Nekatere nae najbolje ideje so se porodile, ker smo svoje inenirje pustili, da se potepajo tam, kjer se e angeli bojijo

hoditi. Henry Ford

Interni asopis drube Savaprojekt, d. d., Krko, tevilka 25, december 2013 Spotovane sodelavke in sodelavci, spotovani poslovni partnerji! Priakovanja v zaetku letonjega leta so bila, da bomo poslovali z izgubo. To bi se tudi zgodilo, e ne bi e v letih 2010 in 2011 ter ponovno v zaetku letonjega leta ukrepali z znianjem osebnih dohodkov. Odloili smo se namre, da ne bomo odpuali naih sodelavcev, ampak znievali stroke dela. Velika veina zaposlenih se je s tem tudi strinjala. Na namen namre ni imeti nizke plae, ampak je potrebno najprej preiveti, ele nato lahko sledi rast. Ob tem smo letos zaposlili kar nekaj mladih, nekaj zaposlenih je tudi odlo, vseeno pa je trenutno v Savaprojektu ve zaposlenih kot v lanskem letu. Z izrednimi napori smo dosegli, da tudi ob koncu poslovnega leta 2013 ne bo izgube. To nas lahko zadri na zelo visokem bonitetnem nivoju, kar pomeni olajano poslovanje v letu 2014. Tudi veino rezerv, ki smo jih imeli pripravljene za leto 2013, imamo e na razpolago. Znailnost leta 2013 je, da smo delali veliko stvari za malo denarja v zmedenem trnem okolju. Svetla toka iztekajoega leta je, poleg pozitivnega poslovanja, pridobitev mladih ljudi, ki bodo poskrbeli za prihodnost nae drube. V prihajajoem letu bomo namre dopolnili e 40. leto delovanja, saj nai neformalni zaetki dela segajo v leto1974. Trno okolje se v letu 2014 ne bo bistveno spremenilo in promet z nepremininami se ne bo dvignil. Priakujem, da se bodo cene storitev dvignile in da se bo banni sistem konsolidiral ele v letu 2015. Tako nam ostane, da iemo lastne rezerve, kajti pogoji ne bodo bistveno bolji. Odloeni smo zmagaNadaljevanje na str. 2.

Savaprojekt kmalu pooblaen za izdajanje energetskih izkaznic

Energetska izkaznica je javna listina s podatki o energetski uinkovitosti stavbe in s priporoili za poveanje energetske uinkovitosti. Izdelujejo jo neodvisni strokovnjaki na zahtevo stranke in v naem podjetju se je za izdelavo energetskih izkaznic strokovno usposobil Damjan Jurei, dipl. in. el. Energetske izkaznice lahko izdajajo pooblaene pravne osebe, ki jim pooblastilo za izdajo podeli pristojni minister po izvedenem javnem nateaju, na katerega smo se prijavili tudi v Savaprojektu.
Ve na str. 7.

V TEJ TEvILKI PREBERITE ...

str.

str.

str.

11

str.

12

0b zakljuku leta 2013

Naj sodelavec leta 2013

Druabna kronika

Leto 2013 v sliki

OB ZAKLJUKU LETA 2013

...nadaljevanje s 1. strani.

S skrbjo v 2014 Izteka se leto 2013. Leto, ki smo ga lani priakovali v skrbeh, kaj se bo zgodilo v teh nemirnih asih, ko nam kriza trka na vsa vrata in ko nam politika kroji bodonost. Pa smo tudi to leto preveslali celo s pozitivnim rezultatom. Po em si lahko zapomnimo minulo leto? Po hudih naporih pridobiti delo in dosei tisto vrednotenje inenirskih storitev, ki bi omogoila preivetje. Da, preivetje. O temu, da bi cena inenirja na trgu dosegla vrednost, ki bi omogoala razvoj, izobraevanje, varnost, al lahko le sanjamo. Pa vendar gre ivljenje naprej, tako tudi v naem podjetju. Ne glede na vse uspevamo krmariti v teh nesigurnih asih, celo zaposlili smo nekaj novih mladih sodelavcev, kajti zavedamo se, da je prenos znanja na mlaje generacije temelj bodoega uspeha. Ne vem pa, kaj nas aka v prihajajoem 2014. To se spraujem vsakodnevno tako iz vidika poslovanja kot iz podroja zakonodaje. al imam obutek, da naa vlada res ne ve, kaj naj pone s to dravo. Namesto, da bi bil njen cilj vzpodbujati gospodarstvo in razvoj, ker je to edina monost preivetja, se mi zdi, da pone ravno obratno in le ie, kako naj e to, kar je preivelo, izrpa. Tako nam v letu 2014 pripravlja kar nekaj preseneenj na podroju energetike, okolja in graditve. V proceduri je sprejem novega Energetskega zakona, ki bo oitno pod pritiskom EU sprejet e pred iztekom tega leta. In to kljub temu, da je v njemu veliko nedoslednosti, nedoreenosti, da namesto reevanja nejasnosti odpira nova vpraanja. Pripravlja pa nam e preseneenje v novem Zakonu o graditvi objektov, ki bo, e bo sprejet v obliki sedanjega koncepta, temeljito spremenil dosedanje postopke ter povzroil zmedo in nepopravljivo kodo. Tako je vlada e sprejela Izhodia normativnih sprememb na podroju urejanja prostora in graditve objektov, kar je prvi korak do novih zakonskih predpisov. Na prvi pogled in za nekoga, ki ne pozna tega podroja, vse skupaj deluje kot pozitivna sprememba. Ampak zakonodaja-

ti, zato ni prostora za maloduje, za ukvarjanje s samim seboj, za strahove in skrbi, pa pa moramo razmiljati, da moramo e prvikrat narediti prav in dobro. V naslednjih dveh letih bo as za spremembe, saj imamo mlado in dobro ekipo, ki jo je treba v tem kratkem asu usposobiti. Treba se je pripraviti na druge trge in zmanjati odvisnost od domaega trga. Princip, ki ga priporoam vsem, je slede: spremembe so zakon narave in zakon poslovanja potrebno se jim je hitro prilagoditi ter vsaki, ko pade, se mora pobrati. Svojim sodelavcem svetujem, da takoj v zaetku leta ali pa e sedaj razmislijo, kaj lahko v letu 2014 naredijo bolje kot v letu 2013, kajti meje so preozke bolj kot gremo ez skrajne meje, ki si jih postavimo, bolj se te meje irijo. Vsem sodelavcem in poslovnim partnerjem, ki nas spremljajo, se zahvaljujem za plodno leto 2013, mladim sodelavcem pa veliko koraje in predanosti poslu, saj brez tega ni uspeha. Vsem elim sreno novo leto. Peter igante, glavni direktor

