneje obljube da se glavni arhitekti stranih veliko ve, da bi ljudem na zloinov ne bodo izognili kazni za zloine, ki so jih storili. Balkanu pomagalo, da se Potrebno je omeniti, da je Tribunal v doloeni meri razjasnil izborijo s svojo preteklostjo. strukturo vojnega nasilja, ne pa tudi vzroke same vojne, ali, kakor na primer Nrenberg, okoliine nastanka ubijalskih reimov in njihove ideologije. Po besedah pokojne Stephane Hessel, prie v u Nrenberkih, pa tudi nekaterih nedavnih procesih, kot je na primer izredno kazensko sodie v Kambodi je bil kljuni faktor sprave v Nemiji jasno priznanje, da odgovornost za zloine Holokavsta nosi nacistini reim. Mednarodna kazenska sodia niso vedno najbolje opremljena za vzpodbujanje sprave in reevanje vseh bolezni neke postkoniktne drube. Vendar bo retributivna pravinost vedno kljuni del vsakega procesa sprave. Kazenski procesi niso samo sredstvo za izpolnjevanje legitimnih priakovanj rtev, so tudi edini uinkoviti instrument v boju proti nekaznovanosti. Kazenska sojenja imajo osrednjo vlogo v obnovi vladavine pravinosti v postkoniktnih drubah, s tem pa tudi pri prepreevanju nekaznovanosti. Nekaznovanost pa ni samo predpogoj za mnoine zloine, temve sam obrazec, ki omogoa izvajanje kolektivnega nasilja. Vendar so pozitivni uinki kazenskih procesov vedno pogojeni s pripravljenostjo oziroma nepripravljenostjo drube in drave, da to podaljanje pravinosti izkoristijo v procesu sooanja s svojo preteklostjo. Kot je to deniral Paul Ricour, prispevek k miru skozi sodbe sodi, oziroma druga funkcija v aktu sojenja, katere cilji so dolgoroni zahteva sodelovanje posrednikov. V skladu s starim rimskim izrekom suum cuique tribuere (vsakemu svoje), ki opisuje vlogo prava kvaliciranje storjenih kaznivih dejanj, odkrivanje povzroenih kritev in temu primerno kaznovanje posameznih storilcev na podlagi ugotovljene krivde pravinost ne samo, da daje institucionalno alternativo nasilju, pa pa de facto nalaga dravi, v imenu katere so storjeni zloini da se, skupaj s celotno drubo, distancira od svoje kriminalne politike iz preteklosti. eprav je bil prispevek MKTJ k spravi zelo omejen, nas to ne bi smelo navesti na napaen sklep, da pravinost nima resne vloge v procesih sprave. Obstaja veliko nainov, da sam akt sojenja, domai ali mednarodni, uresnii iro drubeno funkcijo. MKTJ je bil na primer opremljen za to, da odkrije kriminalne reime in ideologije, ki so stale za dravno sankcioniranim nasiljem v nekdanji Jugoslaviji. Bil je v poloaju, da potrdi odgovornost drave za neke zloine. Namesto tega je bil MKTJ vedno nepripravljen (zdi pa se, da je v zadnji fazi dela sodia ta nepripravljenost postala e bolj izraena), da pokae s prstom na drave, katerih suverenost je bila zaasno uzurpirana s strani kriminalnih reimov. Takni reimi so, v nameri, da bi opraviili masovno nasilje, usmerjeno na ustvarjanje etnino istih ozemelj, kriminalizirali celotne drubene sisteme balkanskih drav. Sodniki Tribunala so leta dolgo zavraali, da

14

Pobuda za REKOM

bi izli iz okvira striktnega tolmaenja kazenske pravinosti in prevzeli na sebe teo ciljev, ki so ozko povezani s kompleksnimi in spornimi vpraanji, kot je sprava vendar so si nedavno podelili pravico, da osvobodijo Srbijo krivde za odgovornost za zloine, storjene v Bosni, kot tudi Hrvako za zloine, storjene avgusta leta 1945, po operaciji Nevihta. S tem so izzvali samo dodatno ogorenost rtev. e bi se MKTJ izognilo opisanim neuspehom, potem bi bilo v poloaju, da naredi veliko ve, da bi ljudem na Balkanu pomagalo, da se izborijo s svojo preteklostjo. Namesto tega se novi reimi ki niso naredili nikakrnega napora, da bi skozi proces resnega sooanja z nasledstvom vojne prili do resnice in obnovili zaupanje med dravljani in vero v dravne institucije niso nikoli utili primorane, da bi se distancirali od kriminalne politike preteklosti in njene ideologije. e ve, zanikali so storjene zloine (nedavna debata v GS ZN je odlien primer tega), ali pa so, v najboljem primeru, krivdo zvalili na posamezne storilce, posebej tiste nijega ranga ali ina. S tem so pravzaprav samo opogumljali drubo , da se osvobodi svoje zgodovinske krivde in se izogne kakrni koli iskreni debati o svoji nasilni preteklosti. Celo e na svetu ne bi obstajali procesi sprave, ki jo lahko prinesejo mednarodna kazenska sodia, bi sam akt sprejemanja sodbe za storjene vojne zloine zmeraj predstavljal nekaj ve kot maevanje za trpljenje in izgube rtev. Ta akt je v najslabem primeru zaetna toka za kakrno koli vrsto restorativnega procesa. Da pa bi posredniki v post-koniktnih drubah res izkoristili to raziritev pravinosti in se angairali na sooanju z zloini in vzroki kolektivnega nasilja iz preteklosti je nujno, da mednarodna kazenska sodia ne bi bila 15

Pridruitev Koaliciji za REKOM

Ime in priimek Organizacija Drava Naslov Elektronska pota Spletna stran Telefon Podpii. Zaradi sebe. Da se ve. Da se ne pozabi. Da se ne ponovi. Da gremo naprej.

