EEU Predavanja

Univerzitet "SV.
KIRIL I METODIJ"
FAKULTET ZA ELEKTROTEHNIKA I
INFORMATI^KI TEHNOLOGII
ELEKTROENERGETSKI UREDI
-Skripta-
d-r Goran Rafajlovski
Skopje, Oktomvri 2007

ELEKTROENERGETSKI UREDI
Nasoka: ELEKTRONIKA I TELEKOMUNIKACII (osnoven predmet)

KOMPJUTERSKA TEHNIKA INFORMATIKA I AVTOMATIKA
(dopolnitelen predmet)
Semestar: IX
âsovi: 3+0+1+0
Nastavnik: d-r Goran Rafajlovski

Elektroenergetski uredi 3
Temi na izu~uvawe
I Elektromehani~ko pretvarawe na energijata
II Elektromagnetna sila i elektromagneten moment
III Zaedni~ki osnovi na EEUredi
IV Eneregetski transformatori
V Trifazen transformator
VI Ma{ini za ednonaso~na struja
VII Elektri~ni ma{ini za naizmeni~na struja
VII Sinhroni ma{ini
IX Asinhroni ma{ini

Sodrìna
1. Elektromehani~ko pretvarawe na energijata
1.1. Zna~ewe i primena na energijata
1.2. Primarni izvori na energijata
1.3. Metodi za pretvorawe na primarnata energija vo elektri~na energija
1.4. Principi i elektromagnetni pojavi pri pretvorawe na energijata
1.5. Primeri na EEU {to se koristat vo praktikata
2. Elektromagnetna sila i elektromagneten moment

2.1. Translatorni i vrtlivi EEU so eden vozbuden sistem
2.2. Elektromagnetni sili i elektromagneten moment vo EEU so dva ili pove}e
vozbudni sistem
3. Zaedni~ki osnovi na elektroenergetskite uredi

3.1. Klasifikacija
3.2. Materijali za izrabotka na EEU
3.3. Zagubi na mo}nost i koeficient na polezno dejstvo
3.3.1. Op{to
3.3.2. Zagubi na mo}nost vo elektri~en sistem - namotki
3.3.3. Zagubi na mo}nost vo magneten sistem - zagubi na mo}nost vo èlezo
3.3.4. Koeficient na polezno dejstvo
3.4. Zagrevawe i ladewe na EEU
3.4.1. Ravenka na zagrevawe na homogeno tvdo telo
3.5. Konstruktivni izvedbi, sistemi za ladewe
3.6. Stareewe na EEU (Vek na traewe)
3.7. Mehani~ka za{tita na EEU
3.8. Vidovi na optovaruvawa
4. Energetski transformatori
4.1. Osnovni definicii, klasifikacija, izvedbi i nominalni golemina
4.2. Osnovna teorija na energetski transformatori
4.2.1. Princip na rabota
4.2.2. Koeficient na transformacija
4.2.3. Naponski ravenki vo kompleksen oblik
4.2.4. Sveden transformator, ekvivalentna {ema i ekvivalentna impedansa
4.2.5. Fazorski dijagram
4.3. Analiza na rabota na ET vo razni reìmi na rabota
4.3.1. Prazen od
4.3.2. Kusa vrska
4.3.3. Reìm na optovaruvawe
5.Trifazni transformatori
6. Ma{ini za ednonaso~na struja
6.1. Konstruktivni karakteristiki
6.2. Princip na rabota
6.3. Nominalni golemini
6.4. Izraz za induciran napon
6.5. Izraz za elektromagneten moment
6.6. Generatori na ednonaso~na struja
6.7. Motori na ednonaso~na struja
6.8. Regulacija na brzinata na vrtewe na motori na ednonaso~na struja
6.9. Impulsna {ema na upravuvawe – Chopper
7. Elektri~ni ma{ini na naizmeni~na struja (MNS)

7.1. Klasifikacija
7.2. Inducirani naponi vo provodnik, navivka, sekcija, grupa na sekcii i fazna
namotka
7.3. Magnetni naponi i magnetni poliwa
7.3.1. Magnetni naponi i magnetni poliwa na ednofazna namotka (m=1) na MNS
7.3.2. Magneten napon i magnetno pole na dvofazna namotka (m=2) na MNS
7.3.2. Magneten napon i magnetno pole na trifazna namotka (m=3) na MNS
8. Sinhroni ma{ini (CM)

8.2. Reìmi na rabota i ravenki za ramnoteà na naponi i momenti

8.3. Sistemi na vozbuduvawe
8.4. Konstruktivni i nominalni golemini na sinhroni ma{ini
9. Asinhroni ma{ini
9.1. Konstruktivni izvedbi i princip na rabota na trofazni asinhroni motori
9.1.1. Konstruktivni izvedbi
9.1.2. Princip na rabota
9.2. Analiza na rabotata na trofazniot asinhron motor pri zako~en rotor
9.2.1. Prazen od
9.2.2. Kusa vrska
9.2.3 Sveduvawe na rotorskite parametri kon statorskata namotka
9.3. Trofazen asinhron motor pri vrtliv rotor
9.3.1. Naponski ravenki, ekvivalentna {ema i fazorski dijagram
9.4. Nominalni golemina na asinhron motor
9.5. Zagubi na mo}nost, koeficient na polezno dejstvuvawe i energetski dijagram
9.6. Elektromagneten vrtliv moment na asinhroniot motor (Nominalen po~eten i
maksimalen moment)
9.7. Rabotni i mehani~ki karakteristiki
9.8. Regulacija na brzina
9.8.1. Na~ini za regulacija na brzinata na asinhronite motori
9.8.2. Regulacija na brzinata so promena na frekvencija
9.9. Asinhroni mikromotori
1.ELEKTROMEHANI^KO PRETVORAWE NA ENERGIJATA
1.1.Zna~ewe i primena na energijata
¾ doma}instvo
¾ industrija
¾ transport
¾ medicina
¾ i dr.
@ivoten standard spored potro{uva~ka na elektri~na energija:

-razvieni zemji 20000-30000 kWh/ìtel
-nerazvieni zemji 2000-3000 kWh/ìtel
-R.Makedonija okolu 2500 kWh/ìtel

Kratki informacii za sodrìnata na predmetot
Primarni izvori na EE
Kratki informacii za sodrìnata na predmetot
Proizvodstvo na elektri~na energija
od razli~ni primarni izvori
Municipal Solid
Hydroelectric Waste and
Natural Gas 7.2% Nuclear Landfill Gas
16% 20% Wood 0.6% Other Waste
1.0% 0.1%
Petroleum Wind
2.9% 0.1%
Other
Solar
2.6%
Coal 0.02%
52% Other Gas and
Geothermal Waste Heat
0.4% 0.4%
Razvoj na EES vo R.Makedonija
I faza 1909-1945
1909 DC vo Skopje 60 KC
1924 DC vo Skopje i Bitola 25-180 kW
6 i 35 kV 1927 HEC "Pena" 1760 kW
1928 TEC "Dizel" 1000 kW
1938 HEC "Matka" 4160 kW
II faza 1945-1955
1949 TEC "Maxari" 2x3 MW
1x10 MW
1950 HEC "Zrnovci" 1x1,28 MW

35 kV
1951 HEC "Peso~ani" 1x2,88 MW
1952 HEC "Do{nica" 1x2,88 MW
1953 HEC "Sapun~ica " 1x4,62 MW
Razvoj na EES vo R.Makedonija
III faza 1955-1970
1957-58--73 HEC "Vrutok" 2x40 MW; 2x40 MW
HEC "Vrben" 1x8 MW
HEC "Raven" 1x8 MW

110 kV
1965 HEC "Globo~ica" 2x21 MW
HEC "[piqe " 3x23 MW
HEC "Tikve{" 2x23 MW

IV faza 1970-1996
220 kV 1978 TEC "Negotino" 210 MW
1980 TEC "Oslomej" 128 MW
1982 REK "Bitola I" 225 MW
400 kV
1986 REK "Bitola II" 225 MW
1988 REK "Bitola III" 225 MW
VKUPNO 1432 MW
V faza 2000-
2003 HEC "Kozjak" 2X40 MW
? HEC "êbren" -
? HEC"Gali{te" -
1.2.Primarni izvori na energijata
¾ Hidroenergija
-potencijalna energija na vodata
¾ Fosilna energija
-jaglen, nafta, zemen gas i drvo
¾ Nuklearna energija
-radioaktivni elementi: uran i plutonium
¾ Son~eva energija
¾ Energija na veterot
drvo jaglen nafta uran

2.5 kWh/kg 8 kWh/kg 11.6 kWh/kg 22.3x106 kWh/kg

1.3.Metodi za pretvorawe na primarnata energija vo elektri~na energija
¾ Elektromehani~ki (EM) indirekten PE---ME—EE

Vo prakti~na primena za preobrazuvawe na golemi koli~ini enrgija
¾ Magnetohidrodinami~ki (MHD)
¾ Termoelektri~en (TE)
¾ Termojonski (TJ) direktni PE--EE
¾ Fotoelektri~en (FE)
¾ Hemiski (HM)
Nemaat se u{te prakti~na primena za preobrazuvawe na golemi koli~ini energija

Pretvarawe na primarnata Energija vo elektri~na


1.4.Principi i elektromagnetni pojavi pri pretvorawe na energijata
EE ME
elektri~en spreèn mehani~ki
sistem medium sistem
EE ME
M
G
- spreèn medium: - elektromagnetno pole i

- elektrostatsko pole
¾ Zakon za odrùvawe na energijata
¾ Zakon za elektromagnetna indukcija (Faradeev zakon)
¾ Elektromagnetna sila

Elektromagnetni pojavi {to se koristat pri

elektromehani~kite preobrazuva~i na energija (EMPE)
1. Dvièwe na provodnik vo magnetno pole

2. Reluktantna sila i reluktanten moment
Dejstvuva taka da go dovede magnetot vio ole kade e najgusto
(promenliv po oski magneten otpor)
3. Elektrostrikcija
Deformacija na dialektrik od dejstvo na el.pole EE---ME i obratno ME--EE
4. Piezoelektri~en efekt
Deformacija na kristali od dejstvo na el.pole EE---ME i obratno ME---EE
5. Magnetostrikcija
Deformacija na feromagneti od dejstvo na mag.pole MgE---ME i obratno ME--MgE

Sporedba pome|u elektromagnetnoto pole i elektrostatskoto pole

kako spreèn medium
- elektromagneten ured - elektrostatski ured

¾ Elektromagnetna sila po edinica povr{ina

f em 1 B 2 1
= ⋅ = ⋅ μo ⋅ H 2 (1)
S 2 μ0 2
-pri magnetna indukcija B=1 [T]

f em ⎡N⎤
= 39.8 ⋅ 104 ⎢ 2 ⎥ (2)
S ⎣m ⎦
¾ elektrostatska sila po edinica povr{ina
f el 1 D 2 1
= ⋅ = ⋅εo ⋅ K 2 (3)
S 2 ε0 2
-pri elektri~no pole k=3⋅106 [V/m]
= 39.8 ⎢⎡ 2 ⎤⎥
f el N
(4)
S ⎣m ⎦
Wem
⇒ = 10 4 (zatoa elektromagnetnoto pole se koristi kako
Wel (5)
spreèn medium)

1.5.Primeri na EEU {to se koristat vo praktikata
1.Stacioneren EEU 2.Translatoren EEU

(transformator) (elektri~na brava, elektri~en ventil)

3.Sklopnik 4.Sinhrona ma{ina

5.Asinhrona ma{ina 6.Ampermetar so meko èlezo

7.Elektrostatski voltmetar 8.Mikrofon so podvièn kalem

2.ELEKTROMAGNETNA SILA I ELEKTROMAGNETEN MOMENT
2.1.Translatorni i vrtlivi EEU so eden vozbuden sistem
-translatoren EEU - vrtliv EEU

¾ zakon za odrùvawe na energija

Motor: dWel = dW p + dWmeh Generator: dWmeh = dW p + dWel
¾ zakon za odrùvawe na energija

Translatoren: dWmeh = f em ⋅ dx Vrtliv: dWmeh = M em ⋅ dθ
1.Ako EEU ne vr{i nekoe dvièwe

dWel = dW p (dovedenata elektri~na energija se akumulira vo poleto)
-ravenka za ramnoteà pome|u dovedeniot i induciranite naponi:

u1 + ∑ e1 = 0, u1 + e1 + e r = 0 (1)
-u1 doveden napon

-e1 induciran napon vo namotkata
-er pad na napon poradi omskiot otpor

dψ dΦ dψ
e1 = - = -W ⋅ , e r = −i1 ⋅ r1 , ⇒ u1 = + i1 ⋅ r1 (2)
dt dt dt
u1 ⋅ i1 ⋅ dt = i1 ⋅ dψ + i12 ⋅ r ⋅ dt
(u1 ⋅ i1 − i12 ⋅ r )dt = i1 ⋅ dψ (3)
dW el = dW p= i1 ⋅ dψ
-energija i koenergija na magnetno pole