lec ni razmislil o ozadju in pogojih, ki so potrebni, da se zamiljeni postopki res izpeljejo in da se ohrani ali celo povea kvaliteta dela. Namesto, da bi stroki dala vejo teo, ji celo odvzema njeno vlogo ter vse skupaj spravlja na nivo veje moi birokracije in manje vloge strokovnosti. alostno je, da sestavljalci zakonodaje verjetno celo verjamejo temu, da bodo nekaj popravili, uvedli pozitivne spremembe. Pri tem pa ne sliijo, kaj jim svetuje in kaj opozarja ira stroka (strokovna javnost, strokovne intitucije z znanjem, kadrom, izkunjami). Se pa al med obema zbornicama ob tem tudi kaejo doloena razhajanja v razumevanju predlaganih sprememb. Ampak kljub vsemu verjamem, da bomo prebrodili tudi te teke ase. Res pa bodo potrebne spremembe v nas in v naem razmiljanju. Kdor se ne bo uspel prilagoditi, pa ne bo mogel slediti novih zahtevam in potrebam. In mogoe je tu naa prilonost, kajti izkunje so e pokazale, da bolj, kot je zakonodaja komplicirana, veja je naa prilonost na trgu. Imamo bogastvo v znanju, kadru, izkunjah, mladosti. Izkunje na eni strani in premiljena usmeritev mladosti pa so preizkuen recept za uspeh. Kaj nam torej preostane? Da izkoristimo to, kar imamo. Sebe, svoje znanje, svojo mo. In predvsem, da s pozitivnim pristopom zremo v prihodnost. Ali e citiram N. Mandelo: Vse se zdi nemogoe, dokler tega ne storimo. Sreno in veliko optimizma v 2014! mag. Vinko Volanjk, izvrni direktor za podroje projektiranja

je asopis drube Savaprojekt, d. d. Izdajatelj: Savaprojekt, d. d., CK 9, 8270 Krko Uredniki odbor: Jagica Ganc, Tatjana Zupani, Andrej Trot, Tamara Monik, Blaka Kljuevek, Mateja Boi Naklada: 250 izvodov Tisk: Forma Breice, d.o.o. Naslednja tevilka izide: marec 2014

december 13

Ob koncu leta Obrnilo se je e eno leto, v katero smo vstopili z veliko negotovostjo in meanimi obutki zaradi slabih napovedi. Marsikaj od napovedanega se je al uresniilo, predvsem slabe napovedi gospodarskega stanja drave, kar posledino pomeni tudi tejo situacijo v nai brani. Kljub vsemu smo v to situacijo prili pripravljeni in z nartovanimi ukrepi sorazmerno uspeno zakljuili to leto. Kot kae, se bo podobno stanje nadaljevalo e naprej, vsaj e v naslednjem letu, zato moramo v naslednjem letu najti dodatno energijo, da prebrodimo e ta as in se hkrati dobro pripravimo na prihodnost. Komentarjev in napovedi o krizi in njenem koncu je veliko. Mislim, da so najbliji resnici tisti, ki pravijo, da se je pa potrebno prilagoditi stanju v dani situaciji z iskanjem reitev, ki bodo zagotavljale preivetje oziroma nadaljnji razvoj. Zato mora biti to tudi as, da energijo usmerimo tudi za pogled vase, v lastno organiziranost in razmislek o prihodnosti. Pred vrati je zamenjava generacij, ki je v vsaki organizaciji, ki eli nadaljevati svojo pot, zahtevna naloga. Ponovno moramo pretehtati, kje so nae kvalitete in prednosti, presoditi, kaj bo v bodoe z naim trgom, in si na ta nain postaviti cilje za naprej. Urbanizem in tehnino projektiranje, ki sta nosilni dejavnosti nae drube, bi bilo v prihodnje potrebno nadgraditi z monejim ineniringom, ki bo nudil svetovanje v pravem pomenu besede v vsej svoji irini. Razmislek o prihodnosti bo nuja tako na nivoju drube kot tudi vsakega posameznika, saj bo le doseen konsenz o novih ciljih lahko garancija za nadaljnji razvoj drube kot celote. Naj se ob tej prilonosti zahvalim sodelavcem, vsakemu za njegov prispevek k uspeno zakljuenemu letu, vsem naim naronikom, investitorjem, ki so se v teh asih odloili za svoje investicije in nam tudi s tem omogoili, da e vedno lahko z optimizmom zremo v prihodnost. Vsem elim tudi sreno, zdravo in uspeno leto 2014. Andrej piler, izvrni direktor za podroje ineniringa

O letu 2013 in dogajanju na podroju urbanizma Izteka se e eno leto. 2013 je bilo zanimivo ne le zaradi tevilke 13, ki je za mnoge nesrena tevilka, temve tudi zaradi vsega, kar se je, vezano na razmere v nai mali deelici, na oddelku za urbanizem dogajalo in zgodilo. O letu, ki se poslavlja. Novo poslovno leto smo zaeli tevilno oslabljeni. Poleg e odsotnih kolegic, ki so doma pridno skrbele za bodoi naraaj, sta nas spomladi prostovoljno zapustili e dve sodelavki. S tem se je v oddelku uravnoteilo razmerje med mokim in enskim delom, Jagica, Tamara, Silvija in Nua pa so skrbele, da se raven testosterona v oddelku ni bistveno poveala. Polona je bila iz uravnavanja stanja izvzeta, saj njeno delo na doktoratu iz ekoremediacij ter njena prisotnost v nai pisarni v Ljubljani na kemino ravnovesje v Krkem ni imela bistvenega vpliva. V sredini leta se je zaradi uspenega sodelovanja med urbanizmom in projektivo za ena povealo tevilo prebivalcev Slovenije. Kolegici Damjani in kolegu Andreju se je namre rodila ljubka Sonja. V zadnji tretjini leta se nam je po zakljueni porodniki ponovno pridruila Petra. Konec leta pa se je zakljuil v obiajnem vzduju, veliki delovni vnemi in brez posebnih pretresov. Zaradi reorganizacije dela in prenove pisarn pa se je tip pred iztekom leta iz projektive na urbanizem preselila Andreja (1:0 za urbanizem). Dobrodola. V letu, ki se konuje, smo na naem oddelku spisali priblino 40% manj ponudb kot v preteklem letu. Kljub bistveno nijim prodajnim cenam pa pri samem pridobivanju posla nismo bili bistveno bolj uspeni, za kar gre kriviti predvsem bistveno spremenjene razmere na trgu. Kljub vsemu pa ne smemo biti rnogledi, saj se lahko pohvalimo s tevilnimi dobrimi projekti. Med vejimi projekti, s katerimi smo se kljub zmanjanemu tevilu sodelavcev spopadali v tem letu, so