Pobuda za REKOM

razreena tega dela svoje osnovne naloge. Jasno je, da mednarodnih kazenskih sodi ni mogoe razreiti tega dela svoje osnovne naloge. Jasno je, da se akt sojenja v enem procesu za vojne zloine razlikuje od ukvarjanja z navadnim kriminalom ker to sojenje, vsaj delno, zahteva osvetlitev nekaterih kljunih drubenih dogajanj. S tem se post-koniktni drubi omogoa, da bolje razume, kako je, brez vejega napora, bilo sploh mogoe, da se neka celotna druba, vplete v celoten proces kolektivnega nasilja in Pozitivni uinki kazenskih kritev in da se na ta nain identicira postopke, ki si zasluijo, da procesov so zmeraj pogojeni se najdejo v mranem delu nacionalne zgodovine, skupaj z ostalimi negativnimi pojavi iz preteklosti. s pripravljenostjo oziroma nepripravljenostjo drube in Sojenja za vojne zloine bi morala predstavljati izvor znanja, drave, da to raziritev vkljuno tudi z znanjem o kompleksnih dejstvih in poveljnikih pravinosti izkoristijo v strukturah. Da bi takno znanje konno preraslo v drubeno procesu sooanja s svojo priznanje realnosti vsega, kar se je zgodilo, je nujno potrebno preteklostjo. sprejeti osnovne korake, ki rtvam in storilcem omogoajo, da obnovijo poruene odnose v svojih skupnostih, s tem pa da ponovno doivijo prihodnost kot nekaj skupnega. Znanje, ki ga sojenja za vojne zloine ustvarjajo o storjenih zloinih in v kontekstu v katerem so izvrena - so v neposredni zvezi z uinki pravinosti na proces sprave. Bolj kot je takno znanje omejeno in protislovno, tem manji so uinki, ki jih pravinost ustvarja. Tribunal ni potreboval novih instrumentov ali posebna navodila za vzpodbujanje dravnih priznanj, ki bi pomirila vse ljudi nekdanje Jugoslavije. Vse, kar je bilo potrebno, je bilo to, da se izogiba politike, da razume, sprejme in 16

Podpis v podporo za ustanovitev REKOM

Ime in priimek Drava Naslov Elektronska pota Matina tevilka/osebna identikacijska tevilka/EMO tevilka osebne izkaznice tevilka potnega lista tevilka voznikega dovoljenja Podpii. Zaradi sebe. Da se ve. Da se ne pozabi. Da se ne ponovi.Pobuda za REKOM Da gremo naprej.

izpolni svoj mandat. Temu so bili, vsaj na zaetku, posveeni vsi sodniki Tribunala. Vloga kazenske pravinosti ni v tem, da izenauje med seboj sprte pripovedi, ki s svojimi improviziranimi kompromisi, izmiljenimi, da zmanjujejo napetosti v resnici samo poglabljajo delitve v post-koniktnih drubah. Naloga sodia je, da brezkompromisno in nesporno ugotovi dejstva. V nerazreljivem spopadu zoperstavljenih pripovedi in argumentov bodo rtve in storilci prav na teh dejstvih morali zgraditi nekakno vrsto kompromisa, ki bi bil sposoben, da kona neskonno recikliranje razlinih verzij zgodovine. S tem bo, dokonno, prilo do sprave. Avtorica je francoska novinarka in nekdanja tiskovna predstavnica glavne toilke Haakega tribunala Carle Del Ponte

Denana Karup Druko

!Nevarni Haaki standardi

Denana Karup Druko Foto: osebni arhiv

17

Ni dokazov, da je Srbija pomagala in sodelovala v zloinih, storjenih v vojni v BiH, to je sporoilo iz sodbe, s katero je Momilo Perii, nekdanji naelnik Generaltaba Vojske Jugoslavije razglaen za nedolnega. Po tem Tribunal izreka kazen obtoenim iz BiH za genocid v Srebrenici (in prvi tudi v epi v primeru Tolimir), ter sodbo najvijim funkcionarjem MUP-a RS-a (Mio Stanii) s katero je dokazano, da je obstajalo zloinsko dejanje, katerega cilj je bilo ustvarjanje etnino iste drave srbskega naroda, ter da je bila odloitev o tem sprejeta e leta 1991, na skupini srbskega naroda. Ali je to haaka resnica o vojni v BiH, da je tekla beseda o nesrenem spopadu, kot se imenuje v Daytonskem sporazumu ali dravljanski vojni, kot jo uradno imenuje uradni Beograd ? Haako sodie je v preteklih letih brez dvoma zbralo dokumentacijo ogromne vrednosti in ki jo, e ne bi bilo tega mednarodnega sodia, nobeno nacionalno sodie na prostoru nekdanje SFRJ nikoli ne bi uspel dobiti. Ob tem bodo nekatere sodbe Haakega sodia