-karakteristika na magnetizirawe
ψ ϕ
magnetna energija W p = ∫ i (ψ )dψ = ∫ F (ϕ )dϕ
o o
F
ako ϕ = a ψ =i⋅L
Rμ
1 1
⇒ za linearna k - ka W p = ⋅ R ⋅ϕ 2 = ⋅ L ⋅ i2
2 2

i F
magnetna koenergija W p' = ∫ ψ (i )di = ∫ ϕ ( F )dF
o o
⇒ za linearna k - ka W p = W p'
2.Ako pod dejstvo na fem se pridviì armaturata za dx (translatoren EEU)

⎡ ∂W p (ϕ , x )⎤ ⎡ ∂W p (ψ , x )⎤
f em = −⎢ ⎥ = −⎢ ⎥
⎣ ∂ x ⎦ ϕ = const ⎣ ∂ x ⎦ψ = const
ili:
⎡ ∂W p' (F , x )⎤ ⎡ ∂W p' (i, x )⎤
f em = −⎢ ⎥ = −⎢ ⎥
⎢⎣ ∂x ⎥⎦ F = const ⎢⎣ ∂ x ⎥⎦ i = const

-za vrtliv EEU

⎡ ∂W p (ϕ , θ o )⎤ ⎡ ∂W p (ψ , θ o )⎤
M em = −⎢ ⎥ = −⎢ ⎥
⎣ ∂ θ o ⎦ ϕ = const ⎣ ∂ θ o ⎦ψ = const
ili:
⎡ ∂W p' ( F , θ o )⎤ ⎡ ∂W p' (i, θ o )⎤
M em = −⎢ ⎥ = −⎢ ⎥
⎢⎣ ∂ θ o ⎥⎦ F = const ⎢⎣ ∂ θ o ⎥⎦ i = const
¾ za linearen magneten sistem

1 dR 1 dR
f em = − ⋅ ϕ 2 ⋅ M em = − ⋅ ϕ 2 ⋅
2 dx 2 dθ o
1 dL 1 dL
f em = − ⋅ i 2 ⋅ M em = − ⋅ i 2 ⋅
2 dx 2 dθ o
1 dϕ 1 dϕ
f em = − ⋅ F ⋅ M em = − ⋅ F ⋅
2 dx 2 dθ o

2.2.Elektromagnetni sili i elektromagneten moment vo EEU so dva ili

pove}e vozbudni sistem
-translatoren EEU - vrtliv EEU
¾ zakon za odrùvawe na energija za vrtliv EEU, glasi:

dWel = dW p + dWmeh (1)
ili
dWel = dW p + M em ⋅ dθ o (2)
ako
dWel = −(e1 ⋅ i1 ⋅ dt + e2 ⋅ i2 ⋅ dt )
dψ 1
− e1 = , - e1 ⋅ dt = dψ1 , - e1 ⋅ i1 ⋅ dt = i1 ⋅ dψ1
dt (3)
- e2 ⋅ i2 ⋅ dt = i2 ⋅ dψ 2
⇒ dWel = i1 ⋅ dψ1 + i2 ⋅ dψ 2
za linearen magneten sistem, moè da se napi{e:

ψ1 = L11 ⋅ i1 + L12 ⋅ i2
(4)
ψ 2 = L22 ⋅ i2 + L12 ⋅ i1

L12=L21=L
1. ako se pretpostavi deka nema dvièwe, odnosno ako dx=0 (dθ=0) toga{:
dWel=dWp ,
pri L11=const. L22=const. L=const. se dobiva
1 1
Wp = ⋅ L11 ⋅ i12 + ⋅ L22 ⋅ i22 + L12 ⋅ i1 ⋅ i2 (5)
2 2
¾ za sistem od n vozbudni namotki
n n
Wp = ∑ ∑ L jk ⋅ i j ⋅ ik (6)
j =1 k =1
2. ako pod dejstvo na elektromagnetnata sila dojde do zadviùvawe dx,

odnosno pod dejstvo na elektromagnetniot moment za dθ, toga{:
dWmeh = M ⋅ dθ 0 (7)
dWel = M ⋅ dθ 0 + dW p (8)

ako:
dWel = i1 ⋅ d ψ 1 + i 2 ⋅ d ψ 2 (8)
-diferenciraweto vo ravenkata (4) treba da se izvr{i kako po struite taka

i po induktivnostite, bidej}i: L=f(x) odnosno L=f(θ0)
¾ energijata akumulirana vo poleto e opredelena so izrazot:
1 1
Wp = ⋅ L11(θ 0 ) ⋅ i12 (t ) + ⋅ L22 (θ 0 ) ⋅ i22 (t ) + L12 (θ 0 ) ⋅ i1(t ) ⋅ i2 (t ) (9)
2 2
¾ za elektromagnetniot moment se dobiva:
1 dL11(θ 0 ) 2 1 dL (θ ) dL (θ )
M = ⋅ ⋅ i1 (t ) + ⋅ 22 0 ⋅ i22 (t ) + 12 0 ⋅ i1(t ) ⋅ i2 (t ) (10)
2 dθ 0 2 dθ 0 dθ 0
¾ za elektromagnetniot sila vo translatoren EEU se dobiva:

1 dL11( x ) 2 1 dL ( x ) dL ( x )
f = ⋅ ⋅ i1 (t ) + ⋅ 22 ⋅ i22 (t ) + 12 ⋅ i1(t ) ⋅ i2 (t ) (11)
2 dx 2 dx dx

III.ZAEDNI^KI OSNOVI NA ELEKTROENERGETSKITE UREDI
3.1.Klasifikacija
-translatorni
(elektri~ni bravi, ventili, zvu~nici, mikrofoni i dr)
-stacionarni
(transformatori, ispravuva~i, invertori i dr.)
-vrtlivi
(generatori i motori).
¾klasifikacija spored razli~ni kriteriumi:

1.spored naponot
-nizok napon <1000 V,
-visok napon >1000 V.
2.spored brojot na fazi
-ednofazni,
-trifazni,
-pove}efazni.
3.spored mo}nosta

-mikroma{ini <1 kW,

-mali ma{ini <10 kW,
-sredni ma{ini <100 kW,
-golemi ma{ini <1 MW,
-krupni ma{ini >1 MW.
4.spored brzinata na vrtewe
-bavni (sporoodi) n<250 min-1,
-srednobrzi (srednoodi) n=250-3000 min-1,
-brzi (brzoodi) n=3000-30000 min-1,
-superbrzi (superbrzoodi) n>30000 min-1.
5.spored na~inot na ladewe
-so vozdu{no ladewe,
-so masleno ladewe,
-so vodorodno ladewe,
-so vodeno ladewe.
6.spored vidot na pogonot
-traen pogon,
-kratkotraen pogon,
-intermitiran pogon i tn.

3.2.Materijali za izrabotka na EEU

¾ pet sistemi:
1.magneten sistem,
2.elektri~en sistem,
3.izolacionen sistem,
4.mehani~ki (konstruktiven) sistem,
5.razladen sistem.
Samo prvite dva odnosno tri sistemi u~estvuvaat vo EMPE, zatoa se
narekuvaat aktivni a materijalite aktivni materijali.
¾ induktor i indukt na EEU

F dϕ v
u v → iv → Fv = iv ⋅ wv → ϕ v = v wa → e a = − wa → I a → Fa → ϕ a
Rμ dt
induktor indukt
Princip na EMPE vo elementarna elektri~na ma{ina
1. Magneten sistem
-magnetni materijali (toplovalani, ladnovalani i amorfni)
¾ toplovalani - izotropni

¾ ladnovalani magnetni materijali

-anizotropni
¾ amorfni magnetni materijali

-za transformatori za laboratoriski celi
-frekvenci povisoki od 100 Hz
¾ Karakteristiki na magnetnite materijali

-specifi~ni zagubi na mo}nost(f=50 Hz i B=1 T)
-karakteristika na magnetizirawe (b=f(H))

2. Elektri~en sistem
-namotki izraboteni od bakar ili aluminium
¾ Karakteristi~ni golemini za bakar i aluminium
Specifi~na Specifi~na Specifi~na Temperaturen
masa otpornost provodnost koeficient
Materijal
γ [kg/m3] ρ [Ωmm2m] χ [Sm/mm2 ] α [1/0C]
Elektrolitski
8960 0.01754 57 0.00425
bakar
Elektrotehni~ki
2700 0.02778 36 0.00435
aliminum
3. Izolacionen sistem
-izolacioni materijali (tvrdi, te~ni i gasoviti)
-tvrdi izolacioni materijali
-prirodni ili sinteti~ki materijali: pamuk, svila, hartija,
liskun, lakovi, smoli, staklo, keramika, teflon, plastika i
dr.
-te~ni izolacioni materijali
-razni vidovi mineralni i sinteti~ki masla
(transformatorsko maslo za ETR)
-gasoviti izolacioni materijali

-SF6- gas
¾ Vlijanie na temperaturata vrz izolacijata

-stareewe na izolacijata
-ìvoten vek
-temperaturni klasi
Termi~ka
Y A E B F H C
klasa
Dozvolena
90 105 120 135 155 180 >180
temperatura

3.3.Zagubi na mo}nost i koeficient na polezno dejstvo

3.3.1 Op{to
P2 < P1
P1 = P2 + Pγ -η koeficient na polezno dejstvo
P2 P2
η= =
P1 P2 + Pγ
ETR- visok η (0.95 do 0.999) , EM - η (0.85 do 0.95)

3.3.2 Zagubi na mo}nost vo elektri~en sistem - namotki

p Cu = R ⋅ I 2 [W] (1)
kade: pCu-Xulovi zagubi na mo}nost,
R -omski otpor na namotkite [Ω],
I -struja [A].
¾ Pri naizmeni~na struja:
-vlijanie na skin efektot (potisnuvawe na strujata)
-Fildov koeficient kf=1.05-1.2
-aktivna otpornost (R'=kfR)
¾ Zagubi na mo}nost vo namotkite na temperatura od 75 0C

p Cu = 2.42 ⋅ g 2 ⋅ mCu [W] (2)
kade: g -gustina na struja [A/mm2],
mCu -masa na namotkata [kg].

3.3.3 Zagubi na mo}nost vo magneten sistem - zagubi na mo}nost vo

èlezo
-poradi pojavata na histerezis
⎛ f ⎞ 2
p Feh = ε ⋅ ⎜ ⎟ ⋅ B m ⋅ m Fe [W] (1)
⎝ 100 ⎠
kade: ε -konstanta na zagubi na mo}nost poradi histerezis,
Bm-maksimalna vrednost na magnetna indukcija,
mFe -masa na magnetnoto kolo .
-poradi viorni strui (inducirawe na viorni strui vo magnetnoto kolo)
2
⎛ f ⎞ 2
p Fev = s ⋅ ⎜ ⎟ ⋅ B m ⋅ m Fe (2)
⎝ 100 ⎠
kade: σ -konstanta na zagubi na mo}nost poradi viorni strui.
-vkupni zagubi na mo}nost vo èlezo
2
⎛ f ⎞ 2 ⎛ f ⎞ 2
p Fe = p Feh + p Fev = ε ⋅ ⎜ ⎟ ⋅ B m ⋅ m Fe + s ⋅ ⎜ ⎟ ⋅ B m ⋅ m Fe
⎝ 100 ⎠ ⎝ 100 ⎠
(3)
α
⎛ f ⎞ 2
p Fe = p Fe1 / 50 ⋅ ⎜ ⎟ ⋅ B m ⋅ m Fe
⎝ 50 ⎠

kade: σ -[tajnmecova konstanta (1<α<2 ), pFe1/50 -specifi~ni zagubi na mo}nost (1T i

50Hz)
3.3.4 Koeficient na polezno dejstvo

¾ Zagubite na mo}nost vo EEU se sostojat od:
-zagubi na mo}nost vo elektri~niot sistem (pCu),
-zagubi na mo}nost vo magnetniot sistem (pFe),
-zagubi na mo}nost vo mehani~kiot sistem (pmeh).
p γ = p Fe + p meh + p Cu = A + B ⋅ I + C ⋅ I 2 (1)
¾ koeficient na polezno dejstvo (η)
P2 P1 − Pγ Pγ
η= = = 1−
P1 P1 P1
(2)
2 2
A+ B⋅I +C⋅I A+ B⋅I +C⋅I
η = 1− = 1−
P1 U ⋅I
-P1 dovedena mo}nost,
-P2 polezna mo}nost,
-Pγ vkupni zagubi na mo}nost,
¾ uslov za maksimalen koeficient na polezno dejstvo (ηm)
dη
= 0 ⇒ A = C ⋅ I 2 odnosno ( p Fe = p Cu ) ⇒ η = η m (3)
dI
-EEU }e raboti so maksimalen

koeficient na polezno dejstvo ako
konstantnite zagubi na mo}nost
(zagubite vo magnetnoto kolo) se
ednakvi na zagubite {to zavisat od
kvadratot na optovaruvaweto
(zagubite na mo}nost vo elektri~niot
sistem).
p meh = 0 → p γ = p Cu + p Fe ako p Cun = I n2 ⋅ R i p Cu = I 2 ⋅ R
I p Cu p Fe (4)
⇒ = η = η m a I kar = I n ⋅
In p Cun p Cun
-Ikar karakteristi~no optovaruvawe (ηm).
3.4.Zagrevawe i ladewe na EEU