bili Obinski prostorski nart Obine Krko, Pobuda za pripravo dravnega prostorskega narta za letalie Joeta Punika Ljubljana, Dravni prostorski nart za ureditve na obmoju Hidroelektrarne Mokrice ter strokovne podlage za izdelavo obinskega podrobnega prostorskega narta za ureditev portnega centra v Sevnici, za vinogradnika obmoja ter za prenovo starega mestnega jedra Sevnica. Med pomembneje tekoe projekte lahko tejemo tudi izdelavo Pobude za pripravo dravnega prostorskega narta za letalie Edvarda Rusjana Maribor, Obinski podrobni prostorski nart za ureditev portnega centra v Sevnici ter dva obinska podrobna prostorska narta za gradnjo stanovanj (Obina Lako in Obina Tolmin) ter Spremembe in dopolnitve zazidalnega narta naselja Levec (Obina alec). Najpomembneja prostorska akta, ki smo jih izdelali na naem oddelku in sta bila sprejeta v tem letu 2013, pa sta bila Dravni prostorski nart za ureditve na obmoju Hidroelektrarne Mokrice ter Obinski prostorski nart obine Kostanjevica. Med pomembne mejnike na urbanizmu naj izpostavim pridobljene posle za izdelavo okoljskih poroil, ki predstavljajo zaetek v izpopolnjevanju na podroju varstva okolja in prvi korak k ponovni pridobitvi pooblastil za izdelavo okoljskih poroil in poroil vplivov na okolje ter izdelavo krajinskega narta za ureditev bazena HE Breice, ki bo skupaj z ekoremediacijskimi ukrepi za bolj sonaravne ureditve prispeval k boljemu razumevanju in vejemu pomenu krajinskih ureditev pri nartovanju v prostoru. Kot je to ob zakljuku leta e v navadi, naj se iskreno zahvalim vsem naim naronikom, poslovnim partnerjem in sodelavcem za uspeno delo. Zlasti slednjim iskrena hvala za korektno in strokovno delo ter vse lepe trenutke, ki smo jih kljub pesimistinim asom preiveli skupaj. Urbanisti ste/ smo A1!!! Za zakljuek naj vsem sodelavcem in sodelavkam le voim lepe boine in novoletne praznike.
Ale Janovnik, izvrni direktor za podroje urbanizma

december 13

OB ZAKLJUKU LETA 2013

DOGODKI

Naj sodelavka leta 2013 je Jagica Ganc

Po dveh letih premora je letos ponovno potekal izbor Naj sodelavca oz. sodelavke leta. Na letonjem izboru za naj sodelavca Savaprojekta je bila izbrana Jagica Ganc, ki je e od leta 1980 zaposlena v naem podjetju na oddelku urbanizma. Sodelavci in sodelavke so jo opisali kot osebo, ki je vedno pripravljena pomagati, je zelo strokovna in vestna, dobra prijateljica, prijazna in potrpeljiva, druabna, komunikativna, skratka super oseba. S svojim znanjem obvladuje vse situacije in po mnenju naih zaposlenih bi bil vsak presreen, da bi jo lahko imel za sodelavko. Podpira skoraj vse vogale urbanizma in je iva enciklopedija, saj ima ogromno strokovnega znanja. Kadar sodelavci potrebujejo nasvete, si vedno vzame as in odloi svoje delo. Takrat poda svoje mnenje in na taken nain s skupnimi momi pridejo do zakljukov. Izrednega pomena je, da je v komunikaciji s strankami zelo uspena in da ji naroniki zaupajo. Podjetje predstavlja v najlepi lui, ima obutek predanosti in je lahko zgled ostalim sodelavcem. Sodelujoi v izboru za Naj sodelavca so v aljivem tonu pripisali tudi, da so celo slubeni avto poimenovali po Jagici in sicer so mu nadeli ime Jagi.

Jagica Ganc je ob razglasitvi rezultatov povedala, da se iskreno zahvaljuje vsem sodelavcem za prijazne besede in pohvale, ki so jih napisali v obrazloitvah. Obenem je poudarila, da so njeni sodelavci krasni ljudje in da rada dela v kolektivu, kjer si med seboj pomagajo ter delijo znanje. Povedala je tudi, da se je tokrat ponovno pokazalo, da se dobro z dobrim vraa, kar je njen moto v ivljenju. Glasove za Naj sodelavca/sodelavko leta 2013 so prejeli tudi Ale Plestenjak, Andrej Molan, Darjan Pernar, Sao Jovanovi, Todor Rui, Damjan Mei, Silvija Umek, Darja Podlipnik, Tatjana Ban, Nua Vani, Damjan Jurei, Marija Renduli in Petra arn. Posebno pozornost je potrebno nameniti predlogu sodelavca ali sodelavke, ki je glasoval(a) za vse zaposlene Savaprojekta, kajti vsak posebej je zasluen, da s svojim delom, zagnanostjo in pripadnostjo prispeva k uspehom drube. Jagici Ganc in vsem nominirancem iskreno estitamo!

Otvoritev bencinskega servisa OMV na poivaliu Grosuplje Cikava

Grosuplje, 4. 11. 2013 V Grosupljem je potekala otvoritev bencinskega servisa OMV na poivaliu Grosuplje Cikava, za katerega smo v Savaprojektu pripravljali projektno dokumentacijo, in sicer projekt za izvedbo. S pripravo dokumentacije smo zakljuili v letu 2012, jeseni istega leta se je zaela gradnja bencinskega servisa, ki se je zakljuila letos poleti. Naa druba je sodelovala tudi pri sami izgradnji, saj smo bili izbrani za izvajanje nadzora.