Pobuda za REKOM

vstopile v zgodovino, kot so sodba zaradi mnoinih posilstev v Foi, za katere je ICTY izrekel visoke kazni ter jih ocenil kot strane vojne zloine. Ali sodbe o genocidu v Srebrenici, etninih ienjih , taboriih, obkoljevanju Sarajeva... Ali sedaj e skoraj pozabljene sodbe, da je v BiH lo za mednarodne spopade, ko gre za vpraanje Srbije in Hrvake v vojni v BiH, v primerih Duko Tadi, Aleksovski, Blaki, Kordi in Martinovi-Naletili. Zakaj je prilo do preobrata v delu Haakega tribunala ? To, zaradi esar je BiH e enkrat postala rtev tokrat niso interesi velike Srbije in velike Hrvake, temve interesi velikih sil. Vzpostavljeni standardi, po katerih se dokazuje poveljnika odgovornost oziroma vloga ene drave pri agresiji na drugo, s pomojo in v obliki poiljanja oroja in strokovnega kadra so postali garancija vsem tistim dravam, ki vodijo vojne na ozemljih drugih drav, da zaradi tega nihe od njih ne bo odgovarjal pred nekim kazenskim tribunalom. Zanimivo je omeniti razpravo med predsednikom sodnega senata in toilstva, ki je tedaj, 28. marca leta 2011 prila v javnost popolnoma neopaeno, do nje pa je prilo prav med zakljunim govorom toilca v primeru Perii. Mark Harmon, ki je namre zastopal obtonico proti Periiu je svoj sklepni govor priel s trditvijo, da je bil Perii bojevnik iz sence, skrit za fasado zanikanja vodstva iz Beograda, da je ZRJ sodelovala v spopadu v BiH. Zloinom, ki so bili podrobno navedeni v obtonici je Perii, kot je navedel toilec, pomagal in dal prispevek iz svoje pisarne v Beogradu pri emer rtve niso bile del raunice, ki jo je ocenjeval Perii, ki je izvajal politiko predpostavljenih. 18 Harmon je poleg tega poudaril, da je Perii vedel, da so glavni strateki cilji vodstva RS, sprejeti na Skupini v maju leta 1992 bili razloevanje Srbov od Muslimanov in Hrvatov, odstranitev Drine kot meje in delitev Sarajeva. Toilstvo je to dokazalo z dokumentom s sestanka, ki je bil organiziran decembra leta 1992, na katerem so bili Slobodan Miloevi, Perii in drugi visoki srbski uradniki, na katerem je tedanji predsednik RS-a Radovan Karadi jasno ponovil te cilje. Harmon je dejal, da se je Perii zavedal, da se ti cilji ne morejo uresniiti brez uporabe sile, zato, ker nesrbsko prebivalstvo ni elelo prostovoljno zapustiti svojih domov ter poudaril, da je general Perii dajal kljuno pomo v astnikih, strelivu in oroju, ki je omogoilo VRS-ju da nadaljuje z vojno in zloini, popolnoma se zavedajo namer politinega vrha in Vojske RS in njihovih postopkov. Imenoval je tudi dnevnike Ratka Mladia, v katerih se navaja, da so bili Periiu znani strateki cilji pri realizaciji katerih je pomagala VJ, predno je bil Perii imenovan za naelnika njenega Generaltaba kar, po Harmonu, jasno kae na kontinuiteto politike in odloitev. Toda medtem ko je Harmon govoril o zdruenem delovanju VJ in VRS, ki je izvedla zloine nad nesrbi je Bakone Moloto, predsednik sodnega senata prekinil zasedanje in njegove trditve primerjal s poloajem v Afganistanu, kjer so bili storjeni zloini nad civilisti s strani sil zveze NATO in pri tem vpraal Harmona: Ali to pomeni, da so vsi poveljniki NATO, katerih enote delujejo skupaj, odgovorni za vojne zloine ? Ob poudarjanju, da je to politino eksplozivno vpraanje je Harmon odgovoril: Cilj NATO-a ni etnino oienje Afganistana, pa pa boj proti talibanom . Moloto je na to dejal: Perii ni obtoen za etnino ienje, nakar mu je Harmon odgovoril, da je prisilno premeanje med 25.000 in 30.000 Muslimanov iz Srebrenice, kot se navaja v obtonici, enako etninemu ienju. Vendar je Moloto vztrajal, da naj mu Harmon pojasni, v em se razlikuje nekdanji poloaj generala Periia od sedanje situacije astnikov NATO-a ?!
Pobuda za REKOM

Na Harmonove argumente, da v Afganistanu NATO nima za cilj, da etnino isti. Kot Amerian vem, da so bili kazensko preganjani tudi posamezniki, ki so storili zloine in nekateri sluijo dosmrtni zapor. V Periievem primeru nihe ni bil preganjan za zloine, je Moloto odgovoril z nasprotnimi argumenti: Toda NATO astniki se prav tako zavedajo, da so v Afganistanu storjeni zloini, vendar so nadaljevali s sodelovanjem v tej vojni. Ali to pomeni, da so vsi oni krivi ? Razpravo je prekinil sodnik Pedro David iz Argentine, ki je s trditvijo, da gre za povsem druge okoliine poudaril: Vzporejanje Periieve odgovornosti z odgovornostjo astnikov NATO-a v Afganistanu je neprimerna generalizacija, ki je pomanjkljiva in zavajajoa. Moloto je e tedaj pokazal, da bi bila sodba Periiu tudi sodba kateremukoli amerikemu astniku, ki je v Afganistanu branil amerike interese, toda prvostopenjsko sodie je Periia obsodilo na 27 let zapora, vendar je prav Moloto podal loeno mnenje glede najvejega tevila tok obtonice, ki so bile po mnenju drugih dveh sodnikov dokazane Periiu. Ko je komentiral sodbo Haakega tribunala, s katero je bil krivde razreen Perii, je poudaril, da je v postopku proti njemu Tribunal sprejel realnost, da bivi naelnik Generaltaba VJ ne more biti obtoen zato, ker brani meje Vzpostavljeni Haaki svoje drave, medtem ko, na primer, ameriki generali itijo svoje nacionalne interese na desetine tisoe kilometrov dale standardi, po katerih se od svojega ozemlja. dokazuje poveljnika odgovornost so postali Iz sodbe Periiu izhaja, da bi na vsakem zaboju streliva, na garancija vsem tistim vsaki ostrostrelski puki, tanku, letalu... moralo biti natanno dravam, ki vodijo vojne na ozemljih drugih drav, napisano, kateri zaboj (ali konvoj) je namenjen za nadaljevanje da zaradi tega nihe ne bo vojne, kateri pa za izvajanje zloinov. Meron in sodniki, ki so sodelovali pri sprejemanju te odloitve, so dokazni standard odgovarjal. dvignili do tako visokih pravnih viin in z iskanjem neposrednih ukazov za zloine vzpostavili nove standarde mednarodnega prava, po katerih poveljniki drugih vojsk, ki so podpirale neko vojno in zloine ne bodo nikoli odgovarjali. Po sodbi Periiu je Benjamin Ferencz, eden od toilcev iz Nrnberga izjavil, da je razglasitev odgovornih za nedolne na podlagi tehnino-pravnih nejasnosti v nasprotju z zdravim razumom in spodkopuje univerzalno tenjo za ve miru v svetu. Avtorica je novinarka tednika "Dani" iz Bosne in Hercegovine