¾ zagubi na mo}nost - toplinska energija - zagrevawe
3.4.1 Ravenka na zagrevawe na homogeno tvdo telo
¾ homogeno tvrdo telo (temperaturata podednakvo se raspredeluva
vo site negovi delovi)
-Bilans na toplinska energija:
Q ⋅ dt = m ⋅ c ⋅ dθ + S ⋅ α ⋅θ ⋅ dt (1)
kade: Q –koli~ina na toplina oslobodena vo edinica vreme;
c – specifi~na toplina na teloto,
m -masa na teloto,
S – povr{ina na teloto,
α – koeficient na odveduvawe na toplinata.
Qdt –osobodena toplinska energija
mcdθ –toplinska energija za zagrevawe na teloto,
Sαθdt –toplinska energija {to se oddava na okolinata.
-Re{enie na ravenkata (1) e:
( )
ν = ν m 1 − e −t / T + ν a ⋅ e −t / T (2)
kade: υ –temperatura na teloto,
υm –maksimalna temperatura na teloto,
T –vremenska konstanta na zagrevawe.
ν m⋅c
νm = T= (3)
S ⋅α S ⋅α
(4)
¾ ravenka na ladewe ν =ν m ⋅ e −t / T

3.5.Konstruktivni izvedbi, sistemi za ladewe
¾ konstruktivni izvedbi na elektri~ni ma{ini
-Izvedbata na EM i TR zavisi od sistemot za ladewe

¾ konstruktivni izvedbi na energetski transformatori

VID NA RAZLADNO SREDSTVO

Mineralno maslo O
Sinteti~ko maslo L
Gas G
Voda W
Vozduh A
NAÎN NA STRUEWE NA RAZLADNOTO

SREDSTVO
Prirodno N
Prisilno F
Dirigirano S
¾ sistem za ladewe na energetski transformatori
REDOSLED NA OZNAKITE
1 BUKVA 2 BUKVA 3 BUKVA 4 BUKVA
razladno sredstvo vo dopir so razladno sredstvo vo dopir
namotki so razladen medium
vid na razladno na~in na vid na razladno na~in na
sredstvo struewe sredstvo struewe
Primer: ONAN, ONAF, OFAF
3.6.Stareewe na EEU (Vek na traewe)

-stareewe na izolacionite materijali
(vlo{uvawe na fizi~ko hemiskite karakteristiki).
-normalen vek na traewe na EM i TR od 20 –30 godini
-vlijanie na teemperaturata vrz vekot na traewe
Empiriska formula na Monsinger:
ν0 −ν
(1)
Z v = Z 0 ⋅ 2 Δν
kade: Zv –vek na traewe,
Z0 –vek na traewe od 10 godini,
υ0 –temperatura pri koja vekot na traewe e 10 godini,
Δυ –zgolemuvawe (namaluvawe) na temperaturata pri koja traeweto se
namaluva (zgolemuva) 2 pati za TR vo klasa "A",
υ[ οC] 76 84 92 100 108 116 124 132 140

Zv[ god] 60 40 20 10 5 2.5 1.25 0.625 0.31

3.7.Mehani~ka za{tita na EEU

¾ stepen na mehani~ka za{tita
-spored IEC 60529/1976 IPxy
IP – international protection
x –za{tita od prodirawe na strani predmeti,
y – za{tita od prodirawe na voda ili vlaga.
Za{tita Za{tita od voda
potopeni 1 m pod povr{inata

od kapewe
prskawe so dozvole nagib
{pricawe vo mlaz od
pliskawe so morska voda
prodor na voda vo uredi
rabota pod voda pod uslovi

{pricawe od site nasoki
vo traewe od 30 min.
ured sposoben za trajna

do 60o od vertikala
na lica od
na
{to gi opredelili
dopolnitelen nagib na
i jaki mlazevi
site nasoki
normalnata polo`ba
proizvoditelot
ku~i{teto od 15o od
dopir na
bez za{tita
vertikalno
elektri~nite
vertikalno pri
delovi pod
uredi od
napon ili Broj
prodirawe na
vnatre{ni
nadvore{ni
podvi`ni
kruti tela
delovi
0 1 2 3 4 5 6 7 8
Bez za{tita 0 IP00 - IP02 - - - - - -
so raka >50 mm 1 IP10 IP11S IP12 IP13 - IP15 - - -
so prsti >8 mm 2 IP20 IP21S IP22 IP23S - - - - -
so alat >2.5 mm 3 IP30 IP31 IP32 IP33 IP34 - - - -
so ìca >1 mm 4 IP40 IP41 IP42 IP43 IP44 - - - -
za{tita od
{tetno
potpolna taloèwe na 5
IP50 - - - IP54 IP55 IP56 - -
pra{ina
ni pra{ina
potpolna ne prodira
6 IP60 - - - - IP65 IP65 IP67 IP68

3.8.Vidovi na optovaruvawa
¾ Spored IEC postojat 8 standardni grupi
S1 -trajno optovaruvawe
S2 -kratkotrajno optovaruvawe
S3 -intermitirano optovaruvawe
S4 -intermitirano so zemawe na vlijanieto na zaletuvawe
-intermitirano so zemawe na vlijanieto na zaletuvawe
S5
i ko~ewe
S6 -traen pogon so intermitirano optovaruvawe
S7 -traen pogon so stalni zaleti i ko~ewa
S8 -traen pogon so periodi~ni promeni na brzinata



4.ENERGETSKI TRANSFORMATORI
4.1.Osnovni definicii, klasifikacija, izvedbi i nominalni golemina
a)Definicii i primena
EE EE
U1, I1, f TR U2, I2, f
¾ Primena na TR
-vo mnogu oblasti od elektrotehnikata,
-elektroenergetika
- Proizvodstvo: 3; 6; 11; 15,75; 25 [KV]
- Prenos: 230; 400; 750; 1000; 1500 [KV]
- Raspredelba: 10; 35; 110 [KV]
- Upotreba: 10; 6,3; 0,4 [KV]
- radiotehnikata, TV tehnikata, telekomunikaciskite uredi.

Proizvodstvo, prenos, distribucija i upotreba na elektri~nata energija

b)Klasifikacija
1. Energetski transformator – ET
1.1. Blok transformatori za prenos na EE - 11/220; 15,75/400; 50[MVA]; 125 [MVA]; 23,5 [MVA]
1.2. Distributivni TR – 110/35; 110/20; 110/10; 63[MVA]; 40[MVA]; 20[MVA i 16[MVA]
1.3. Distributivni TR – 10/0,4; 6,3/0,4; 30[KVA]-250[KVA]
2. Specijalni energetski TR
2.1. Regulacioni TR
2.2. Pe~ni TR
2.3. Ispravuva~ki TR – za priklu~uvawe na ispravuva~i za motori na ednonaso~na struja
3. Merni TR – za merewe
¾ Naponski merni TR – 11000V/100V 30 VA35000V/100V 20VA
10000V/100V 20VA
¾ strujni merni TR – 100A/1A 30VA
4000A/1A (5) 30VA
400A/1A (5) 30VA
4. TR za zavaruvawe – se gradat za naponi 380V/70V ili 350A; 220V/70V ili 120A
5. TR za radiotehnika, teletehnika i elektronika – 220V/9V; 6V; 4V; 1,5V f=50HZ 1VA – 100VA

v)Izvedbi na elektri~nite i magnetnite sistemi
¾Spored brojot na namotkite:

- ednonamotni, dvonamotni i pove}e namotni,
¾Spored brojot na fazite:
- ednofazni, dvofazni i pove}efazni.
Sliki za 1-namotni, 2-namotni i 3-namotni ednofazni i 3-fazni ETR
A U1 A a U1 A mA a U1
U1 a U2
W1 U1 W1 W2 U1 W1 W2 U2
W2 Y/y
U2
X x U2 X x U2 x U2 U3
X mX
1.1 Ednofazen ednonamoten 1.2 Ednofazen dvonamoten 1.3 Ednofazen tronamoten
transformator transformator transformator

A
U1
B C U1 A B C A B C
U1 U1
U1 U1
W1
mA mB mC
U2 Y
Y Y
U2 U2
a b c
W1
U2 U2 U3
a U b c
3
U2
a b c
2.1 Trofazen ednonamoten 2.2 Trofazen dvonamoten 2.3 Trofazen tronamoten

transformator transformator transformator

¾ Magnetnite sistemi na 1f i 3f TR:

- stolbna ili oklopena izvedba.
W1 Φ Φ
W1
W2 W2
Φ/2 Φ/2 ΦΑ ΦΒ ΦC
SFe SFe SFe/2 SFe/2

SFe SFe SFe SFe
1.1 Ednofazna stolbna izvedba 1.2 Ednofazna oklopena izvedba 2.1 Trofazna stolbna izvedba

ΦΑ
ΦΒ
ΦC
Popre~ni preseci na stolbovite vo stepenasta izvedba

SFe/2 SFe/2
SFe
2.2 Trofazna oklopena izvedba

4.2.Osnovna teorija na energetski transformatori

4.2.1.Princip na rabota
i2
A
i1
ϕ
W1 W2
U1 U2 Zt
X
ϕσ1 ϕσ2 ϕσ2 ϕσ1
Principielna {ema na transformator

Principot na rabota na ET se zasnova vrz zakonot na elektromagnetna indukcija,
odnosno vrz elektromagnetnoto zaemodejstvie zaemno dejstvie na 2 ili vo op{t slu~aj
pogolem broj na namotki koi se magnetski spregnati. Ako imame 2 namotki so W1 i W2
(broj na navivki) i ako prvata ja priklu~ime kon U1 vo vtorata }e se inducira U2 koj }e
pretstavuva napon doveden kon potro{uva~ot Ze. So izborot na brojot na navivki na
namotkata 2 moè da go dobieme bilo koj napon U2, odnosno pri zadaden U1 da dobieme
bilo koj napon U2 so soodvetniot izbor na W2.
f
u → i → f = i⋅w →ϕ = (1)
Rμ
Ovoj fluks ima dve komponenti:
ϕ 11 = ϕ σ 1 + ϕ 21 (2)
kade e: ϕσ1-rasturen magneten fluks {to se opfa}a samo so W1 i ne u~estvuva vo
preobrazuvawe na EE
ϕ21−e fluks proizveden od namotkata 1, a se opfa}a so namotkata 2;
ϕ22=ϕσ2+ϕ12 (3)
kade e: ϕσ2−e rasturen magneten fluks i se opfa}a samo so W2
ϕ12−e fluks proizveden od W2, a se opfa}a so namotkata W1.
ϕ=ϕ21+ϕ12 (4)
ϕ−osnoven ili glaven magneten fluks koj gi opfa}a obete namotki W1 i W2
¾ ako fluksot se menuva po harmoni~en zakon
ϕ=φm.cosωt (5)
toga{ induciraniot napon }e bide:
enav=ω.fmsinωt=Em sinωt (6)
a efektivna vrednost na induciraniot napon vo edna navivka :
ωφ m 2πf
Em = = ⋅ Bm ⋅ S Fe = 4,44 ⋅ f ⋅ Bm ⋅ S Fe (7)
2 2
¾ Induciraniot napon vo primarnata namotka

E1=EnavW1
(8)
E1=4,44.f.W1.Bm.SFe
a vo sekundarnata namotka
E2=Enav.W2
(9)
E2=4,44.f.W2.Bm.SFe

4.2.2.Koeficient na transformacija
i1 ϕ i2 i1 i2
A a A a
ϕ
U1 ϕσ1 U2 U1 ϕσ1 ϕσ2 U2 Zt

ϕσ2 Zt
X W1 W2 x
W1 W2 r1 r2
L11 L22
Elektri~na {ema na ednofazen dvonamoten transformator
e1
k12 = (1)
e2
dϕ
− W1 ⋅
k12 = dt = W1
dϕ W 2 (2)
− W2 ⋅
dt
¾ k12-koeficient na transformacija na primarnata kon sekundarnata namotka
¾ moè da se definira i koeficient na transformacija na sekundarna kon primarna
namotka
1 W2
k 21 = = ⇒ k12 ⋅ k 21 = 1 (3)
k12 W1

4.2.3.Naponski ravenki vo kompleksen oblik
Ako dovedeniot napon U1 se menuva po harmoni~en, odnosno

sinusoidalen zakon. Toga{ i site drugi elektromagnetni golemini }e se
menuvaat po istiot zakon. Vo ovoj slu~aj moème da gi pi{uvame vo
kompleksen oblik:
F1 + F2 = F0
(1)
I 1 ⋅ W1 + I 2 ⋅ W 2 = I o ⋅ W1
Ravenki na ramnoteà }e bide:
U 1 + E1 + Eσ 1 + E r1 = 0
(2)
U 2 = E 2 + E r 2 + Eσ 2
(
U 1 = − E1 + Eσ 1 + E r1 )
di1 d (I m1 sin ωt )
eσ 1 = − Lσ 1 − Lσ 1 E m1 = − I m1 ⋅ Lσ 1 ⋅ ω ⋅ cos ωt = − I m1 ⋅ X σ 1 ⋅ cos ωt = − E m1 ⋅ coωt (3)
dt dt
Eσ 1 = − j ⋅ I 1 ⋅ X σ 1
, Eσ 2 = − j⋅ I 2 ⋅ X σ 2 ,

E r1 = − I 1 r1 , E r 2 = − I 2 ⋅ r2 ,
U 1 = − E1 + I 1 ⋅ (r1 + j ⋅ X σ 1 ) ,
U 1 = − E1 + I 1 ⋅ Z 1
kade: Z1=r1+j.Xσ1 – impedansa na primarnata namotka i se sostoi od omski
otpor r1 i induktiven otpor Xσ1.
U 2 = E 2 − I 2 ⋅ (r2 + j ⋅ X σ 2 )
(4)
U 2 = E2 − I 2 ⋅ Z 2
kade: Z2=r2+j.Xσ2 – impedancija na sekundarnata namotka i se sostoi od r2 omski

otpor i Xσ2 induktiven otpor
¾ Vo sekoj moment na vreme dovedeniot napon drì ramnoteà so

induciraniot napon od glavniot fluks i plus go osvladuva padot na
naponot vo Z2.
¾ Naponot me|u sekundarnite stegalki e ednakov na induciran napon E2-padot
na naponot vo impedacija vo sekundarnata namotka.