december 13

Andrej Pirc postal doktor znanosti in odgovorni projektant

Na sodelavec Andrej Pirc je 2. decembra 2013 uspeno zakljuil doktorski tudij na Fakulteti za strojnitvo. Doktoriral je pod mentorstvom izr. prof. dr. Mihaela Sekavnika, z naslovom disertacije Aktivna energetska omreja s sistemi soasne proizvodnje toplote in elektrine energije in vodikovimi tehnologijami. V nadaljevanju predstavljamo kratek povzetek njegovega dela. Predmet doktorske disertacije je bilo nartovanje energetskih omreij. Pri tem je potrebno pravilno vrednotiti im veje tevilo vplivnih dejavnikov in njihovih medsebojnih odnosov. V naem primeru smo upotevali naslednje dejavnike: porabnik konne oblike energije, primarni vir energije, energetski sistemi, ekonomija in okolje. Razvili smo izvirno odloitveno metodo (pristop k nartovanju) sestavljeno iz petih korakov: definicija potreb po konni obliki energije, analiza razpololjivosti virov primarne energije, doloitev monih konfiguracij omreja, definicija odloitvenih parametrov in ustreznih uteitvenih faktorjev, doloitev optimalne konfiguracije rabnika konne energije (elektrina energija, toplota in vodik), primarnih virov energije in proizvodnih enot. Slednje so fotovoltaina elektrarna, vetrna elektrarna, hidroelektrarna, sistem SPTE motor z notranjim zgorevanjem in vrni kotel. Ker je bilo testno omreje otono, je imelo prigrajene tudi hranilne kapacitete v obliki baterije, hranilnika toplote in vodikovih tehnologij, ki zajemajo elektrolizer in hranilnik vodika. Upravljanje posameznih elementov omreja smo vrili na podlagi vrednosti merjenih parametrov, ki so lahko stanje v hranilnih kapacitetah, stanje porabe, razpololjivost posameznega vira energije... Merjeni parametri so zavzemali intervalne vrednosti, katerih kombinacije so doloale mone situacije, zapisane v vektorski obliki. Omreje so sestavljali razlini energetski sistemi za katere so veljala obratovalna navodila, ki so skupaj tvorila matriko obratovalnih navodil. Produkt matrike obratovalnih navodil in vektorja monih situacij je tvoril vektor obratovalnih navodil za celotno omreje v vsakem asovnem koraku. Celotno upravljanje je bilo sestavljeno iz naslednjih regulacijskih modulov: proizvodnja elektrine energije, proizvodnja toplote, polnjenje hranilnomski vidik, okoljski vidik, energetska uinkovitost in obratovalne lastnosti. Model nam je omogoal tudi obutljivostno analizo modela omreja ob spreminjanju nekaterih vhodnih podatkov: moi posameznih energetskih sistemov in njihove investicijske vrednosti, cene energentov, upravljanje oziroma posamezna obratovalna navodila v doloenih situacijah V primeru odloitve na podlagi veih odloitvenih parametrov smo vpeljali WSM metodo, s katero smo na podlagi predpostavljenih uteitvenih faktorjev, objektivno doloili optimalno konfiguracijo energetskega omreja glede na dane vhodne podatke. Hkrati naj omenimo e, da je Andrej v asu tudija opravil e strokovni izpit iz odgovornega projektiranja na podroju strojne stroke. Za oba doseka mu iskreno estitamo!

Aktualne naloge
Od izida prejnje tevilke se je zvrstilo nekaj novih nalog ... Naronik: AVTO KRKA d.o.o. Objekt: Poslovni objekt v kofji Loki Vsebina: Svetovalni ineniring, izdelava loenega narta in reitev za NN prikljuek, razirjen geodetski posnetek za potrebe NN prikljuka Vodja tima: Darjan Pernar Naronik: Obina Ivanna Gorica Objekt: Gospodarska cona Piskovka Vsebina: OPPN Vodja tima: Petra arn Naronik: HESS d.o.o. Objekt: Most ez potok Struga na dostopni cesti Breice - HE Breice Vsebina: Arhitekturna zasnova in sodelovanje s projektantom v asu izdelave PGD in PZI Vodja tima: Darjan Pernar Naronik: DARS d.d. Objekt: Odstranitev objektov ob AC in HC na obmoju tajerske Vsebina: IDZ, PGD, PZR in pridobitev gradbenega dovoljenja Vodja tima: Luka Gramc
december 13

Andrej z eno Damjano in sinkom Jernejem po koncu uradnega dela zagovora

energetskega omreja s pomojo simulacije obratovanja, obutljivostne analize in WSM metode. Nato smo v programskem okolju Matlab Simulink izdelali model energetskega omreja, sestavljenega iz po-

nih kapacitet, obratovanje hidroelektrarne in vetrne elektrarne. Simulacija obratovanja nam je podala rezultate v obliki obratovalnih diagramov in izraunanih vrednosti posameznih odloitvenih parametrov, ki smo jih razdelili v tiri skupine: eko-

KAJ DELAMO IN KDO SMO?

KAJ DELAMO IN KDO SMO?

Naronik: Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, DRSC Objekt: Rekonstrukcija lokalne ceste Krki most Vrbina Spodnji Stari grad prestavitev in zaita komunalnih vodov Vsebina: Spremembe PZI Vodja tima: Tatjana Zupani Naronik: Stabilo d.o.o. Postojna Objekt: Rekonstrukcija in nadgradnja istilne naprave Ormo Vsebina: PGD, PZI Vodja tima: Toma Koreti Naronik: HESS d.o.o. Objekt: Postavitev sonnih elektrarn vzdol brein na spodnji Savi Vsebina: tudija izvedljivosti Vodja tima: Damjan Mei Naronik: IBE d.d. Objekt: Infrastrukturne ureditve za HE Breice Vsebina: Projektna dokumentacija Vodja tima: Andra Hribar Naronik: SL INENIRING Bort, d.o.o. Objekt: Stanovanjski objekt Pavkovi Vsebina: PID Vodja tima: Damjan Jurei Naronik: GIC Gradnje d.o.o., Rogaka Slatina Objekt: Deviacija ceste Drnovo - renjice na letaliu Cerklje ob Krki Vsebina: Izvedbeni detajli sprememb PZI, PID in NOV, projektantski nadzor Vodja tima: Momir Bogdan Naronik: Dom starejih obanov Metlika Objekt: DZO Metlika - dislocirana enota Vsebina: Spremembe projektnih reitev Vodja tima: Goran alamon Naronik: Kmetija Klobasa Objekt: Skladie kmetijskih pridelkov v Leskovcu Vsebina: Urbanistina preveritev in strokovna podlaga za umestitev Vodja tima: Jagica Ganc Naronik: Obina Metlika Objekt: Obnova vodovoda ter fekalne in meteorne kanalizacije v Metliki Vsebina: IDZ, PZI Vodja tima: Joe ibret Naronik: Obina Kostanjevica na Krki Objekt: Rekonstrukcija krajevne poti ob