19

Pobuda za REKOM

Maja Munivrana Vajda

!Dediina Mednarodnega kazenskega sodia za nekdanjo Jugoslavijo iz hrvake perspektive

Maja Munivrana Vajda Photo: lina arhiva

20

Z nasledstvom Mednarodnega kazenskega sodia za nekdanjo Jugoslavijo (MKSJ) se v zadnjem asu, ko se pribliuje konec dela tega sodia, vse bolj pogosto ukvarja tudi sam MKSJ, pa tudi strokovna javnost. O tej kompleksni in vedimenzionalni temi pa kljub temu ni enotnega stalia. Ocena dela MKSJ med ostalim predpostavlja veplastno empirijsko multidisciplinarno raziskovanje, sama pa se bom v naslednjih nekaj vrsticah ukvarjala samo z nekaterimi pozitivnimi in negativnimi vidiki dela MKSJ, predvsem iz pravne perspektive. Ni mogoe zanikati, da je imel MKSJ moan pozitiven vpliv na razvoj in armacijo mednarodnega kazenskega prava. Skupaj z Mednarodnim kazenskim sodiem za Ruando je MKSJ razvil bogato pravno prakso in razdelal obeleja mednarodnih zloinov. Med drugim je prepoznal spolno nasilje kot pogosto in hudo pojavno obliko vojnih zloinov, zloinov proti lovenosti ali celo genocida, eprav z denicijo tega dejanja ni tudi eksplicitno zaobjel 1 posilstva in drugih oblik spolnega trpinenja. V praksi MKSJ se je zelo hitro razvilo razumevanje, da je zloine proti lovenosti mogoe storiti tudi v nemednarodnem oboroenem spopadu, s emer je bila odprta pot za danes splono sprejeto in z Rimskim statutom kodicirano stalie, da za obstoj zloina proti lovenosti sploh ni potrebno ugotoviti obstoja oboroenega spopada, pa pa je dovolj, da gre za velik in sistematien napad (kar ne pomeni, da je zloine proti lovenosti mogoe storiti v asu miru) in e naprej, eprav nekatera od ponujenih reitev niso usklajena z naelom osebne odgovornosti na nain, na katerega se to naelo razume v modernih kazenskopravnih sistemih kontinentalnega prava je MKSJ pokazal na to, da je v kontekstu mednarodnih zloinov potrebno razvijati posebne oblike odgovornosti, ki odsevajo kolektivno in organizirano naravo teh dejanj. Morda najbolj pomembno od vsega je to, da je MKSJ poslal jasno sporoilo, ne samo

1Drugo vpraanje je, ali je takno ekstenzivno tolmaenje objektivnih lastnosti del z zelo restriktivnim razumevanjem genocidne narave tako zinega kot biolokega unienja (za kar se je MKSJ jasno opredelil v primeru Krsti).

Pobuda za REKOM

regiji, pa pa celotni mednarodni skupnosti, da se mnoina in sistematina krenja lovekovih pravic ne bodo ve tolerirala in da obstajajo institucije, pripravljene prevzeti pregon oseb, najbolj odgovornih za izvajanje mednarodnih zloinov, ko nacionalna sodia tega ne elijo ali niso sposobni storiti. S tem v zvezi je izjemno pomembna armacija individualne kazenske odgovornosti in to ne samo neposrednih storilcev, pa pa tudi najvije rangiranih oseb, tako iz vojne hierarhije, kot politikov, vkljuno s predsedniki drav. Razen poudarjanja teh dosekov univerzalne narave, ki so pomembna za celotno mednarodno skupnost, se je potrebno na kratko dotakniti tudi posebnega vpliva, ki ga je MKSJ imel na lokalno skupnost. Iz hrvake perspektive bi bilo mogoe kot najbolj pomembno poudariti postopno spremembo klime in odnosa do vojnih zloincev. Medtem ko je e sredi 2 devetdesetih dominiralo stalie, da v obrambni vojni ni mogoe storiti vojnega zloina je danes to stalie zavreno, pa eprav le na deklarativni ravni in v javnem diskurzu. eprav je to rezultat splonega dozorevanja hrvake drube in vrste drugih faktorjev, je brez dvoma tudi MKSJ v doloeni meri dal prispevek k sooanju s preteklostjo in odgovornostjo za vojne zloine, ki jih je storila lastna stran v spopadu. Proces je vzpodbudila tudi vse moneja interakcija med MKSJ in domaimi pravosodnimi telesi, ki ji je pomagala tudi izhodna strategija tribunala in nezmonost MKSJ, da procesira vse in celo najvije rangirane storilce kaznivih dejanj. Na osnovi te interakcije so hrvaka pravosodna telesa formalno prevzela en postopek, ki je bil zaet na podlagi neformalnega sodelovanja med toilstvi. Ni mogoe pozabiti niti razvoja pravnih predpisov v Hrvaki. Pod vplivom sodobnega razvoja mednarodnega kazenskega prava je Hrvaka leta 2004 v svoj kazenski zakon sprejela zloine proti lovenosti in poveljniko odgovornost in na ta nain predpisala kaznivost ne samo tistih poveljnikov, ki so namerno storili mednarodne zloine, pa pa tudi tistih, ki so v primeru zloinov bili premalo skrbni, ker so se odpovedali dolnosti nadzora, ali pa niso kaznovali svojih podrejenih, potem ko so izvedeli za sodelovanje svojih podrejenih v teh 3 zloinih. Z nedavno uveljavitvijo novega kazenskega zakonika so mednarodni zloini v hrvakem pravu formalno povsem izenaeni z mednarodnimi viri, v prvi vrsti z Rimskim statutom, ki je v veliki meri kodiciral tolmaenja, izkristalizirana skozi sodno prakso 4 MKSJ. Proces implementacije pa se tukaj ne ustavlja, to pa hrvaka sodia, tako se zdi, vasih izpuajo iz vida. Dejstvo, da je izvor implementiranih kaznivih dejanj mednarodno pravo je potrebno vzeti v obzir pri njihovem tolmaenju. eprav je ustavno sodie RH poudarilo, da je, ko gre za mednarodne zloine, dolnost sodia, da v sodbi, s katero se obtoenec razglaa za krivega tono navede, katera pravila mednarodnega prava je prekril, bi pri sojenjih za mednarodne zloine morala hrvaka sodia iti e korak naprej v obzir bi morala vzeti ne samo relevantne norme mednarodnega prava, pa pa tudi mednarodno in tam, kjer je mogoe, tudi vzporedno pravno prakso, ki tolmai in razgrajuje znailnosti teh dejanj.