4.2.4.Sveden transformator, ekvivalentna {ema

i ekvivalentna impedansa
¾ Pri analiza na ET ~esto pati se vr{i sveduvawe na goleminite koi pripa|aat na
edna namotka kon drugata namotka i obratno. Voobi~aeno se vr{i sveduvawe kon
primarnata namotka, odnosno kon taa namotka od kade {to doa|a energijata.
Svedenite golemini se ozna~uvaat so ‘ (prim).
¾ Sveduvaweto na goleminata treba da se izvr{i taka da ne se menuvaat
energetskite odnosi vo TR.
W2 → W2 '
U2 →U2 '
I2 → I2 '
Z2 → Z2 '
r2 → r2 '
X σ2 → Xσ2 '
¾ svedena vrednost na strujata

1
I2 '= I2 ⋅ (1)
k12

¾ svedena vrednost na naponot
I2 W
E2 ' = E2 ⋅ = E 2 ⋅ 2 = E 2 ⋅ k12
I1 W1 (2)
E 2 ' = E 2 ⋅ k12
¾ svedena vrednost na omskiot otpor
2
I 2 ' 2 ⋅r2 ' = I 2 ⋅ r2
2
⎛I ⎞
r2 ' = ⎜⎜ 2 ⎟⎟ ⋅ r2 (3)
⎝ I1 ' ⎠
2
r2 ' = k12 ⋅ r2
¾ svedena vrednost na induktivniot otpor
2
X σ 2 ' = k12 ⋅ X σ 2 (4)
¾ svedena vrednost na impedansata
2
Z 2 ' = k12 ⋅ Z 2 (5)
Ravenkata za ramnoteà na naponite i struite za sveden TR

U 1 = − E1 + I 1 ⋅ Z1
U 2 ' = E 2 '− I 2 ' ⋅ Z 2 ' (6)
I1 + I 2 ' = I 0

Fe
ϕ
A I1 W1 W2 I2 a
U1 U2 Zt
ϕσ1 ϕσ1 ϕσ2 ϕσ2
X x
Fe
xσ1 ϕ x σ2
A r1 I1 I2 r2 a
W1 W2
U1 ϕσ1 ϕσ2 U2 Zt
X x
Fe
xσ1 ϕ xσ2'
A r1 I1 I2' r2' a
W1 W2'
U1 ϕσ1 -E 1 -E2' ϕσ2 U2' Zt
X x
I2'
xσ1 ϕ xσ2'
A I1 r1 r2' a
W1 =W2'
U1 ϕσ1 -E1 =-E2' ϕσ2 U2' Zt
X x

r1 xσ1 I1 I2' xσ2' r2'
A a
Im
rm rt'
U1 U2
Xm xt'
-E1 =-E2'
X x
Ekvivalentna {ema i ekvivalentna impedansa na

ednofazen dvonamoten transformator
r1 + jX σ 1 = Z 1
r2 '+ jX σ 2 = Z 2 ' (7)
rm + jX m= Z m

¾ Ekvivalentna impedansa na transformator

Z1 Z2'
A I1 I2' a
Im
U1 Zm U2' Zt'
X x
A I1 U1
W1
U1 Ze
W2
X U2
1 Z m ⋅ ( Z 2 '+ Z t ' )
Z e = Z1 + = Z1 +
1
+
1 Z m + Z 2 '+ Z t ' (8)
Z m Z 2 '+ Z t '

4.2.5.Fazorski dijagram
¾ Pri toa fazorot na glavniot magneten fluks Φ se nacrta kako referenten fazor,
m
potoa gi crtame induciranite naponi E i E koi kasnat za π/2 potoa I za nekoj

1 2 2
induktiven tovar, I se sostoi od I i I .

1 m 2
U1 jI1·xσ1
I1·r1
-E1
U 1 = − E1 + I 1 ⋅ Z1
U 2 ' = E 2 '− I 2 ' ⋅ Z 2 ' I1
-I2'
I1 + I 2 ' = I 0 ϕ1
Ima
I2'
ψ2
ϕ2
Im Imμ
U2'
I2'·r2'
jI2'·xσ2 E1=E2

4.3.Analiza na rabota na ET vo razni reìmi na rabota

Razlikuvame 3 osnovni reìmi na rabota:
1. prazen od
2. kusa vrska
3. optovaruvawe
4.3.1.Prazen od
¾ Prazen od se narekuva onoj reìm na rabota na ET koga kon priklu~nicite A-X se
dovede napon U10=U1n, a priklu~nicite a-x se otvoreni:
A I10 P1 I20=0 a P2
U1 U20 Zt
x
X I2=0
Reìm na prazen od na ednofazen dvonamoten transformator

Z1
A I10 A I10
U10 Zm
U10 Z0
-E10
X
X
Ekvivalentna {ema vo reìm na prazen od Ekvivalentna impedansa vo reìm na prazen od
Zt → ∞ I2 = 0 -zagubi na mo}nost pri prazen od

,
2
U 10 = − E10 + I 10 ⋅ Z 1 Po = PFe + PCu10 = PFe + I 10 ⋅ r1
I 10 = I m I2 '= 0 Po ≈ PFe
,
U 10
Z 0 = Z1 + Z m =
I 10
¾ -struja na prazen od iznesuva nekolku procenti od nominalnat struja (0,3-3% od In)

4.3.2.Kusa vrska
Postojat 2 vida na kusi vrski:
¾ eksploataciona (havariska) kusa vrska i
¾ laboratoriska (eksperimentalna) kusa vrska
A I1k I2k a
U1 W1 W2 U2
X x
Reìm na kusa vrska na ednofazen dvonamoten transformator
Z1 Z2'
A I1k I2k a
Zt = 0 U 2 ' = 0
Imk ,
U 1k = − E1k + I 1k ⋅ Z t
U1k Zm
E 2 k ' = I 2 k '⋅Z 2 '
I 1k + I 2 k ' = I mk
X x
Ekvivalentna {ema vo reìm na kusa vrska

Z1 Z2' Zk
A a A I1k
I1k=-I2k'
U1k U1k
X x X
Ekvivalentna impedansa vo reìm

Uprostena ekvivalentna {ema vo reìm na kusa vrska
na kusa vrska
U 1k = I 1k ⋅ Z k Z k = Z k1 + Z k 2 '
Z k = rk + jX k Z k = r1 + j ⋅ X σ 1 + r2 + j ⋅ X σ 2 '
Z k = rk + j ⋅ X k
¾ Zk-impedansa na kusa vrska

¾ Uk-napon na kusa vrska
· Zk
=I1k
I1k·Xkσ
U 1k
%)
(
uk ukσ(%)
ψk ψ2
I1k·rk uka(%)
Fazorski dijagram za reìm na kusa vrska Napon na kusa vrska i negovite komponenti vo %
U 1k
U k (%) = ⋅ 100
U 1n
¾ Uk e napon koj treba da se dovede na
I ⋅r
U ka (%) = 1k k ⋅ 100 kraevite na ednata namotkata za da pri
U1n
kusa vrska te~e struja ednakva na
I 1k ⋅ X kσ
U kσ (%) = ⋅ 100 nominalnata.
U 1n
2 2
U k = U ka + U kσ

4.3.3. Reìm na optovaruvawe

pCu1 qσ1 qσ2 pCu2
A I1 I2' a
r1 Xσ1 Im X σ2
r2
rm r t'
P1 pFe Pt=P2
U1 U2
Q1 qμ Qt=Q2
xm xt '
X x
Ekvivalentna {ema vo reìm na optovaruvawe na ednofazen dvonamoten transformator
a a a
rt rt
( VA) rt
S1 Q1(VAr) U2 U2
Xt Xt
ϕ1
P1(W) x x x
ϕ2
ϕ2 ϕ2=0
I2'
I2'
U2' I2' U2' U2'

Dijagram na mo}nosti Vidovi na optovaruvawa na energetski transformator

ε2
Z1 Z2' A
A a
ϕ2 G
I1=-I2
P
U1 U2' ukσ
O ϕ2 −ε 22
0
B
0
2a
=1
uka
ε1
1n
U
X x -U2'
ϕ2
O' I1=-I2'
Uprostena ekvivalentna {ema na Fazorski dijagram za opredeluvawe na
transformator za presmetuvawe na promenata na naponot
promenata na naponot

¾ Karakteristiki na energetskite transformatori

U2
ΔU(%) =U2*
U 2n
d)
( in 1
. 6 )
=0 ( ind cap
)
sϕ2
.8 (
co sϕ 2=0 0.5
o co sϕ 2=1 0.5
s ϕ 2
=
= 0 .8 (cap)
c co cosϕ 2
I1 I
β= = 2
I1n I 2 n cosϕ
2 =1
cos c
cosϕ ϕ2 = osϕ
cosϕ 2 =0.8 (c 0.6 2 =0.8
co s = ap) ( in (ind
ϕ2 = 2 0.6 (ca d) )
0.5 p)
(ca I2
p) β= =I2*
0.5 1 I 2n
Karakteristiki na promenata na naponot pri Nadvore{ni karakteristiki pri razli~ni
razli~ni vidovi na optovaruvawe vidovi na optovaruvawe

η [%]
cosϕ=1
cosϕ =0.8
I2 I
β = = 1 = I*
I2n Im
Karakteristiki na koeficientot na polezno dejstvo

5.TRIFAZNI TRANSFORMATORI
A UAB B UBC C
UCA
a Uab b Ubc c
Φ3 Φ3 Φ3
x y z
X Y Z
Trofazen transformator izveden od tri ednofazni transformatori-simetri~en magneten sistem
ΦC
C
ΦA
C ΦC ΦB
UC
Z
B A V
B
A ΦA UA
UB
jarem ΦB X
Y
stolbovi

A UAB B C
a Uab b c
jarem
stolb
ΦΑ ΦΒ ΦΧ
W1 W2
W1
W2
Trifazen transformator vo stolbna izvedba-nesimetri~en magneten sistem

ΦB
ΦA ΦC
Fazorski dijagram na fluksovite na trifazen transformator
¾ [emi na soedinuvawe na namotkite na trifaznite transformatori
-yvezda
-triagolnik
-iskr{ena yvezda
B
A B C
W1 W2 W3
Z X
Y
X Y Z
A C
Trifazni namotki-na~in na prikaùvawe Trifazni namotki povrzani vo yvezda
A B C
EB
EB
EA EC
X Y Z
EA EC
Trifazni namotki povrzani vo yvezda-voobi~aen na~in na prikaùvawe
i fazorski dijagram na naponite

Trifazni namotki povrzani vo triagolnik i fazorski dijagram na naponite

-EA
-ICZ
EB
EAB IB IBY
ECA IC
IAX
EC ICZ -IAX
-EC
EA EBC
-IBY IA
-EB
Fazorski dijagram na faznite i liniskite naponi Fazorski dijagram na faznite i liniskite

naponi

¾ Paralelna rabota na energetski transformatori
S1 U1
Un1 Un1
Sn1=100 kVA Sn2=100 kVA Sn3=100 kVA
Sn Sn1 Sn2 Snn SnN
Ukn Ukn1 Ukn2 Uknn UknN Uk1=3.5% Uk2=4% Uk3=5.5%

S1 S2 Sn SN S1 S2 Sn
U2 U2 U2
St=S1+S2+Sn+SN St=300 kVA
Paralelna rabota na energetski transformatori Paralelna rabota na tri trofazni

raspredelba na optovaruvaweto transformatori

6. MA[INI ZA EDNONASO^NA STRUJA
Elektri~nite ma{ini za
ednonaso~na struja se
upotrebuvaat za
elektromehani~ko
preobrazuvawe na energijata
i toa kako generatori za
preobrazuvawe na
mehani~kata energija vo
elektri~na i kako motori za
preobrazuvawe na
elektri~nata energija vo
mehani~ka.
Sl.1 Napre~en presek na elementaren generator za ednonaso~na struja

6.1.Konstruktivni karakteristiki
¾ Magnetnoto kolo na ma{inite za ednonaso~na struja se sostoi od:
- statorsko i rotorsko magnetno jadro i vozdu{en zjaj me|u niv
- statorot go so~inuvaat jaremot vo oblik na {upliv cilinder na ~ija
vnatre{nost se smesteni ispaknati polovi, izraboteni od magnetni limovi
so opredelena debelina.
- rotorot e izraboten vo cilindri~en oblik od tenki magnetni limovi i po
negoviot obem se ramnomerno raspredeleni kanali vo koi{to se smesteni
provodnicite {to ja obrazuvaat namotkata na induktot.
¾ Kolektor
-kolektorski lameli,
-~etkici.