IC Kostanjevica z navezavo na novozgrajeno cesto v OC Kostanjevica Vsebina: Idejna reitev Vodja tima: Tatjana Zupani Naronik: Obina Sevnica Objekt: Sanacija obmoja pri bazenu v Sevnici Vsebina: Projektne reitve Vodja tima: Tatjana Zupani Naronik: Institut Joef Stefan, Ljubljana Objekt: Energetska sanacija objektov Kemija in Fizika v Reaktorskem centru v Podgorici Vsebina: Svetovalni ineniring pri izvajanju energetske sanacije objektov in strokovni nadzor nad izvedbo Vodja tima: Tatjana Vresk Naronik: Obina Kozje Objekt: Ureditev kriia in hodnika za pece na lokaciji Lesino-Podsreda nova premostitev preko potoka Suica Vsebina: IDZ, PZI in elaborat vplivov na poplavno obmoje Vodja tima: Tatjana Zupani Naronik: Obina Ivanna Gorica Objekt: Novogradnja Podrunine ole Zagradec Vsebina: Svetovanje pri pripravi vloge za sofinaciranje s strani fundacije za port Vodja tima: Tatjana Vresk Naronik: RESISTEC d.o.o., Ankaran Objekt: Ukinitev obstojee obinske ceste skozi obmoje poslovnega kompleksa Resistec v Krkem Vsebina: Strokovna utemeljitev Vodja tima: Jagica Ganc Naronik: CGP gradnje d.d., Novo mesto Objekt: Objekt I. Krka Sinteza 1 Krko in komunalna infrastruktura Krka Krko Vsebina: PID, NOV Vodja tima: Goran alamon ...in druge.
Pripravila: Tamara Monik

Bla piler, univerzitetni diplomirani inenir geodezije

Izzive iem v vodenju skupinskih vadb

Vedno sem vedel, da bo moje ivljenje povezano s portom. Od malih nog sem se udejstvoval na razlinih podrojih, tako na rekreativni kot tudi tekmovalni ravni. Plavanju sem posvetil dobernji del svoje mladosti. Desetletni sta v Plavalnem klubu Celulozar in premnoge ure preivete v bazenu so imeli moan vpliv na moje dojemanje sveta. Biti del tekmovalnosti, povezane s portom, e zgodaj prinaa neprecenljive izkunje in spoznanja. V tudentskih letih so se moje prioritete spremenile. Ve kot za obasno rekreacijo namre ni bilo asa. Ko pa sem si zaelel aktivnosti, sem najraje obul tekake copate ali poprijel za teniki lopar. tudij zahteva celega loveka, zato uspehi posameznikov, ki svoje akademske obveznosti uspejo zdruiti z uspeno portno kariero veljajo e toliko ve. Stik s fizkulturo sem ohranjal tudi na druge naine. Licenci za plavalnega in tenikega sodnika sta mi omogoili, da tekmovalni duh doivim tudi z druge perspektive.

Sodeloval sem na ve plavalnih mitingih, predvsem v organizaciji domaega plavalnega kluba, kar mi je omogoalo, da sem tudi po zakljuku aktivne plavalne poti ostal v stiku s tem portom. Izredno mikavna pa se mi je zdela predvsem vloga tenikega sodnika, ki zaradi razirjenosti in popularnosti tega porta prinaa monost obiska marsikaterega kotika na naem planetu. Kot po navadi, ima ivljenje z nami svoje narte, tako

december 13

Savaprojekt kmalu pooblaen za izdajanje energetskih izkaznic

V mesecu juliju 2013 smo v Sloveniji tudi v praksi vzpostavili vse formalne pogoje za izdelovanje in izdajanje energetskih izkaznic, saj so strokovanjaki dobili prve licence za izdelavo, podjetja pa so pridobila pooblastila za izdajo. Namen izkaznice je osveanje prebivalcev o uinkoviti rabi energije in rabi obnovljivih virov energije v stavbah.
Energetske izkaznice je na podlagi Direktive EU o energetski uinkovitosti stavb e konec leta 2006 predpisal Energetski zakon (EZ), vendar datumov, ki jih je doloal, ni bilo mogoe spotovati, saj ni bilo ustreznih podzakonskih aktov, metodologija ni bila usklajena, poleg tega ni bilo usposobljenih strokovnjakov, ki bi te izkaznice lahko izdelovali. Energetska izkaznica stavbe mora vsebovati referenne vrednosti, kot so trenutni veljavni standardi in primerjalni podatki, ki omogoajo primerjavo in oceno energetske uinkovitosti stavbe. Energetski izkaznici morajo biti priloena priporoila za strokovno uinkovite izboljave energetske uinkovitosti, razen v primeru novozgrajenih stavb in oddaje stavb v najem. Veljavnost izkaznice je 10 let, stranka pa lahko zaprosi za novo izkaznico pred potekom te dobe, e se energetska uinkovitost stavbe spremeni. Kdaj je energetska izkaznica obvezna? Po doloilih Energetskega zakona morajo vse novogradnje in obstojee stavbe, v primeru prodaje ali oddaje v najem, pridobiti energetsko izkaznico. Na taken nain se bodo novi lastniki izognili preseneenjm zaradi obratovalnih strokov za nepreminino. Posebne zahteve veljajo za javne stavbe (ole, zdravstvene ustanove, stavbe obinske in dravne uprave), in vestanovanjske stavbe; e so bile grajene pred letom 1980 morajo najkasneje do leta 2015 pridobiti energetsko izkaznico, stavbe grajene po letu 1980 pa morajo izkaznico pridobiti do leta 2030. V pripravi so spremembe Energetskega zakona, ki se nanaajo tudi na urejanje energetskih izkaznic in e bodo poslanci potrdili novelo, bodo morale vestanovanjske stavbe z najmanj tirimi posameznimi deli, ki so bile zgrajene pred 1. januarjem 1980, pridobiti energetsko izkaznico najkasneje do 31. decembra 2017, stavbe zgrajene po 1. januarju 1980, pa morajo pridobiti energetsko izkaznico najkasneje do 31. decembra 2030. V stavbah s celotno uporabno tlorisno povrino nad 250 m, ki so v lasti ali uporabi javnega sektorja, mora upravljavec stavbe veljavno energetsko izkaznico namestiti na vidno mesto. Do 1. januarja 2015 je meja uporabne tlorisne povrine, nad katero mora upravljavec stavbe veljavno energetsko izkaznico namestiti na vidno mesto, 500 m2. Elektronski register, ki bo povezan s katastrom stavb, se e vzpostavlja, delovati pa naj bi priel prihodnje leto, takrat pa bo vzpostavljen tudi sistem nadzora izdaje izkaznic. Nov zakon predvideva tudi globe v primeru neupotevanja zakonskih dolob. Vrste energetskih izkaznic: Raunska energetska izkaznica (rEI) se lahko izdela in izda za vsako stavbo. Predpisana je za obstojee stanovanjske stavbe in za vse nove stavbe. Energijski kazalniki stavbe se doloijo za celotno stavbo ali del stavbe na podlagi raunske metodologije, ki temelji na tehnini smernici TSG-1-004:2010 Uinkovita raba energije. Merjena energetska izkaznica (mEI) je namenjena samo obstojeim nestanovanjskim stavbam. Energijski kazalniki za celotno stavbo ali del stavbe se doloijo na podlagi izmerjenih vrednosti porabe energije za obdobje zadnjih

Damjan Jurei, dipl. in. el.