21

2 To tezo je javno zastopal celo eden od sodnikov Vrhovnega sodia. 3 Kljub temu, zaradi strogega razumevanja zakonitosti prevladuje mnenje, da teh odredb ni mogoe uporabiti za dejanja, storjena predno je bilo to uveljavljeno. 4 Seveda je od nekaterih pogledov, ki so bili zastopani pred MKSJ stalno Mednarodno kazensko sodie (MKS) v nekaterih primerih tudi odstopilo, vendar je tudi takna odstopanja, ki so se v praksi pokazala kot neprimerna, potrebno ceniti kot pomemben aspekt nasledstva MKSJ.

Pobuda za REKOM

22

Konno, ali bi MKSJ lahko dosegel ve ? Ali bi lahko postal pomembneji akter v Hrvaki in celotni regiji ? Odgovor na to vpraanje je brez dvoma pozitiven. Relativno slabi percepciji in negativnemu mnenju dravljanov v regiji je dalo prispevek veliko faktorjev, od pogosto poudarjene selektivnosti toilstva MKSJ pri odloanju o konkretnih obtoencih oziroma obtonicah, pa do nedoslednosti sodnikov pri odmerjanju kazni, k emur je, tako se zdi, MKSJ pristopal stihijsko, brez jasno izraene in formulirane politike in namena kaznovanja. Ne dovolj velika pozornost je bila dana tudi mehanizmom zaite Pod vplivom MKSJ se je in podpore rtvam, kritiko pa je mogoe nasloviti tudi na razvila tudi pravna vztrajanje pri doloenih pravnih institutih, ki imajo svoje poreklo regulativa v Hrvaki v anglosaksonskih pravnih sistemih, neznanim obtoenim, vendar to, tako se zdi, njihovim odvetnikom in drugim udeleencem v postopku. Zdi se, Hrvaka sodia vasih da je glavni razlog negativne percepcije dela MKSJ v Hrvaki in v regiji bil eprav ne smemo pozabiti tudi na kontinuirano izgubijo iz vida. politino manipulacijo in pristransko medijsko poroanje dejstvo, da je samo sodie v doloeni meri zanemarilo lokalno skupnost kot svojo najpomembnejo publiko, ter je vejo pozornost namenjalo reakcijam in razumevanju mednarodne skupnosti. Pri tem je potrebno opozoriti, da so MKSJ-ju zadani zelo ambiciozni cilji. Razen individualizacije krivde in obsodbe storilcev mednarodnih zloinov se je od MKSJ priakoval tudi prispevek pri izgradnji in varovanju miru, spravi v regiji, ugotavljanju zgodovinske resnice, itd.; cilji, ki jih ni mogoe uresniiti brez ustrezne komunikacije z javnostjo in lokalno skupnostjo. MKSJ je zelo pozno doumel pomen t.i. programov outreach, le-ti pa zaradi pomanjkanja vloenih sredstev in energije nikoli niso zaiveli na nain, ki bi lahko resnino doprinesel k razumevanju in poveevanju legitimnosti mednarodnega kazenskega sodstva v regiji. V pravni znanosti se pogosto poudarja, da not only must justice be done; it must also be seen to be done. Mednarodno kazensko pravosodje mora resno razumeti to maksimo, e si eli zagotoviti svojo dolgorono legitimnost. Avtorica je docentka na Katedri za kazensko pravo Pravne fakultete v Zagrebu

Pobuda za REKOM

INTERVJU
Nerma Jelai, vodja oddelka za komunikacije

Mednarodnega kazenskega

sodia za nekdanjo Jugoslavijo

!Tribunal ne more

sam proti
politizaciji in
senzacionalizmu

Nerma Jelai Foto: Novosti

Nerma Jelai dela v Mednarodnem kazenskem sodiu za nekdanjo Jugoslavijo od leta 2008, danes pa je na poloaju vodje oddelka za komunikacije tega sodia. Pred tem si je velik ugled pridobila z dolgoletnim novinarskim poroanjem o vojnih zloinih. Za !Glas pobude za REKOM govori o dediini Tribunala in o poteh do sprave v regiji. Kaj je po vaem mnenju najpomembneja dediina Tribunala? Ko govorimo o dediini Tribunala, jo je mogoe razumeti zelo iroko in pod tem razumemo vse to, kar bo sodie predalo razlinim naslednikom. V javnih razpravah in strokovnih krogih veinoma sliimo, da nasledstvo Tribunala med ostalim vkljuuje sklepe Mednarodnega sodia, ki so vsebovani v njegovih sodbah, njegov prispevek k vladavini pravinosti v nekdanji Jugoslaviji in napredku mednarodne pravice. Zame je glavno vpraanje, kako bodo to uporabljali tisti, ki jim bo to prepueno. V asu, ko je bil Tribunal ustanovljen, nacionalna sodia drav nastalih z razpadom Jugoslavije niso bila sposobna procesirati zloine, storjene v spopadih. Globoko sem prepriana, da e ne bi bilo Tribunala, vojni zloini na prostoru nekdanje Jugoslavije ne bi bili procesirani ter da bi vladala popolna nekaznivost. Seveda je priakovano, da so mnenja o uinkovitosti Tribunala v regiji, kjer preteklost deli ljudi e vedno deljena. Ko razmiljam o najpomembnejem nasledstvu Tribunala, potem razen tega, da so nekateri od kljunih akterjev konali pred oblijem pravice kot najpomembneje za iri proces sooanja s preteklostjo vidim arhivsko gradivo in dokumente, ki so bili zbrani. Ti dokumenti seveda ne predstavljajo celotne zgodbe glede tega, kar se je dogajalo na prostoru nekdanje Jugoslavije, vendar je velik del tega v arhivu Tribunala. Prepriana sem, da niti polovica teh dokumentov ne bi bila prostovoljno objavljena celo 20 let po razpadu Jugoslavije. Nekateri od teh dokumentov so odigrali kljuno vlogo v primerih pred Tribunalom, zagotovo pa 23