6.2 Princip na rabota
Generatorski i motorski reìm na rabota
Ma{inite za ednonaso~na struja se

reverzibilni {to zna~i moè da rabotat
vo reìm na generator (sl.2) koga ja
preobrazuvaat mehani~kata vo
elektri~na energija i vo reìm na motor
(sl.3) koga ja preobrazuvaat elektri~nata
vo mehani~ka energija.
¾ generatorski reìm na rabota na ma{inata za ednonaso~na struja:

-rotorot e mehani~ki spregnat so pogonska ma{ina (na pr.dizel motor,
elektromotor i dr.) i se vrti so konstantna brzina,
-vo provodnicite na rotorot, koj{to ja obrazuvaat namotkata na induktot se
induciraat naizmeni~ni naponi,
-so kolektorot se dobiva ednonaso~en napon,
(so pomo{ na kolektorot i ~etkicite se vr{i mehani~ko ispravuvawe na
induciraniot naizmeni~en napon vo provodnicte na induktot vo ednonaso~en
napon na ~etkicite).
¾ Elementaren generator koj{to ima samo edna navivka formirana od dva
provodnika (a-b) i (c-d) smesteni vo dva kanala na induktot na rastojanie od
{irinata na polot e prikaàn na sl.4a i sl.4b. Provodnicite pri vrteweto na
rotorot se nao|aat sekoga{ vo ista polo`ba pod sprotiven pol, taka da
induciranite naponi vo niv sekoga{ se so ista golemina a vo sprotivna nasoka,
poradi {to moè algebarski da se sobiraat. Kraevite na navivkata (a-d) se
priklu~eni kon dva prstena (1 i 2) na koi{to nalegaat ~etkici (A i V) na koi e
priklu~en potro{uva~ na elektri~na energija, pretstaven so otpornosta rt.


Principielna elektri~na {ema na elementarna ma{ina na ednonaso~na struja so
kolektor vo ovoj slu~aj samo so dve kolektorski lameli e prikaàn na slikata

¾ motorski reìm na ma{inata na ednonaso~na struja
-vozbudnata namotka se priklu~uva na
ednonaso~en napon,
-namotkata na induktot preku
~etkicite "A" i "B" se priklu~uva na
napon i }e prote~e struja, bidej}i
provodnicite se smesteni na rotorot,
tie se opfateni od vozbudnoto
magnetno pole, zatoa }e se sozdade
elektromagneten moment koj ima
tendencija da go zavrti rotorot vo
opredelena nasoka.

6.3 Nominalni golemini

Vo nominalni golemii na ma{inite na ednonaso~na struja spa|aat goleminite {to
go opredeluvaat nominalniot reìm na rabota, odnosno reìmot za koj{to e gradena
ma{inata da raboti pri opredeleni uslovi.
Kako nominalni golemini se:
-nominalen napon Un [V]
-nominalna mo}nost Pn [kW]
-nominalna struja In [A]
-nominalna brzina nn [sek-1]
-nominalen vozbuden napon Uv [V]
-nominalna vozbudna struja iv [A]

6.4 Izraz za induciran napon

Elektromagnetnite pojavi pod sekoj par na polovi se povtoruvaat, poradi {to e
dovolno tie da se nabquduvaat samo pod eden pol.
Na sl.9 e prikaàna razviena slika

samo na eden pol od ma{ina na
ednonaso~na struja, so dijametar na
induktot Da (m) i aktivna aksijalna
dolìna lδ (m) na provodnicite na
induktot.

¾ Ako vozbudnata namotka se priklu~i na ednonaso~en napon Uv }e prote~e
struja iv ~ij magneten napon Fv }e sozdade vozbuden magneten fluks
F i ⋅w
Φo = v = v v (1)
Rμ Rμ
kade: Rμ e magneten otpor na magnetnoto kolo na patekata na magnetniot fluks.
¾ Vozbudniot magneten fluks pod eden pol, moè da se izrazi so:
τp
Φ o = ∫ B ⋅ dS ∫ Bδx ⋅ lδ ⋅ dx = Bδsr ⋅ τ p ⋅ lδ (2)
0
kade e: Bδx -magnetna indukcija na rastojanie x od ~etkicata "A"

lδ - aksijalna dolìna na provodnicite,
τp -{irina na eden pol.
¾ [irinata na eden pol za ma{ina na ednonaso~na struja izrazena vo metri e
D ⋅π
τp = a (3)
2p
¾ Srednata vrednost na induciraniot napon vo eden provodnik na induktot
{to se nao|a pod polot i se vrti so periferna brzina va e dadena so izrazot
esr = Bδsr ⋅ lδ ⋅ va (4)

Da
va = r ⋅ Ω = ⋅ 2π ⋅ n = Da ⋅ π ⋅ n = 2 ⋅ τ p ⋅ p ⋅ n (5)
2
i za esr }e se dobie
Φo
esr = lδ ⋅ 2 p ⋅ τ p ⋅ n = 2 p ⋅ n ⋅ Φ o (6)
τ p ⋅ lδ
kade: Ω -e agolna brzina vo (rad/s) a n brzina na vrtewe vo vrteì vo sekunda (1/s).
¾ Induciran napon vo napotkata na induktot
N ⎛N⎞ p⋅N
⋅ esr = ⎜ ⎟ ⋅ 2 ⋅ p ⋅ n ⋅ Φ o =
Ea = ⋅ n ⋅ Φo (7)
2a ⎝ ⎠
2 a a
kade: N -e vkupen broj na provodnici na induktot,
a -ozna~uva broj na paralelni granki na namotkata na induktot,
N/2a- ozna~uva broj na seriski povrzani provodnici na edna od paralelnite
granki.
p⋅N
Ea = ⋅ n ⋅ Φo = K E ⋅ n ⋅ Φo (8)
a
p⋅N
kade: K E = pretstavuva konstruktivna konstanta za ma{inata
a

6.5 Izraz za elektromagneten moment
Elektromagnetniot moment pri generatorite dejstvuva sprotivno od nasokata

na vrteweto na rotorot, toj se sprotivstavuva na momentot na pogonskata ma{ina
poradi {to ima ko~en karakter, i na toj na~in ja preobrazuva mehani~kata vo
elektri~na energija.
Elektromagnetniot moment pri motorite, dejstvuva vo nasoka na vrteweto na

rotorot, toj ima motoren odnosno zadviùva~ki karakter i go sovladuva momentot na
rabotnata ma{ina, i na toj na~in ja preobrazuva elektri~nata vo mehani~ka energija.
Na slika 10 e prikaàna razviena {ema na napre~en presek na ma{ina na

ednonaso~na struja, so raspredelba na magnetnata indukcija pod polot.
Se pretpostavuva deka induktot e gladok a provodnicite se raspredeleni
ramnomerno po obemot na induktot.
Vo generatorski reìm na rabota na ma{inite na ednonaso~na struja, nasokite

na induciranite naponi i strui vo provodnicite se sovpa|aat (sl.10 i sl.11) dodeka
vo motorski reìm nasokite na induciranite naponi i strui se sprotivni (sl.10 i
sl.11).


¾ Nabquduvame eden elementaren del na induktot so {irina dx na rastojanie x

od ~etkicata "A"{to se nao|a vo neutralnata oska (q) na ma{inata. Ako
liniskoto optovaruvawe na induktot A e
i ⋅N Ia ⋅ N
A= a = (9)
Da ⋅ π 2π ⋅ a ⋅ Da
toga{ strujata {to te~e vo elementarniot del na induktot }e bide
dia = A ⋅ dx
kade e : ia –struja {to te~e niz provodnicite na induktot,
Ia –struja {to te~e niz ~etkicite,
Da –dijametar na induktot,
Na –vkupen broj na provodnicite na induktot,
a –broj na parovi na paralelni granki.
¾ Elementaren del na induktot so aksijalna dolìna lδ se nao|a pod dejstvo na
magnetno pole ~ija indukcija e Bδx , taka da vrz nego dejstvuva elementarna
elektromagnetna sila dadena so izrazot
df a = Bσx ⋅ lδ ⋅ dia = Bσx ⋅ lδ ⋅ A ⋅ dx (10)
¾ Ovaa elektromagnetna sila sozdava elementaren elektromagneten moment [Nm],
D
dM a = a ⋅ df a (11)
2
¾ Vkupniot elektromagneten moment }e bide ednakov na
τp τ p
Da Da D
Mp = ∫ 2
⋅ Bσ x ⋅ lδ ⋅ A ⋅ dx =
2
⋅ A ⋅ lδ ⋅ ∫ Bσx dx = a ⋅ A ⋅ Φ
2
(12)
0 0
Odnosno
Da
Ma = 2p ⋅ M p = 2p ⋅ ⋅ A ⋅ Φ = p ⋅ Da ⋅ A ⋅ Φ (13)
2
1 p⋅N
Ma = ⋅ I a ⋅ Φ = kM ⋅ I a ⋅ Φ (15)
2π a
1 p⋅ N 1
kade k M = ⋅ = ⋅ k E pretstavuva konstruktivna konstanta na ma{inata.
2π a 2π

6.6 Generatori na ednonaso~na struja
¾ Spored na~inot na vozbuduvawe, generatorite na ednonaso~na struja se

klasificiraat na:
a)generatori so permanentni magneti (sl.15a)
b)generatori so strana vozbuda (sl.15b)
v)generatori so paralelna vozbuda (sl.15v)
g)generatori so seriska vozbuda (sl.15g)
d)generatori so me{ana vozbuda (sl.15d)
¾ Kraevite na namotkite na ma{inite za ednonaso~na struja, pa spored toa i

namotkite na generatorite se ozna~uvaat so slednive bukvi:
(A-B)-namotka na induktot
(J-K)-strana vozbudana nametka
(C-D)-paralelena vozbudna nametka
(E-F)-seriska vozbudna nametka
(H-G)-pomo{na namotka


¾ Vo procesot na preobrazuvaweto na energijata del od dovedenata mehani~ka

mo}nost se tro{i za pokrivawe na mehani~kite zagubi (pmeh) i zagubite na
mo}nost vo èlezoto na induktot (pFe), a ostatokot se preobrazuva vo
elektromagnetna mo}nost, opredelena so izrazot EaIa, odnosno
Pa = E a ⋅ Ia = P1 − (p meh + p Fe ) (16)
⎛ ΔU c ⎞
Pa = p cu + p k = I a 2 ⋅ ⎜⎜ ra + ⎟⎟ = I a 2 ⋅ R a (17)
⎝ I a ⎠
Spored toa poleznata mo}nost e ednakva na

P2 = Pa − (p Cu + p k ) = P1 − ( p meh + p Fe + p Cu + p k ) = P1 − p γ (18)
kade: pγ −pretstavuvaat vkupni zagubi na mo}nost vo generatorot a
Ra -otpornost na induktot.
¾ Koeficientot na polezno dejstvuvawe na generatorot e definiran kako
P2 P1 − p γ P2
η= = = (19)
P1 P1 P2 + p γ
Tabela 1
P otvoren-prazen od P zatvoren-
optovaruvawe
Ω ≠ const Ω = const Ω ≠ const Ω = const
di a
e a = u a + i a ⋅ Ra + La
ea = U a Ea = U a dt E a = U a + I a ⋅ Ra
m1 = mot + md M1 = M o m1 = mot + ma + md M1 = M o + M a
kade M1 -e moment na pogonskata ma{ina,

M0 -e moment na prazen od {to soodvetstvuva na zagubite na mo}nost vo prazen od,
Ma =kMIaΦ -e elektromagneten moment {to go razviva generatorot i se sprotivstavuva na
momentot na pogonskata ma{ina (P.M).
d dΩ
md = (JΩ ) , za J=const m d = J i za Ω=const md=0
dt dt
m a = K M ⋅ i a ⋅ Φ J-moment na inercija na vrtlivite masi

.
6.7 Motori na ednonaso~na struja
¾ Primena
-vo elektromotornite pogoni kade se bara regulacija na brzinata na vrtewe vo {iroki
granici.
¾ na~ini na priklu~uvawe na motorite na ednonaso~na struja

- od t.n motor-generatorski grupi (Vard-Leonard), koja se sostoi od motor na
naizmeni~na struja (asinhron ili sinhron) mehani~ki spregnat so generator na
ednonaso~na struja, na kogo e priklu~en motor na ednonaso~na struja,
-od monofazni ili trofazni ispravuva~ki (poluprovodni~ki) mostni {emi
¾ Spored na~inot na priklu~uvawe na vozbudnata namotka kon namotkata na

induktot, motorite na ednonaso~na struja se delat na pet vida:
-motori na ednonaso~na struja so permanentni magneti (sl.20a)
-motori na ednonaso~na struja so strana vozbuda (sl.20b)
-motori na ednonaso~na struja so seriska vozbuda (sl.20v)
-motori na ednonaso~na struja so paralelna vozbuda (sl.20g)
-motori na ednonaso~na struja so me{ana vozbuda (sl.20d)


-dovedenata mo}nost P1
P1 = U a ⋅ I = U a (I a + i v ) (24)
Del od ovaa mo}nost se tro{i za pokrivawe na zagubite na mo}nost vo vozbudnata
namotka pv=Uaiv i del za pokrivawe na zagubite na mo}nost vo koloto na induktot {to
se sostoi od otpornosta na namotkata na induktot i preodnata otpornost ~etkica-
komutatorski lameli, t.e.
p a = p Cu + p k = I a2 ⋅ ra + ΔU c ⋅ I a = I a2 ⋅ R a (25)
Ostanatiot del od mo}nosta se preobrazuva vo elektromagnetna mo}nost Pa=Eaia,
koja vsu{nost pretstavuva preobrazena mehani~ka mo}nost na motorot
Pa = Pmeh = E a ⋅ I a = P1 − p v − p a = U a (I a + i v ) − U a ⋅ i v − I a2 ⋅ R a = U a ⋅ I a − I a2 ⋅ R a (26)
Poleznata mehani~ka mo}nost P2
P2 = Pa − p 0 = Pmeh − (p Fe + p meh ) (27)
Ravenkata za ramnoteà na naponite
E a = U a − Ia ⋅ R a (28)
odnosno
Ua = E a + Ia ⋅ R a (29)
Dovedeniot napon Ua kon stegalkite na motorot drì ramnoteà so induciraniot
napon vo namotkata na induktot i go sovladuva padot na napon vo koloto na induktot.