da je ideja ostala nerealizirana, kljub temu pa sem vesel za ponujene prilonosti, ki so mi dale drugo dimenzijo. Trenutno nove izzive iem v vodenju skupinskih vadb, ki jih v popoldanskih urah izvajamo v Vitanovi, centru dobrega poutja, v starem mestnem jedru Krkega. Vodim predvsem dve vadbi - WTS, skupinska vadba, ki zajema vaje z utemi in lastno teo, ter aerobno vadbo na stepu. Nalezljiva energija, ki se ustvarja v skupini, ima name vedno pozitiven vpliv in mi omogoa, da uspeneje delujem tudi na drugih podrojih. Prosti as ponavadi izkoristim za ogled filma ali serije, obasno pa rad sedem tudi za mizo za poker, ki mi je bil kot igra, z mono podlago v matematiki, vedno blizu. Predvsem poleti najdem ve asa za knjige, ki jih navadno zapostavljam bolj, kot bi si elel. Vedno znova me preseneti, ko se zavem, da se izteka e peto (!) leto od mojih zaetkov na Savaprojektu. as resnino tee vse hitreje, vendar pa je vse, kar nam ostane, da ga kar najbolje izkoristimo.

treh zakljuenih koledarskih let pred letom izdelave energetske izkaznice, v skladu s standardom SIST EN 15603. Za obstojee nestanovanjske stavbe se lahko izda raunsko izkaznico namesto merjene, e neodvisni strokovnjak presodi, da podatki o dejanski rabi niso zanesljivi. Cena energetske izkaznice za zdaj ni doloena, po zakonu pa je sestavljena iz: stroka izdelave energetske izkaznice s strani izdajatelja, in prispevka za izdajo energetske izkaznice. Osnova prispevka za izdajo energetske izkaznice je odvisna od namembnosti, velikosti stavbe in tevila posameznih enot stavbe. Osnovo in viino prispevka za izdajo energetske izkaznice podrobneje doloi vlada. Stroek za samo izdelavo energetske izkaznice e ni reguliran, vendar pa naj bi ga nov Energetski zakon, ki naj bi ga Dravni zbor RS sprejel v kratkem, natanneje doloal. Stroka je sicer skupaj z ministrstvom oblikovala priporoen cenik za izdelavo energetske izkaznice, ki temelji na izkunjah izdelovalcev energetskih analiz in vkljuuje kriterije vezane na popolnost razpololjive projektne dokumentacije in na kompleksnost stavbe.
Damjan Jurei, dipl. in. el.
december 13

KAJ DELAMO IN KDO SMO?

KAJ DELAMO IN KDO SMO?

Ob svetovnem dnevu urbanizma - 8. november Aktivnosti na podroju

Svetovni dan URBANIZMA praznujemo e od leta 1949. Na ta dan se v ve kot 30 dravah posvea pozornost izgradnji lovekovih bivali. Urbanizem (poimenovanje) je sorazmerno mlada veda, ki pa ima svoje korenine e v antiki, asu piramid in lahko bi li e nazaj. Urbanizem se ukvarja z nartovanjem in gradnjo mest. Pri tem upoteva mnoge druge mejne vede, ki so potrebne za uspeno nartovanje naselij, v katerih e biva ve kot polovica lovetva, v Evropi, ki je najbolj urbanizirana, pa celo 80 % prebivalstva. Ta trend se bo v prihodnje e nadaljeval. Pri tem je potrebno dodati, da je Slovenija na zadnjem mestu v EU, celo pod svetovnim povprejem. nov, z nepreverjenimi podzakonskimi in izvedbenimi akti smo v prostoru naredili prostorski kaos. In prav temu je antipod stroka, ki jo imenujemo urbanizem. ivimo v mestu, ki ne sodi med najveja slovenska mesta, ki imajo praviloma nad 15.000 prebivalcev, ima pa vse prostorske probleme, ki jih imajo veliki, pa e kaknega zraven HE, NEK, Savo, in e nekaj manjih. Prav vsi ti prostorski problemi tvorijo torie za urbanizem mesta, ki ima tenje po regionalni prestolnici. Vodenje obine zahteva mono vedenje mestne uprave o urbanizmu, kar pomeni mono kadrovsko zasedbo na podroju prostora. Morda celo mestnega urbanista razgledanega Notranja presoja V zaetku novembra je pet usposobljenih notranjih presojevalcev izvedlo notranjo presojo sistema kakovosti, ki je tako kot do sedaj sledila procesnemu pristopu in je obsegala vsa podroja, procese ter vse toke standarda ISO 9001:2008. Ugotovljenih ni bilo nobenih neskladnosti, za izboljanje naega sistema vodenja kakovosti je bilo s strani notranjih presojevalcev podanih sedem priporoil. Analiza zadovoljstva naronikov S ciljem po pridobitvi povratnih informacij o kakovosti naega dela storitev inenirja smo v septembru naim naronikom poslali Vpraalnik za analizo zadovoljstva naronikov. Do 24. oktobra smo prejeli izpolnjenih 48,8 % vpraalnikov. Podane ocene nam povedo sledee: - 35 % zelo zadovoljnih naronikov (povpr. ocena nad 3,5), - 65 % zadovoljnih naronikov (povpr. ocena od 2,00 do 3,49), - 0 % nezadovoljnih naronikov. (povpr. ocena od 1 do 1,9). Iz opravljene ankete lahko podrobneje povzamemo, da najbolj negativno odstopa, s povpreno oceno 3, sploen vtis (lani 3,17). Povprena ocena pri vpraanju o oceni sodelovanja je 3,40 (lani 3,17); pri kakovosti 3,10 (lani 3,25); pri oceni strokovnosti 3,10 (lani 3,33); pri asu izvedbe 3,10 (lani 3); pri poslovnosti 3,25 (lani 3,17); in komunikaciji 3,55 (lani 3,33). Ocene so od 1 do 4. Iz opravljene ankete in iz primerjave podatkov za pretekla leta smo lahko zelo zadovoljni, saj nimamo nobenega nezadovoljnega naronika, prav tako povpreje ocen pod posameznim dejavnikom ni nikoli pod oceno 3. Povprena ocena vseh dejavnikov znaa 3,20 od 4. Tim kakovosti 23. sestanek tima kakovosti je potekal 25. oktobra 2013. Tim kakovosti je pregledal in obravnaval analize