Pobuda za REKOM

lahko odigrajo e pomembnejo vlogo v paralelnih procesih sooanja s preteklostjo in prouevanju vzrokov in posledic vojn. Istoasno je procesiranje najbolj odgovornih za vojne zloine v nekdanji Jugoslaviji prispevalo k obutku pravinosti vsaj nekaterih od rtev zloinov ter hkrati pri odkrivanju resnice o zloinih, ki so bili storjeni. Pogosta je ocena, da je ve sodb, s katerimi so bili obtoeni razglaeni za nedolne v zadnjem letu dni vrglo veliko senco na skupne doseke Tribunala. Ali outreach Tribunala lahko nekaj spremeni ali nartuje kakne spremembe glede tega ? Res so redke prilonosti, ko so vse strani, ki so sodelovale v vojni, zadovoljne s sodbami Tribunala. Zavedam se odzivov na nedavne odloitve Tribunala, kot tudi rezultatov, ki so imeli vpliv na delo mojega urada v regiji. Veliko tevilo aktivnosti in skorajda vsi narti za Srbijo so namre kot rezultat nekaterih reakcij in odloitev zaustavljeni. Vendar se skupni doseki Tribunala ne morejo ocenjevati na podlagi nekaterih sodb, pa pa je potrebno vzeti v obzir vse to, ker je bilo doseeno do sedaj. Storjeno pa je bilo mnogo tega in to kljub skepticizmu, ki je spremljal Tribunal od samega zaetka. eprav je to sodie postavilo temelje tistega, kar se imenuje Outreach in pri emer so nam ostala mednarodna sodia sledila, je moje osebno mnenje, da bi se sodia, ki se ukvarjajo z vojnimi zloini lahko bolj strastno vkljuila v pojasnjevanje svojega mandata in e posebej svojih odloitev. Vendar je vsem, ki redno spremljajo delo Tribunala jasno, da je ta vrsta angamaja naemu Outreach-u, pa tudi ostalim sodiem te vrste do neke mere omejena. Upam, da bo ena od nauenih lekcij po zapiranju Tribunala tudi spoznanje mednarodnih pravnikov, da imajo takna sodia iro vlogo v sooanju s preteklostjo izven sodnih dvoran. Kako gledate na ocene, da so te sodbe (Gotovini, Markau, Periiu, Haradinaju) poglobile prepad med narodi in da niso doprinesle k spravi, enemu od deklariranih ciljev Tribunala? Tono je, da so nedavne sodbe izzvale veliko negodovanja v dravah nekdanje Jugoslavije. Toda kot sem rekla e prej, se redko dogaja, da so vse strani, ki so sodelovale v vojni zadovoljne s sodbami Tribunala. Od mojega prihoda v Tribunal leta 2008 se lahko spomnim samo ene sodbe od ve desetin podobnih, ki sta jo pozdravili obe strani v spopadu. Ocenjujem, da se bo generalna ocena skupne uinkovitosti sodia lahko sprejela ele z doloeno zgodovinsko distanco in po koncu vseh procesov, ki se vodijo pred sodiem. Zakaj sodna dejstva, ki so bila ugotovljena pred Tribunalom e vedno niso splono znana in sprejeta v javnem mnenju v regiji, ali pa se izkoriajo na selektiven nain ? Proces sooanja s preteklostjo je dolg in bole in, al, nae drube, tako se zdi, e zmeraj niso v popolnosti pripravljene, da bi se resno ukvarjale s tem problemom. Seveda, tu so nevladne organizacije, civilna druba in posamezni politiki in akademiki, vendar nam manjka spoznavanje drube v celoti. V poloaju, ko je zanikanje zloinov navzoe vsepovsod
Pobuda za REKOM

24

selektivna uporaba sodnih dejstev, ugotovljenih pred Tribunalom koristi tistim, ki elijo ta proces poriniti pod preprogo. Outreach program Tribunala e leta dela na priblievanju dela Mednarodnega sodia skupnostim v nekdanji Jugoslaviji in njegovega prispevka pri ugotavljanju resnice o tevilnih dogodkih, ki so se med leti vojne zgodili na prostorih nekdanje Jugoslavije. Vendar pa nai napori, al, velikokrat padejo v senco senzacionalistinega poroanja medijev in neredko zelo neodgovornega politinega diskurza. Nai napori, sredstva (govorim izkljuno za Outreach) in monosti niso zadovoljive za to, da bi se borili proti rezultatom dolgoletne politizacije mandata in dela Tribunala. Bosna in Hercegovina in Kosovo sta se opredelili za dravne strategije tranzicijske pravinosti. Kaj je po vaem mogoe priakovati, kakne rezultate ? Kaj bodo najveji izzivi taknega pristopa ? Dravne strategije tranzicijske pravinosti so postavljene zelo ambiciozno. Ko gre za vpraanje Bosne in Hercegovine je vpraanje, ali obstaja monost, da se spotujejo roki in naloge, ki so postavljene s to strategijo. Osebno ocenjujem, da je izpolnjevanje strategije izjemnega pomena zaradi hitrosti procesiranja velikega tevila vojnih zloinov. Preden ste postala tiskovna predstavnica Tribunala ste ob aretaciji Milana Lukia kot nekdanja viegradka za the Guardian napisali, da je prepozno za pravinost. Kaj lahko danes sporoite rtvam, ki e naprej tako mislijo o sojenjih za vojne zloine ? Nikoli nisem napisala ali dejala, da je prepozno za pravinost ker menim in verjamem, da nikoli ni prepozno in da nikoli ni potrebno odnehati. Ko je bil je Milan Luki leta 2005 aretiran, sem pozdravila njegovo aretacijo, vendar sem rekla, da e ostane pri tem, to ne bo prineslo pravice rtvam Viegrada. Sporoilo, ki sem ga poskuala poslati je, da najbolj znani in najbolj okrutni ali pa velike ribe niso bili edini, ki so izvajali zloine, pa naj govorimo o Viegradu, Foi ali kaknem drugem mestu. Mednarodni mediji so v tem asu pogosto poroali o haakih beguncih kot edinim in najpomembnejim za proces sprave, za mene pa je bilo pomembno, da se razume, da oni niso mogli sami storiti teh zloinov in da so posameznim rtvam drugi, neidenticirani storilci morda isto tako pomembni ali e bolj pomembni. Prav tako se je v tem asu v mednarodnih medijih pisalo o treh ali tirih najvejih ali najbolj znanih mestih zloinov, jaz pa sem medtem poskuala dvigniti zavest o nekih manj znanih mestih ubojev, ker menim, da ne smejo biti pozabljena in da se ne sme ustvariti prepad med rtvami in obutek, da njihovo trpljenje ni enako pomembno in enako nedopustno. Kaj menite o Pobudi za ustanovite REKOM-a, ali jo podpirate ? Osebno sem e od samega zaetka, e pred prihodom v Tribunal podpirala idejo o ustanovitvi REKOM-a. Srena sem, da so od mojega prihoda v to institucijo predsedniki Tribunala kot tudi sekretar sodia v svojih naslavljanjih javnosti poudarjali, da je ta pobuda pomemben mehanizem v procesu sprave in sooanja s preteklostjo na prostorih nekdanje Jugoslavije in kot takna komplementarna delu MKSJ. Znano vam je, da prejnje pobude
Pobuda za REKOM