Tabela 2
S otvoren-prazen od S zatvoren-
optovaruvawe
Ω ≠ const Ω = const Ω ≠ const Ω = const
dia U a = E a + I ao ⋅ Ra dia U a = E a + I a ⋅ Ra
U a = e a + La + i a ⋅ Ra U a = ea + La + i a ⋅ Ra
dt dt
m a = mo + m d Ma = Mo m a = m o + mt + m d Ma = Mo + Mt

6.8 Regulacija na brzinata na vrtewe na motori na ednonaso~na struja

so strana vozbuda.
¾ Brzinata na vrtewe na motorite na ednonaso~na struja moè da se regulira so: -

-promena na dovedeniot napon kon namotkata na induktot,
- promena na vozbudnata struja.
¾ Nasokata na vrteweto na motorot moè da se menuva so promena na :
-nasokata na strujata vo namotkata na induktot,
-nasokata na vozbudnata struja.
Najmnogu upotrebuvani motori vo

reguliranite elektromotorni se:
motorite na ednonaso~na struja so
paralelna, seriska i osobeno so
nezavisna vozbuda.
Sl.1 Motor na ednonaso~na struja so strana vozbuda

-agolnata brzina na vrtewe na motor na ednonsao~na struja so nezavisna vozbuda
e opredelena so izrazot:
U − I a ( Ra + Rd )
Ω = aα (1)
kM ⋅ Φ
kade: Uaα -napon {to se doveduva kon namotkata na induktot i moè da se regulira pri
tiristorskite ispravuva~i so promena na agolot na upravuvawe α,
Rd -dopolnitelena otpornost vo koloto na induktot.
¾ Regulacijata na brzinata na vrtewe na motorot na ednonaso~na struja so strana
vozbuda, soglasno izrazot (1), moè da se realizira na ~etiri na~ini:
1)Pri konstantna vozbudna struja, odnosno konstanten vozbuden fluks, brzinata na motorot moè
da se regulira so promena so promena na naponot Uaα . Ovoj na~in na regulirawe na brzinata se
koristi vo podra~jeto od n=o do n=nn i se narekuva "regulacija na brzinata so promena na
naponot pri konstanten fluks".
2)So slabeewe na poleto, brzinata na motorot pri konstanten napon Uaα se zgolemuva obratno
proporcionalno na promenata na fluksot. Pri konstantna struja na induktot momentot se
namaluva, a mo}nosta ostanuva konstantna. Ovoj na~in se koristi vo podra~jeto od n=nn do n=2,5nn
i se narekuva "regulacija na brzinata na motorot so slabeewe na poleto pri konstanten napon
na induktot".

3)Kombinacija na na~inite pod 1) i 2) so pomo{ na promenata na naponot Uaα pri konstantno pole
od n=o do n=nn i so pomo{ na slabeewe na poleto pri konstanten doveden napon kon induktot od
n=nn do n=2,5nn .
¾ Regulacijata na brzinata na vrtewe e mo`no spored izrazot (1) i so dodavawe
na dopolnitelna otpornost vo koloto na induktot.
-Ovoj na~in na regulirawe na brzinata na motorot e propraten so dopolnitelni zagubi na
mo}nost vo dopolnitelnata otpornost (Ia2Rd) i zatoa nema golema primena vo praktikata.
¾ Motorite na ednonaso~na struja vo svojata primena vo elektromotornite pogoni
moàt da bidat napojuvani preku ednofazni ili trifazni mostni {emi.
a)Ednofaznite i trifaznite mostni neupravuvani ispravuva~i davaat konstanten ednonaso~en
napon koj e vo cvrsta vrska so naizmeni~niot napon. Se koristat za napojuvawe na motori bez
mo`nost za regulacija.
b)Ednofaznite i trofaznite mostni polubranovo upravuvani preobrazuva~i se prigodni samo
za edna nasoka na naponot. Tie rabotat isklu~ivo vo ispravuva~ki reìm. Prenosot na energijata
e moèn samo od naizmeni~nata kon ednonaso~nata strana a nikako obratno.Polubranovite
upravuvani mostovi ovozmoùvaat rabota na motorot samo vo edna nasoka na vrtewe. Sprotivna
nasoka na vrtewe moè da se postigne so pomo{ na reverzirawe na poleto odnosno svrtuvawe na
nasokata na strujata vo vozbudnata namotka ili so reverzirawe na naponot {to se doveduva kon
namotkata na induktot.
v)Ednofaznite i trofaznite celobranovo upravuvani mostni {emi (preobrazuva~i) se pogodni
za dvete nasoki na vrtewe na motorot, imaj}i mo`nost da rabotat vo ispravuva~ki i invertorski
reìm.

Dinami~ka analiza na motor na ednonaso~na struja

Ravenki za ramnoteà na naponi i momenti
(U a − k r ⋅ Ω)
di
U a = i a ⋅ R a + La a + e a ea = k M ⋅ Φ ⋅ Ω = k r ⋅ Ω ia =
dt Ra ⋅ (1 + p ⋅ Ta )
(ma − mt ) k ⋅ I − mt
ma = k M ⋅ Φ ⋅ ia = k r ⋅ ia ma − mt = J ⋅ p ⋅ Ω + D ⋅ Ω Ω=
⎛
= r a
J ⎞ D(1 + p ⋅ Tm )
D⎜1 + p ⋅ ⎟
⎝ D⎠

F F F F F F
+n
+n
G M
-M +M
-M
M +M M G
G -n
M -n M
F F F
+n
G M
-M +M
M G
U
a
-n
M
U v

6.9.IMPULSNA [EMA NA UPRAVUVAWE-ÔPER (Chopper)

T
L (3) U
D D D f
D (5) v
U~,50 Hz 0
A
B C
f U U
s r
M=
C
D D D (4)
Ω (6)
M
P
(1) (2)
Principielna impulsna {ema za regulacija na brzinata na vrtewe

na motor na ednonaso~na struja so strana vozbuda (Chopper)
1. Trofazen-mosten ispravuva~
2. Filter
3. ôper-elektronski prekinuva~ (pod opredelen takt)
4. nul-dioda
5. Motor na ednonaso~na struja

7. ELEKTRI^NI MA[INI NA NAIZMENI^NA STRUJA (MNS)
7.1. Klasifikacija
MNS sluàt za preobrazuvawe na mehani~kata energija (ME) vo elektri~na energija (EE) koga se
narekuvaat generatori (G) na naizmeni~na struja (NS) i na EE vo ME, koga se narekuvaat motori
(M) na naizmenizmeni~na struja (NS). Tie se reverzibilni, a toa zna~i deka edna te ista ma{ina
moè da raboti vo reìm na generator (G) ili vo reìm na motor (M) (sl.1).
¾ Spored izvedbata, principot na rabota i upotrebata postojat dva vida na

elektri~ni ma{ini na naizmeni~na struja (EMNS) i toa:
a) Sinhroni ma{ini (SM) →n=n1=f1 /p , b) Asinhroni ma{ini (AM) →n ><n1=f1 /p.
¾ Ma{inite na naizmeni~na struja imaat dva osnovni dela:
-stator i rotor odnosno induktor i indukt
AM (stator - induktor, rotor - indukt)
SM(stator - indukt, rotor - induktor)
7.2. Inducirani naponi vo provodnik, navivka, sekcija, grupa na sekcii

i fazna namotka
a) Induciran napon vo provodnik
Za izveduvawe na izraz na induciran napon vo
edna fazna namotka na “m” fazna ma{ina se
trgnuva od izrazot za induciran napon vo eden
provodnik (A), kako {to e prikaàn na sl.1.
Sl. 1. Razviena slika na eden pol na SM

-Izrazot za induciraniot napon vo provodnik - momentalna vrednost, spored
Faradeeviot zakon e:
Vs m
epx=Bδx⋅lδ⋅va=k⋅Bδx →=[ 2
m ]=[ V]
m s
va-periferna brzina na provodnikot,
lδ -aktivna dolìna na provodnikot.
va=const. lδ=const
-Izraz za efektivnata vrednost na induciraniot napon vo provodnikot:
T T
2 2 2 2
2
∫ dt =lδ⋅va⋅ ∫ Bδx ⋅ dt = lδ⋅va⋅Bδef va = D ⋅Ω= ⋅2πn=Da⋅π⋅n=2⋅ D π ⋅p⋅n=2τpƒ
Da
Ep= e px a
2
a
T T 2 2p
0 0
Daπ B
τp = -{irina na polot kE= δed Bδef=kEBδsr Φm=Bδsr⋅lδ⋅τp
2p Bδsr
Ep=lδ⋅va⋅Bδef= lδ⋅⋅2τpƒ⋅ kE ⋅ Bδsr =2kEƒ⋅Φm ,

Ep=2kEƒ⋅Φm -induciran napon vo eden provodnik (efektivna vrednost )

Pri sinusoidalna promena na B, koeficientot kE iznesuva:
Bδn
kE=
Bδef
= 2 = π =1,11
2
Bδsr Bδn 2 2
π
¾ efektivnata vrednost na induciraniot napon vo provodnikot e:
Ep=2⋅1,11⋅ƒ⋅Φ=2,22ƒ⋅Φm
b) Induciran napon vo navivka so diametralen ~ekor na namotuvawe
Dva provodnika na rastojanie y ≤ τp, obrazuvaat navivka.

Ako e y=τp ~ekorot se narekuva diametralen.
Ako e y ≤ τp ~ekorot se narekuva skusen.
Induciraniot napon pri diametralen ~ekor na navivkata e:
EH=2Ep=2⋅2kE⋅ƒ⋅Φ=4⋅kEƒ⋅Φm
a pri sinusoidalna promena na fluksot :
EH=4⋅1,11⋅ƒ⋅Φ=4,44⋅ƒ⋅Φms

v) Induciran napon vo navivka so skusen ~ekor na namotuvawe
EH=2⋅Ep⋅sin ε2 =2⋅Ep⋅ky=4⋅kE⋅ky⋅ƒ⋅Φm
pri sinusoidalna promena na fluksot:

EH=4,44⋅ƒ⋅ky⋅Φm
y π
ky=sin ⋅ ,
τp 2
kade : ky - koeficient na skusuvawe na ~ekorot na namotuvawe,
y -{irina na ~ekorot,
τp-{irina na polot.
g) Induciran napon vo sekcija (Es) i grupa na q sekcii (Eq)

-Induciraniot napon vo edna sekcija so Ws broj na navivki i skusen ~ekor na namotuvawe
iznesuva: Es=ws⋅EH
Es=4⋅kE⋅ky⋅ƒ⋅ws⋅Φm
a pri sinusoidalna promena na fluksot:
Es=4,44⋅ky⋅ƒ⋅ws⋅Φm

-Induciraniot napon vo grupata od “q” sekcii, smesteni vo “q” kanali po pol i faza
iznesuva:
Eq=4,44⋅ky⋅kp⋅ƒ⋅q⋅ws⋅Φm
⎛ q ⋅ξ ⎞
sin ⎜ ⎟
Eq ⎝ 2 ⎠
kp = =
q ⋅ Es ⎛ξ ⎞
sin ⎜ ⎟
⎝2⎠
a pri sinusoidalna promena na fluksot e:
Eq=4,44⋅kW1ƒ⋅wq⋅Φm
kade: kw1=kykp - koeficient na namotuvawe
kp - koeficient na raspredelba,
wq=q⋅ws - broj na navivki vo grupa od “q” sekcii
ws - broj na navivki vo sekcija.
q= Z -broj na kanali po pol i faza na induktot
2 mp
m - broj na fazi, ζ- elektri~en agol =pα, α- mehani~ki agol = 360

o

d) Induciran napon E1 vo fazna namotka so p > 1

ako e p>1 toga{ : E1=p⋅Eq - pri ednoslojni namotki i E1=2pEq - pri dvoslojni namotki
Induciraniot napon vo edna fazna namotka na MNS iznesuva:
E1=4⋅kE⋅ƒ⋅ky⋅kp⋅q⋅p⋅ws⋅Φm
a pri sinusoidalna promena na fluksot Φm iznesuva
E1=4,44⋅ƒ⋅kW⋅w1⋅Φm
kade: w1=p⋅wq= p⋅q⋅ws -broj na navivki na fazna namotka, izvedena ednoslojno
w1=2p⋅wq= 2p⋅q⋅ws -broj na navivki na fazna namotka, izvedena dvoslojno