zadnji etrtini leta 2013

ici

Na sliki: Kamnito mesto Tajanto v Indiji staro preko 1500 let

Za Slovenijo velja, da odstopa od ostalih zaradi posebnosti, ki jih prinaa razvoj razprene poselitve oziroma mona suburbanizacija prostora. Danes praktino proces urbanega urejanja prostora v nai lepi deeli stoji. Pa ne zaradi splone recesije, ki vlada v svetu. No, deloma tudi. Pri nas je posebna problematika, ki ima osnovo v tem, da je vsak Slovenec graditelj in zna graditi (hio, vikend, hlev, , mesto). Ob dejstvu, da smo odstopili od mono dodelanega prostorskega nartovanja, ki ga drugi sedaj uvajajo, in da smo ohranili mnoino preverjanje in politino odloanje, je urbanizem kot stroka padel na nilo. Vsak pristojni minister si je omislil spremembo prostorske in okoljske zakonodaje. S hitrim menjavanjem in dopolnjevanjem nedodelanih zako-

in z veliko izkunjami, morda pa kar institucializirano funkcijo mestnega urbanista, ki lahko obvlada vse stroke. Urbanizem zahteva pokrivanje veliko strokovnih podroij interdisciplinarnost pod isto streho, ki jo lahko nudijo le velike drube in aktivno delujejo na vseh podrojih dela lokalne skupnosti. Urbanizem pa se dogaja v vsakem naselju nae obine, ne samo v glavnem mestu. Svetovni dan urbanizma je dan, ko se promovira strokovno delo urbanistov in pozitiven odnos javnosti do stroke, ki dela za javnost. Naa druba daje vsak dan svoj prispevek in je drubeno odgovorna do lokalne skupnosti, v kateri deluje.
Duan Blatnik, univ. dipl. in. arh.

december 13

u naega sistema vodenja kakovosti po standardu ISO 9001:2008 v 13 Zadovoljstvo naronikov

kakovosti za obdobje od 01.07.2012 do 31.12.2012 in od 01.01.2013 do 30.06.2013 (analize reklamacij naronikov, analize kakovosti v procesu storitve, analize kakovosti v procesu prodaje, analize zadovoljstva naronikov), se seznanil z datumom in potekom letonje notranje presoje v novembru in zunanje presoje v decembru. 24. sestanek tima kakovosti je potekal 19. novembra 2013. Tim kakovosti je pregledal priporoila z notranje presoje in sprejel ustrezne korektivne ukrepe ter pripravil letni program kakovosti za leto 2014. Vodstveni pregled V petek, 29. novembra je potekal 9. vodstveni pregled, kjer je vodstvo pregledalo vse vhodne podatke za obdobje zadnjega leta in sprejelo ustrezne ukrepe za izboljanje sistema kakovosti. Vodstvo je sprejelo in potrdilo Letni program kakovosti za leto 2014, katerega predlog je pripravil tim kakovosti. Vodstvo ponovno ugotavlja, da je kakovost izdelave naih izdelkov vsekakor pomembna za preivetje v za nas in nao brano izredno tekih asih. Upraviena pa je tudi bojazen, da bo kvaliteta dela na domaem trgu, tako kot se je zgodilo tudi v gradbeni operativi, znatno nazadovala. Kajti v borbi za obstanek dajati prednost kvaliteti je skoraj nemogoe. Odloeni smo, da s skupnimi momi obstanemo na trgu ob maksimalnem zadranju nivoja kakovosti naih izdelkov, vendar ob istoasni skrbi za mir, socialno spokojnost, da bomo lahko prili usposobljeni in celovito strokovni v as ponovnega zagona. Po mnenju vodstva bo to leto 2015 ali 2016. Zunanja presoja V petek, 13. decembra je bila izvedena redna presoja naega sistema vodenja kakovosti s strani certifikacijske hie SIQ. Presojevalec dr. Miran Pirnat je
december 13
Odstotek

100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 30 23 18 16 25 50 35 77507565 6282 69 79 25 zadovoljni

2006 2007 2008

8 0 6 5 00 0 0 nezadovoljni
zadovoljstvo

2009 2010 2011 2012 2013

zelo zadovoljni

preveril upotevanje naega sistema vodenja kakovosti s standardom ISO 9001:2008 na naslednjih podrojih: odgovornost vodstva, zadovoljstvo odjemalcev, analize in nenehno izboljevanje, sistem vodenja kakovosti, notranje presoje, korektivni in preventivni ukrepi, uporaba certifikacijskega znaka, proces izvajanja storitve storitve inenirja na podroju ineniringa, projektive ter urbanizma, proces prodaje in proces nabave. Presojevalec je bil zadovoljen z naim sistemom in organizacijo ter ni ugotovil nobenih neskladnosti s standardom ISO 9001:2008. Presojevalec je ugotovil, da podjetje Savaprojekt d.d. svoj sistem vodenja kakovosti uspeno izvaja, vzdruje in izboljuje.

Tim kakovosti V mesecu januarju 2014 se bo sestal tim kakovosti, ki bo obravnaval poroilo o presoji, izdano s strani SIQ po redni presoji 13. decembra, in sprejel ustrezne ukrepe ter mnenja na podana priporoila, ki jih moramo v roku treh mesecev sporoiti certifikacijski hii. V podjetju izvajamo, vzdrujemo in nenehno izboljujemo sistem vodenja kakovosti ustrezno zahtevam standarda ISO 9001:2008.
Pripravila: Tamara Monik Skrbnica SVK

KAJ DELAMO IN KDO SMO?

KAJ DELAMO IN KDO SMO?

Peter Poun, univerzitetni diplomirani inenir elektrotehnike

Naprej me vlee nepreklicna ljubezen do porta

Najteje je zaeti - ko zane, je teji del opravljen. V naem podjetju sem e nekaj asa in se pribliujem jubilejni obletnici dveh let delovne dobe. Veina me pozna kot pozitivnega in veino asa nasmejanega fanta, ki poskua tudi ostale okuiti s to pozitivno energijo. Podrobneje me pozna le malokdo v podjetju, zato bom predstavil nekaj dejstev iz mojega zasebnega ivljenja. Veina noi prespim v kraju Podvrh blizu Sevnice, kjer e vedno ivim v t.i. mama hotelu, kar mi trenutno najbolj ustreza glede na to, da nimam partnerke. Izobraevanje me je peljalo skozi veliko vrat, in na koncu sem nael prava, za katera mi ni al, da sem jih izbral. Od vrtca in osnovne ole v Sevnici, do Srednje ekonomske ole Celje (Ekonomska gimnazija), do Fakultete za port v Ljubljani, na koncu pa sem pristal na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Zaradi zdravstvenih razlogov mi je bil s strani Fakultete za port ponujen prepis na drugo fakulteto in kot vsak razumen lovek sem seveda izbral Fakulteto za elektrotehniko. Sem elektriar in ne strojnik, kot e vedno misli nekaj mojih sodelavcev, zmedla jih je verjetno le lokacija mojega delavnega mesta, ki je nekoliko blije onim kot mojim. Zase bi torej lahko rekel, da sem elektriar z ekonomskim in portnim ozadjem.