25

niso zmeraj dobile zelene lui od MKSJ, prav tako pa se tudi Tribunal kot institucija ni izrekal o njih. Iskreno upam, da bo pobuda zaivela in da bo lahko izkoristila bogato nasledstvo Tribunala in njegovega dela. Jelena Gruji

GLAS RTEV

Prievanje: Djordje Krsti

!Dajte nam, da prinemo

iveti e danes
26

Oblast ne more prinesti ni dobrega, e so na oblasti, in trenutno so na oblasti, ljudje, ki so sodelovali v vojni.

O trpljenju v Bijeljini je na Tretjem Regionalnem forumu o mehanizmih za ugotavljanje dejstev o vojnih zloinih v nekdanji Jugoslaviji, ki je bilo v Beogradu, 11. in 12. februarja leta 2008, govoril Djordje Krsti. Prievanje njegovega soseda Jusufa Trbia smo predstavili v prejnji tevilki. Kolega, moj sosed Jusuf je zgodbo povedal lepo, kajti on je tudi knjievnik in novinar. Jaz tega ne znam tako povedati. Kar sem vedel, sem vedel... in med temi nesrenimi dogodki sem imel nezaustavljivo eljo, da pomagam ljudem in pomagal sem, moja hia je pomagala, kolikor je lahko. To je Jusuf tudi napisal na nekaj mestih v svojih knjigah. Moja hia ni pomagala samo Bonjakom, pa pa vsem, ki jim je bila v tem trenutku pomo potrebna. Ne bom jih imenoval, da vas ne muim. Prav pa je, emotivna oseba sem, kamen imam v trebuhu in preznojil sem se, eprav se teko preznojim. Ne vem, kaj je bolj tragino, ali to, kar so na [istem Forumu; prip.ur.] govorili otroci o svojih starih ali ne vem, matere o otrocih ali sestre, ali oetje. Vse to je tako tragino, da je res... da sem izmuen s temi stranimi zgodbami. Ampak naj bo, jaz bom nekako povedal o tej Bijeljini, res je to primer mesta, ki je imelo skozi zgodovino lepo toleranco in lepo ivljenje. Ne bom navajal veliko primerov, samo da navedem iz Druge svetovne vojne. Ujdurovi Mujo je reeval Srbe in bil je ubit s

Pobuda za REKOM

27

ore Krsti Foto: FHP arhiv

strani zloincev, ker je reeval Srbe iz Jasenovca in jim pomagal. Vendar ni bil samo on taken, bilo je e podobnih druin. In obratno, Srbi so pomagali in skrivali Muslimane, da sedaj ne bi dolgovezil. [elim se] zahvaliti tudi tem ubitim Muslimanom, ubitim [med zadnjo vojno], ki so pomagali tudi meni. Jaz... mislim, moja druina je pomagala in na nek nain se mi je vrnilo. Kar pravi narod dobro se vraa z dobrim. Moj otrok je bil 20. marca leta 1995 ujet na Majevici, hudo ranjen in dokler e ni bil ranjen... je izvlekel neke ranjene. Umrla sta dva ali trije, ostal je med zadnjimi in bil je hudo ranjen. Prila je ekipa [Muslimani]. Potem je prila druga ekipa in eleli so, da pride. Vendar je bil nepomien. Potem je nek stari lovek dejal: Dajte, da reujemo mladost in oni so to sprejeli, ker mu je bilo tedaj nepolnih 20 let, fant je res lepo portno grajen, lep... otrok vsakega je lep, pa vendar... In oni so ga sprejeli. Dali so ga na nosila in prenesli. Iz njegovega prievanja, ko je bil zamenjan po estih mesecih in devetih dnevih vem samo toliko, eprav on ne eli veliko govoriti. Tedaj je prosil vode. Niso mu dali vode, dali so mu limono. Prepeljali so ga skozi minsko polje, prili v poljsko bolninico. Tam so udarile granate, padel je z operacijske mize, nato so ga premestili v Tuzlo, kjer je bil korektno operiran, da bi po odhodu in kontroli na VMA v Beogradu rekli, da je bil korektno zdravljen in korektno operiran. Danes se giblje,
Pobuda za REKOM