¾ Povrzuvaweto na faznite namotki na induktot na MNS moè da bide vo:
-yvezda (Y)
EAX=EBY=ECZ=Ef
EAB=EBC=ECA=El
El= 3 Eƒ Il =Iƒ
- ili triagolnik (D),
EAX=EBY=ECZ=Ef
EAB =EBC=ECA=El
El =Ef i Il = 3 If

7.3. Magnetni naponi i magnetni poliwa

7.3.1 Magnetni naponi i magnetni poliwa na ednofazna namotka (m=1) na MNS
Za ednofazna namotka, so w1 broj na navivki raspredeleni vo q kanali (sekcii) po pol i

faza niz koja te~e naizmeni~na struja so efektivna vrednost I, za amplitudata na magnetniot
napon pod eden pol, moè da se napi{e:
4 2
Fm1 = q ⋅ k w1 ⋅ Fms1 = ⋅ ⋅ q ⋅ k w1 ⋅ I ⋅ ws
π 2
i ako se zameni za ws od izrazot za vkupniot broj na navivkite w1=pqws na ednofaznata namotka
za ws=w1/pq se dobiva:
2 ⋅ 2 k w1 ⋅ w1
Fm1 = ⋅ ⋅I
π p
Amplitudata na magnetnata indukcija vo vozdu{niot zjaj moè da se presmeta so
izrazot:
μ0 μ 2 2 k w1 ⋅ w1
Bδm1 = Fm1 = 0 ⋅
δ δ π p

Pri sinusoidalna promena na strujata, magnetniot napon na ednofaznata namotka, spored
toa i magnetnata indukcija, odnosno magnetnoto pole, pulzira vo prostor vo tekot na vremeto i
ako koordinatniot sistem se sovpa|a so oskata na namotkata moè da se napi{e so sledniov
izraz:
π
F1 ( x, t ) = Fm1 sin ωt ⋅ cos ⋅x
τp
Pulzatorniot magneten napon na ednofaznata namotka {to dejstvuva pod eden pol,
matemati~ki moè da se razloì na dva podvi`ni brana, od koi{to edniot se dviì (vrti) na
desno, a drugiot se dviì (vrti) na levo:
1 π 1 π
F1 ( x, t ) = Fm1 sin(ωt − ⋅ x) + Fm1 sin(ωt + ⋅ x)
2 τp 2 τp
F1 ( x, t ) = F1δ ( x, t ) + F1i ( x, t )

7.3.2 Magneten napon i magnetno pole na dvofazna namotka (m=2) na MNS
Dvofaznata elektri~na ma{ina na naizmeni~na struja e izvedena so dve fazni namotki ~ii
oski se prostorno izmesteni za π/2 elektri~ni stepeni. Ako niz faznite namotki te~at
naizmeni~ni strui, vremenski izmesteni za istiot agol (π/2), se dobiva vrtliv magneten napon,
odnosno vrtlivo magnetno pole. Vo konstruktiven pogled taa e dvofazna a se priklu~uva kon
ednofazna mreà na naizmeni~na struja.
Vo sekoja namotka niz koja te~e naizmeni~na struja se sozdavaat pulsira~ki magnetni naponi:
FA(t,x) i FB(t,x) a rezultantniot magneten napon }e iznesuva:
Fδ(t,x)=FA(t,x)+FB(t,x)= F sinωt⋅cos τπ x+ F sin(ωt- π2 )⋅cos( τπ x- π2 )=

m1 m1
p p
= F sin(ωt- τπ x)+ 1 Fm⋅sin(ωt+ τπ x)+ F sin(ωt- τπ x)+ 1 Fm1⋅sin(ωt+ τπ x-π)= Fm1⋅sin(ωt- τπ x)

m1 m1
2 p 2 p 2 p 2 p p
-Uslov za sozdavawe vrtliv magneten napon, odnosno vrtlivo magnetno pole so konstantna
amplituda e dvete namotki da se prostorno izmesteni za ζ=π/2 i da niz niv te~at strui
vremenski izmesteni za istiot agol (π/2).

7.3.3 Magneten napon i magnetno pole na trofazna namotka (m=3) na MNS
-Namotkata na induktot e izvedena od tri fazni namotki: A-X, B-Y i C-Z, ~ii{to oski se
prostorno izmesteni za elektri~en agol od 120° i niz koi te~at trofazni naizmeni~ni
strui vremenski izmesteni za istiot agol.
-Rezultantniot magneten napon na trifaznata namotka iznesuva:
Fδ(t,x)=FA(t,x)+FB(t,x)+FC(t,x) kade se:
FA(t,x)=Fm1⋅sinωt⋅cos π x - pulcira~ki magneten napon na faza “A ”
τ
FB(t,x)=Fm1⋅sin(ωt-120°)cos( π x-120°) -pulsira~ki magneten napon na faza “B ”

τ
FC(t,x)=Fm1⋅sin(ωt-240°)cos( π x-240°) -pulsira~ki magneten napon na faza “C ”

τ
-Ako faznite pulsira~ki magnetni naponi se razloàt na po dva vrtlivi magnetni naponi i
se zamenat vo izrazot za Fδ(t,x) se dobiva:
Fδ(t,x)= 1 Fm1⋅sin(ωt- τπ x)+ 1 Fm1⋅sin(ωt+ τπ x)+ F sin(ωt- τπ x)+ 1 Fm1⋅sin(ωt+ τπ x-240°)+ F sin(ωt-
m1 m1
2 p 2 p 2 p 2 p 2
π
τp
x)+ 1 Fm1⋅sin(ωt+ τπ x-120°)= 23 Fm1⋅sin(ωt- τπ x)
2 p p

Fδ(t,x)= 3 Fm1sin(ωt- τπ x) e rezultanten vrtliv magneten napon na trofaznata namotka

2 p
- Branot so znak "-" pred prostornata koordinata ozna~uva vrtewe na desno dodeka znakot
"+", pred prostornata koordinata ozna~uva vrtewe na levo, na magnetniot napon, odnosno
na magnetnoto pole na trofazna ma{ina na naizmeni~na struja.
Ako se promenat priklu~ocite na koi bilo dve od faznite namotki (A, V i S) kon trofazniot
sistem, }e se dobie izraz za rezultanten vrtliv magneten napon
Fδ= 3 Fm1sin(ωt+ π x), koj{to }e se vrti vo sprotivna nasoka vo odnos na prethodnata nasoka.
2 τ

8. SINHRONI MA[INI (CM)

-Principot na rabota na sinhronite ma{ini se zasnuva vrz zakonite na elektromagnetnata
indukcija i elektromagnetnata sila.
-Sinhronite ma{ini kako i site drugi ma{ini se reverzibilni {to zna~i deka moè da
rabotat vo reìm na generator i vo reìm na motor.
Me|utoa tie se koristat glavno kako generatori za proizvodstvo na elektri~na energija na
naizmeni~na struja. Site generatori instairani vo elektri~nite centrali: hidro, termo ili
nuklearni se sinhroni generatori.(Sl.1)
Sl.1 Ednopolna {ema na del od elektroenergetski sistem

Sl. 2 Elementarna sinhrona ma{ina
Ako kon kraevite na vozbudna namotka se dovede ednonaso~en napon Uv , }e pote~e vozbudna struja iv ,
koja }e sozdade magneten napon Fv koj{to }e sozdade magneten fluks Φv . Ovoj Φv e sozdaden od
ednonaso~na struja iv poradi {to e stacionaren. Na statorot odnosno na induktot ima raspredelena
namotka vo kanalite na statorot, a na slikata taa namotka so w1 - broj na navivki e pretstavena so
edna elementarna navivka so kraevite A-X . Pri ovie uslovi (rotorot stoi) vo navivkata A-H nema da
se inducira napon. Me|utoa ako so pogonska ma{ina (PM), se vrti rotorot so konstantna brzina n ,
toga{ poleto }e stane (mehani~ki) vrtlivo i vo provodnicite odnosno navivkata opfatena so ova pole
}e se inducira napon.

¾ Momentalnata vrednost na induciraniot napon e:
dϕ
e=-w1
dt
¾ dodeka vo faznata namotka so broj na navivki w1 efektivnata vrednost na
induciraniot napon }e iznesuva:
E1=4,44⋅ƒ⋅kp⋅ky⋅w1⋅Φm
Pod dejstvo na induciraniot napon E1, ako na kraevite se priklu~i potro{uva~ na elektri~na
energija (Zt), }e pote~e struja niz namotkata na induktot, }e se sozdade rezultanten magneten
napon Fa odnosno magneten fluks Φa, nare~en fluks na reakcija na induktot. Vozbudniot
magneten fluks (Fv) i fluksot na reakcijata na induktot (Fa) }e sozdadat zaedni~ki fluks Φm na
ma{inata, koj{to }e bide merodaven za inducirawe na napon vo namotkata na induktot i
sozdavawe na elektromagneten moment.
Sinhronite ma{ini se izveduvaat za naizmeni~en napon so frekvencija 50Hz. Poradi toa
pri sinhroni brzini pomali od 50 vr/sek odnosno pomali od 3000vr/min, se izveduvaat so
pogolem broj na ~iftovi polovi da bi frekvencijata na induciraniot napon bila sekoga{
f=50Hz, kako {to e prikaàno vo tabelata T1.

Tabela T1
2p 2 4 6 8 10 12 … 100
n ( vrt. ) 50 25 16,66 12.5 10 8.33 … 1

sek.
n( vrt. ) 3000 1500 1000 750 600 500 … 60

min.
Pri sinusna raspredelba na vrtlivoto magnetno pole vo vozdu{niot zjaj na ma{inata,

momentalnite vrednosti na induciranite naponi vo faznite namotki na trofaznata ma{ina
iznesuvaat:
e A = EmA ⋅ sinω ⋅ t
⎛ 2 ⋅π ⎞
eB = EmB ⋅ sin⎜ ω ⋅ t - ⎟
⎝ 3 ⎠
⎛ 4 ⋅π ⎞
eC = EmC ⋅ sin⎜ ω ⋅ t - ⎟
⎝ 3 ⎠

8.2. Reìmi na rabota i ravenki za ramnoteà na naponi i momenti

a)Generatorski reìm na rabota na SM
Principielna elektri~na {ema na SM vo reìm na generator
¾ Vo generatorski reìm na rabota ravenkite za ramnoteà na momentite vo stacionaren i

preoden reìm na rabota vo prazen od (P-otvoren) i optovaruvawe (P zatvoren) se dadeni
vo tabelata T2.
Tabela T2
Prekinuva~ot(P) otvoren Prekinuva~ot (P) zatvoren
n ≠ const n = const n ≠ const n = const
M1=M0+Md M1=M0 M1=M0+Md+Ma M=M0+Ma

M1 - moment na pogonskata ma{ina
M0 - moment proporcionalen na zagubite na mo}nost vo prazen od,
Md=J⋅ dΩ - dinami~ni moment,
dt
J- moment na inercija
Ma -elektromagneten moment .
b) Motoren reìm na rabota
Principielna elektri~na {ema na SM vo reìm na motor

¾ Vo motoren reìm na rabota ravenkite za ramnoteà na momentite vo stacionaren i

preoden (dinami~ki) reìm na rabota vo prazen od (spojkata S otvorena) i optovaruvawe
(spojkata S zatvirena) se dadeni vo tabelata T3.
Tabela T3
Spojkata (S) otvorena Spojkata (S) zatvorena
n ≠ const n = const n ≠ const n = const
Ma=M0+Md Ma=M0 Ma=M0+Md+Mt Ma=M0+Mt
Osnoven nedostatok na sinhroniot motor e {to ne razviva pote~en moment. Toj trgnuva vo rabota
asinhrono, odnosno vozbudnata namotka se vrzuva na kuso. Koga }e postigne rotorot brzina na
vrtewe bliska do sinhronata brzina, dvata kraja na vozbudnata namotka koi{to bile kusovrzani
se priklu~uvaat kon izvor na ednonaso~en napon, poradi {to rotorot vleguva vo sinhronizam so
vrtlivoto magnetno pole na induktot i rotorot (induktorot) }e se vrti so brzina n ednakva na
sinhronata brzina (n1) odnosno n=n1.