Kot vsi tudentje sem tudi jaz iskal vire dodatnega denarja za kvalitetneje tudentsko ivljenje in tukaj se mi je porodila ideja o tipendiji, kar mi je moja smer tudija omogoala. V etrtem tudijskem letniku se je na moji poti znael Savaprojekt d.d., s katerim sem preko tipendijske sheme podpisal sodelovanje, in tako dobil prilonost takojnje zaposlitve ob konanju tudija. Poleg slube me v ivljenju spremljata e dve zadevi, ki me vleeta naprej in spravljata v dobro voljo. Prva je nepreklicna ljubezen do porta, katera mislim, da ne bo kmalu popustila. Od desetletnega treniranja rokometa, igranja nogometa, namiznega tenisa, plavanja, teka, odbojke, fitnesa in e bi se nalo. Trenutno se najbolj posveam fitnesu, odbojki in teku. Poleg porta sem zasvojen z glasbo, naeloma se ne oziram na anr, le da je kvaliteta na visokem nivoju, in mi v veliki meri dvigne nivo hormona sree. Priljubljeno podroje mi je elektronska glasba, predvsem podanri House, Drum&Bass, Dubstep, TechHouse, kjer spremljam dogajanje in razvoj. Obasno se odpravim tudi na kaken organiziran dogodek elektronske glasbe v Sloveniji in tujini. e vas e kaj zanima o meni, se pa le oglasite v tretjem nadstropju, kjer vam bo sigurno lepo. Blaka Kljuevek, univerzitetna diplomirana pravnica

Od nekdaj kulinarika

me

je

zanimala

Doma sem iz Jagnjenice, priblino 5 kilometrov oddaljene vasice iz Rade pri Zidanem Mostu. Srednjeolska leta sem preivela v Celju, kjer sem obiskovala Gimnazijo Celje Center in kmalu se je bilo treba odloiti za nadaljevanje olanja. Sprva je bila moja elja tudij psihologije, vendar me je zanimalo tudi pravo, tako da sem postala tudentka Pravne fakultete v Ljubljani. Veliko prostega asa posvetim svojima dvema neakoma, ki me vedno spravljata v dobro voljo. Zelo rada zahajam v gore in obiskala sem e kar nekaj naih najvijih vrhov, predvsem v Jullijskih in Kamniko-Savinjskih Alpah, za vzdrevanje kondicije pa je primeren kar na zasavski Triglav Kum. Na splono me port zelo zanima in redno spremljam skoraj vse portne dogodke. Obasno si zaelim tudi malce adrenalina, tako

sem e skoila iz letala iz 4000 metrov nadmorske viine in uivala ob nepozabnih obutkih letenja. e vse od malih nog sem gasilka in sodelujem v gasilskem drutvu PGD Jagnjenica ter se z dekleti udeleujemo obinskih in regijskih tekmovanj, v naih zlatih asih smo kot mladinke tekmovale tudi na dravni ravni. Od nekdaj me je zanimala kulinarika in moja skrita elja je bila, da bi osvojila kar najve znanja na tem podroju. Zaela sem s shranjevanjem receptov in gledanjem kuharskih oddaj, nato pa sem spoznala svojega fanta, ki je profesionalni kuhar. Sedaj skupaj uivava ob odkrivanju novih jedi in najine druinske lane razveseliva s kakno dobro veerjo. Ob vikendih as pogosto preivljava na njihovi turistini kmetiji na Sladki Gori, kjer zelo uivam in z veseljem opazujem zadovoljne goste. V prihodnosti si elim ustvariti svoj topel dom, elim pa si tudi na kakno potovanje, pritegnejo me predvsem mediteranske deele. Po naravi sem optimistka in poskuam na vsako stvar gledati iz svetle plati, zato najbolj uivam v drubi pozitivnih in veselih ljudi. Takne optimistine naravnanosti se drim tudi pri delu v Savaprojektu, kjer opravljam pravnike naloge ter obenem sodelujem pri pripravi naega asopisa Sapro in spletne strani. Vesela sem, da sem lahko del Savaprojektove ekipe, svoje znanje pa si elim v prihodnosti e dodatno nadgraditi z opravljanjem pravnikega dravnega izpita.

10

december 13

Jubilejno delo v Savaprojektu

V letonjem letu je okrogli jubilej dela v Savaprojektu dopolnilo kar nekaj naih sodelavcev.

Namestnik direktorja Ale Plestenjak, 30 let

Sneana Mici, 20 let

Mojca Moivnik, 20 let

Tatjana Ban, 20 let

Natalija Vakselj, 20 let

Tamara Monik, 10 let

Tina Boinik in njen sinek Borna

Naa sodelavka Tina Boinik je 10. novembra rodila sina z imenom Borna, ki je ob rojstvu tehtal 4200 gramov in meril 55 centimetrov. Borna se je pridruil petletni sestrici Tayri. Iskrene estitke!

Momir Bogdan, 10 let

Novoletni okraski in predpraznino vzduje v Savaprojektu

Takole izvirno so svoje prostore okrasili na ineniringu, stole pa pokrili z boikovimi kapami.

Urbanisti so poskrbeli, da z njihovega stropa padajo bonbonki.

V raunovodstvu je postavljena boina smreica, ob njej pa visi vrea za darila.

december 13

11

druabna kronika

STORITVE INENIRJA - celovite reitve v letu 2013 v sliki

URBANISTINA DOKUMENTACIJA * PROJEKTNA DOKUMENTACIJA * SVETOVALNI INENIRING

Razvojni intitut ZEL-EN v Poslovni coni Vrbina v Krkem (svetovalni ineniring v fazi priprave in izvedbe)

Vrtec Palek na Viru pri Domalah rekonstrukcija in iritev (projektna dokumentacija)

Proizvodno skladini objekt Resistec v Kostanjevici na Krki (svetovalni ineniring v fazi priprave in izvedbe)

Prosvetni dom v Artiah - celovita in energetska sanacija (projektna dokumentacija)

Energetska sanacija Srednje ole rnomelj (projektna dokumentacija in strokovni nadzor)

Bencinski servis OMV na poivaliu Grosuplje Cikava (svetovalni ineniring v fazi priprave in izvedbe)

Dravni prostorski nart za obmoje HE Mokrice

Obinski prostorski nart Obine Kostanjevica na Krki

DPN za Osrednje vadie Slovenske vojske (OSVAD) Postojna (ineniring za izdelavo investicijske dokumentacije)

Gimnazija Breice - konstrukcijska sanacija in prizidek (projektna dokumentacija)

Objekti Avto Krka v Novem Mestu (na sliki), Lendavi, Ajdovini in kofji Loki (projektna dokumentacija in strokovni nadzor)