28

iv, dela in hoem rei, rad bi se zahvalil vsem... vsemu temu osebju iz Tuzle, ker je prihajalo veliko mojih sosedov in sosed, ki so medtem zapustili Bijeljino, ki smo jim pomagali in so prinaali ponudbe. In tudi njim ni bilo jasno, od kod sedaj enske Muslimanke prihajajo k nekemu Srbu, etniku, da mu prihajajo nasproti. [...] Jaz se zahvaljujem vsem tem mojim tovariicam in tovariem in zdravnikom in e posebej prvemu loveku, ki je imel dobroto, da reuje mladost in da so ga reili, ker so ga transportirali. Ker lahko bi ga pustili, da umre, mislim, da na Majevici. No, tako priblino... kot pravi Jusuf, da damo malo tudi vedrosti, da so dobri ljudje povsod in da ni samo moja druina pomagala v zadnji vojni, da reem tako. Bilo je e srbskih druin, ki so pomagale, ker so v Bijeljini resnino bili ubiti Muslimani. Ubiti Muslimani. In e so bile tam tri ali tiri srbske rtve, niso bile ubite od muslimanske roke, pa pa od nameene. Tako da so bili ubijani, to je res, Muslimani. In e enkrat bi se rad zahvalil vsem, ki so imeli razumevanje in ki so mi pomagali, ko sem se vrnil, ker se je tudi meni obrestovalo to, da sem pomagal, ker so drugi pomagali meni. In imam potrebo, resnino imam potrebo, da ko gledam to sreanje in te tako teke zgodbe, da izrazim svoje loveko soalje tem rtvam, tem druinam, ki so imele rtve v vojni, ker nisem imel prilonosti, da bi to povedal na javnem zboru. Izraam svoje loveko soalje, globoko soalje za vse te, ne glede katere nacionalnosti so in na katerem bojiu ali domu so bili ubiti, ker si tega zagotovo niso zasluili. Preprian sem, da je ve kot 90 odstotkov ljudi potenih in da si niso zasluili tega, kar imamo danes. Vse to, kar smo posluali, je dobro, da se slii in napie, da se nato ne bi pisale dve ali tri zgodovine, da bi se vedelo, kaj je zgodovina. Vendar s tega zbora vsaj priakujem, da se da neka pobuda in da se zane nekaj spreminjati v drubi. Kajti mi smo se pogovarjali in se pogovarjamo. V glavnem se vse teko spreminja. Mislim, da bi bilo potrebno spremeniti oblast. Nobena oblast ne more prinesti ni dobrega, e so na oblasti - in takni so na oblasti ljudje, ki so sodelovali v vojni. Na vseh kljunih funkcijah se danes nahajajo ljudje, ki so sodelovali v vojni in ki branijo svoje pozicije. Jusuf je to rekel. e oni e naprej hujskajo ljudi, e so nacionalisti, ovinisti, potem ne moremo tudi mi priakovati, da bi li v Evropo, niti da bi bilo nam v neki prihodnosti...,Dajte nam, da ivimo danes, da lahko zanemo iveti e danes, da ti otroci in mladina e danes vidijo, ne pa samo neko prihodnost. Dokler oni ne doakajo te prihodnosti, bodo ostareli tudi oni. Toliko od mene, da vas ne bi ve zadreval. Hvala vam.

Pobuda za REKOM

PROCES REKOM Razprava o instrumentih za odkrivanje in objavljanje dejstev o preteklosti je bila sproena maja leta 2006, na Prvem regionalnem forumu za tranzicijsko pravinost, ki so ga organizirali Fond za humanitarno pravo (Srbija), Raziskovalno-dokumentacijski center (BiH) in Documenta (Hrvaka). Udeleenci, predstavniki nevladnih organizacij in zdruenj druin izginulih in rtev iz post-jugoslovanskih drav so se zavzeli za regionalni pristop pri ugotavljanju dejstev o vojnih zloinih, s pojasnilom, da se je vojna odvijala na podroju ve drav in da rtve in storilci, v veini primerov, ne ivijo v isti dravi. Koalicija za ustanovitev Regionalne komisije za ugotavljanje dejstev o vojnih zloinih v vojnah v bivi Jugoslaviji (REKOM) je bila ustanovljena 28. oktobra leta 2008, na etrtem regionalnem forumu za tranzicijsko pravinost v Pritini. Iniciativa REKOM je v treh letih intenzivnih posvetovanj v celotni regiji nekdanje SFRJ z ve kot 6000 razlinimi udeleenci sproila najbolj obseno drubeno debato, ki je bila kadarkoli organizirana na teh prostorih. Na podlagi predlogov, zahtev, potreb in stali udeleencev tega posvetovalnega procesa za ustanovitev REKOM je bil napisan in 26. marca leta 2011 tudi javno predstavljen predlog Statuta REKOM, ki je bil, skupaj z ve kot pol milijoni podpisi podpore, namenjen najvijim institucijam drav v regiji. Oktobra leta 2011 je bil oblikovan regionalni tim zagovornikov za REKOM, ki vodi zakljuno fazo procesa REKOM. Od drav regije se zahteva ustanovitev neodvisne, meddravne Regionalne komisije za ugotavljanje dejstev o vseh rtvah vojnih zloinov in drugih tekih kritev lovekovih pravic, storjenih na podroju SFRJ v obdobju 1991-2001. Stalie Koalicije za REKOM je, da mora biti ugotavljanje dejstev o zloinih in imenovanje mrtvih, ubitih in izginulih osnovna naloga REKOM-a, o ostalih ciljih in nalogah pa bi konno odloitev morale sprejeti vlade, ki bodo skupaj ustanovile REKOM. !Glas je publikacija, katere osnovna naloga je, da o procesu REKOM informira lane in lanice Koalicije za REKOM, tevilne podpornike Iniciative in vso zainteresirano javnost. Publikacija se ukvarja tudi z napredkom tranzicijske pravinost v regiji. Izhaja v bosansko/hrvako/srbsko/rnogorskem, kot tudi v albanskem, anglekem, makedonskem in slovenskem jeziku.

29 29

Pobuda za REKOM

30