8.3. Sistemi za vozbuduvawe
Pri sinhronite ma{ini se koristat nekolku sistemi za vozbuduvawe. Toa se izvori na

ednonaso~en napon za priklu~uvawe kon vozbudnata namotka na sinhronite ma{ini vo reìm na
generator ili vo reìm na motor. Sistemite za vozbuduvawe zaedno so avtomatskite regulatori
na napon (ARN) se va`ni elementi koi{to ja obezbeduvaat rabotata na sinhronite ma{ini vo
stacionarnite a pogotovo vo preodnite (dinami~kite) reìmi na rabota.
Nezavisen sistem za vozbuduvawe

(3)
Uv
Sopstven sistem za vozbuduvawe
iv
Uv
Vrtliv sistem za vozbuduvwe

8.4. Konstruktivni i nominalni golemini na sinhroni ma{ini
Nominalnata mo}nost na elektri~nite ma{ini i transformatori a spored toa i na

sinhronite generatori zavisi od geometriskite dimenzii (Da, l), specifi~nite: magnetni (B),
elektri~ni (A) i mehani~ki (n) optovaruvawa, e dadena so slednava ravenka.
S=k[Da2⋅lδ]⋅[Bδ]⋅[A]⋅[n] => [VA]=[m2⋅m][Vs/m2 ][A/m][1/s]

[mo}nost]=[dimenzii][mag.ind.][linisko optovar.][brzina na vrtewe]
¾ Karakteristi~ni konstruktivni i elektri~ni golemini za sinhronite generatori

izvedeni kako turbogeneratori (TG) ili hidrogeneratori (HG) se:
Da-dijametar na rotor (induktor), pribli`no i vnatre{en dijametar na statorot (induktot)
lδ−dolìna na aktiven del na indukt i induktor
n = 3000 vrt/min kaj TG (p=1)
n = ≤ 1500 vrt/min kaj HG (p≥2)
Vidovi na ladewe na sinhroni ma{ini:
vozdu{no: (linisko optovaruvawe A=(20000-80000) A/m, HG i TG
vodorodno: (linisko optovaruvawe A=(90000-1110000) A/m, kaj TG vodeno: (linisko
optovaruvawe A=(160000-800000) A/m kaj TG

Bσ = (1- 1,1)T kaj TG i HG
lδ < (4 do 16) m kaj TG
lδ < (1do 4) m kaj HG
Da>1,2m kaj HG
Da<1,2m kaj TG
Nominalni naponi:
Un=3;6;11;15,75;25 kV
Nominalni mo}nosti:
Sn=2;4;6,3;10;15;25;40;63;100;200;300;630; 1000;1500;2000;3000 MVA
Nominalna brzina na vrtewe:
n=3000;1500;1000;750;600, 500 … 50 vrt/min

9.ASINHRONI MA[INI
9.1 Konstruktivni izvedbi i princip na rabota na trofazni asinhroni motori
9.1.1 Konstruktivni izvedbi
► Asinhronite ma{ini se reverzibilni elektri~ni ma{ini, moè da rabotat vo reìm na

generator i vo reìm na motor. Vo praktikata se koristat isklu~ivo kako motori i zna~itelna
koli~ina od proizvedenata elektri~na energija vo elektri~nite centrali (okolu 65%) so pomo{
na asinhronite motori se preobrazuva vo mehani~ka energija, za zadviùvawe na raznovidni
rabotni ma{ini.
►Osnovni delovi na asinhronite ma{ini se: statorot i rotorot.
Statorot e nepodvièn del na motorot, i se sostoi od magnetno jadro vo forma na
cilindar izraboten od magnetni limovi. Vo kanalite na statorot se postavuvaat provodnicite
koi{to ja formiraat statorskata namotka.
Rotorot pretstava vrtliviot del na motorot i se sostoi od magnetno jadro, namotka i
osovina. Magnetnoto jadro e izraboteno od magnetni limovi. Vo kanalite na rotorot, koi{to
se ramnomerno raspredeleni po negoviot obem se postavuvaat provodnicite {to ja obrazuvaat
rotorskata namotka.

►Spored konstruktivnata izvedba na rotorskata namotka, trofaznite asinhroni
motori se delat na dva osnovni vida:
a)asinhroni motori so namotan rotor
b)asinhroni motori so kusosvrzana rotorska namotka ili so kafezen rotor.
a)Asinhron motor so namotan rotor b) Asinhron motor so kusovrzan rotor

9.1.2 Princip na rabota
Principot na rabota na asinhronata ma{ina se zasnova vrz zakonot na elektromagnetnata

indukcija i zakonot na elektromagnetna sila. Rabotata na asinhronata ma{ina se zasnova vrz
vzaemnodejstvieto pome|u vrtlivoto magnetno pole sozdadeno od trofaznite naizmeni~ni strui
{to te~at vo statorskata i rotorskata namotka i induciranite od nego naizmeni~ni strui vo
rotorskata namotka.
-brzina na vrtewe na vrtlivoto magnetno pole:
f1
n1 = [s -1
]
p
kade: f1 - frekvencija na statorskite strui koi go sozdavaat poleto,

p -broj na parovi na polovi.
-Vrtlivoto magnetno pole gi opfa}a provodnicite kako na statorskata taka i na rotorskata
namotka i vo niv inducira naponi: E1 i E2 .
- Induciraniot napon vo statorskata namotka zaedno so padot na naponot vo impedansata
na taa namotka drì ramnoteà so naponot na koja e priklu~ena namotkata odnosno
naponot na mreàta.
- Pod dejstvo na induciraniot napon vo rotorskata namotka ako e taa zatvorena }e pote~e
struja so frekvencija f2 koja pri nepodvièn rotor e ednakva na frekvencijata na
dovedeniot napon f1. Struite {to te~at vo rotorskata namotka sozdavaat magneten
fluks F2 , koj se vrti so brzina na vrtewe , pri n=0:

f 2 f1
n2 = = = n 1 [s-1]
p p
-Statorskiot i rotorskiot fluks se vrtat sinhrono, i ostanuvaat nepodvi`ni eden vo
odnos na drug. Od nivnoto vzaemnodejstvo se dobiva rezultantniot vrtliv magneten fluks
na motorot Fm. Kako rezultat na toa, sega, rezultantniot magneten fluks vo vozdu{niot
zjaj na motorot inducira naponi vo statorskata i rotorskata namotka: E1 i E2.
9.2 Analiza na rabotata na trofazniot asinhron motor pri zako~en rotor

9.2.1 Prazen od
Pod prazen od na asinhroniot motor se podrazbira takov reìm na rabota koga

statorskata namotka e priklu~ena kon trofazen naizmeni~en napon a rotorskata namotka e
otvorena.
-Ravenkata za ramnoteà pome|u dovedeniot napon i induciranite naponi vo statorskata
namotka e:
U1 = −(E 1 + E σ1 + E r1 ) = −(E1 - jI 0 ⋅ x σ1 - I 0 ⋅ r1 ) =
= − E1 + I 0 (r1 + jx σ1 ) = − E 1 + I 0 ⋅ Z1
I o = I 02a + I 02μ

kade e: Z1= r1+jxσ1 impedansa na statorskata namotka,
I0-struja na prazen od,
I0μ -struja na magnetizirawe {to go sozdava osnovniot fluks,
I0a- aktivna komponenta {to soodvetstvuva na zagubite na mo}nost vo prazen od P0..
Strujata na prazen od pri asinhronite motori ima mnogu pogolema vrednost vo sporedba so
transformatorite i taa iznesuva (20-35%) od I1n za motori so sredna i golema mo}nost i (35-75)%In1
za motori so mala mo}nost.
-Efektivnata vrednost na induciraniot napon vo primarnata namotka e opredelena so izrazot:
E1 = 4.44 ⋅ f ⋅ w1 ⋅ k w1 ⋅ φ m
kade se: w1-broj na naviki na fazna namotka na statorot,
kw1-koeficient na namotuvawe na namotkata na statorot,
Fm-maksimalna vrednost na magnetniot fluks, koj gi opfa}a statorskata i rotorskata
namotka.
-Osnovniot magneten fluks inducira napon vo rotorskata namotka,
E 2 = 4.44 ⋅ f ⋅ w 2 ⋅ k w2 ⋅ φm
kade se: w2-broj na naviki na fazna namotka na rotorot.
kw2 -koeficient na namotuvawe na namotkata na rotorot.

E1 k w1 ⋅ w 1
kE = =
E 2 k w2 ⋅ w 2
kE -koeficient na transformacija na induciranite naponi.

Bidej}i e n=0, toga{ dovedenata mo}nost P0 od mreàta vo reìm na prazen od, se tro{i na
pokrivawe na zagubite na mo}nost vo motorot i toa:
a) p Cu10 = 3 ⋅ I 0 ⋅ r1 - zagubi na mo}nost vo statorskata namotka,

2
b)pFe1 i pFe2 -zagubi na mo}nost vo magnetnoto jadro na statorot i na rotorot, odnosno:

P0 = 3 ⋅ I 02 ⋅ r1 + p Fe1 + p Fe2
9.2.2 Kusa vrska
► Ako pri zako~en rotor kon statorskata namotka se dovede trifazen naizmeni~en napon i ako
rotorskata namotka e elektri~ki kuso svrzana i ako e rotorot zako~en toga{ asinhroniot
motor raboti vo reìm na kusa vrska.
► Pri doveden nominalen napon kon statorskata namotka, strujata na kusa vrska iznesuva Ik=(4-
7)In. Asinhroniot motor vo reìm na kusa vrska se odnesuva isto kako i energetskiot
transformator vo reìm na kusa vrska. Razlikata e samo vo goleminata na parametrite,
poradi konstruktivnata razlika a osobeno postoeweto na vozdu{niot zjaj pome|u statorot i
rotorot. Taka struite na kusa vrska se zna~itelno pomali vo sporedba so energetskite
transformatori.

-Induciraniot napon vo namotkata na statorot od osnovniot magneten fluks
E1 = 4.44 ⋅ f1 ⋅ w1 ⋅ k w1 ⋅ φ m
se uramnoteùva so dovedeniot napon U1,ako se zanemari padot na naponot vo impendansata na
statorskata namotka:E1 = U1.Taka ako e U1 = const., toga{ i E1=const, pa sledovatelno i F m = const.
Induciraniot fazen napon vo namotkata na rotorot od osnovniot magneten fluks
E 2 = 4.44⋅ f1 ⋅ w 2 ⋅ k w2 ⋅ φm
sozdava vo namotkata na rotorot struja ,~ija fazna golemina e
E E2
I2 = 2 ≈
Z2 r22 + x σ2 2
kade se: r2-aktiven otpor na faznata namotka na rotorot
xσ2-induktiven otpor na faznata namotka na rotorot.
9.2.3 Sveduvawe na rotorskite parametri kon statorskata namotka

Struite {to te~at vo statorskata i rotorskata namotka, za da moàt geometriski da se
sobiraat i za da moè da se nacrta ekvivalentna elektri~na {ema, i fazorski dijagram, namotkata
na rotorot so broj na fazi m2, koeficient na namotuvawe kw2, broj na navivki w2 uslovno se zamenuva
so namotkata na statorot, koja {to ima sodvetno: m1, kw1, i w1. Pri sveduvaweto na rotorskata
namotka kon statorskata, energetskiot bilans treba da ostane nepromenet, a toa zna~i deka vo
stvarniot i svedeniot rotor, mo}nostite i aglite na izmestuvawe na fazorite treba da bidat
ednakvi.

a)Sveduvawe na naponite
Induciraniot fazen napon vo edna navivka na rotorskata raspredelena namotka e:
E2
= 4.44 ⋅ f1 ⋅ φ m
k w2 ⋅ w 2
Induciraniot napon E2 sveden kon statorskata namotka e

k w1 ⋅ w 1
E2 '= E2 ⋅ = E 2 ⋅ k E = E1
k w2 ⋅ w 2
b)Sveduvawe na struite
Od uslovot za sveduvawe , elektromagnetnite mo}nosti na stvarniot i na svedeniot rotor da
ostanat isti, vaì:
m2 ⋅ I 2 ⋅ E2 ⋅ cosψ 2 = m1 ⋅I 2 '⋅E2 '⋅ cosψ 2
m2 ⋅ E 2 m2 ⋅ k w2 ⋅ w 2 I 2
od kade e I2 ' = I2 ⋅ = I2 ⋅ =
m1 ⋅ E 2 ' m1 ⋅ k w1 ⋅ w 1 ki
m ⋅k ⋅w m
kade k i = m ⋅ k ⋅ w = m ⋅ k E
1 w1 1 1
2 w2 2 2
pretstavuva koeficient na transformacija na struite na asinhroniot motor.

m2 ⋅ k w2 ⋅ w 2
I o = I1 + I 2 ⋅ ili I o = I 1 + I 2 '
m1 ⋅ k w1 ⋅ w 1

v)Sveduvawe na otporite
Vrz osnova na uslovot za sveduvawe , zagubite na mo}nost vo namotkite na stvarniot i na
svedeniot rotor, da ostanat isti, vaì:
m2 ⋅ I 22 ⋅ r2 = m1 ⋅ I 22 '⋅r2 '
od tuka:
m 2 I 22 k w1 ⋅ w q m1 ⋅ k w1 ⋅ w 1
r2 ' = r2 ⋅ ⋅ 2 = r2 ⋅ ⋅ = r2 ⋅ k E ⋅ k i
m1 I 2 ' k w2 ⋅ w 2 m 2 ⋅ k w2 ⋅ w 2
r2 '
x σ2 ' = x σ2 ⋅ = x σ2 ⋅ k E ⋅ k i
r2
9.3.Trofazen asinhron motor pri vrtliv rotor

9.3.1 Naponski ravenki, ekvivalentna {ema i fazorski dijagram
Osnovniot magneten fluks pri vrtliv rotor na asinhron motor gi opfa}a namotkite na
statorot i na rotorot i vo niv inducira naponi:
E1 = 4.44 ⋅ f1 ⋅ w1 ⋅ k w1 ⋅ φ m
E 2s = 4.44 ⋅ f 2 ⋅ w 2 ⋅ k w2 ⋅ φm = E 2 ⋅ s

kade:
E 2 = 4.44 ⋅ f1 ⋅ w 2 ⋅ k w2 ⋅ φm
e induciran napon vo rotorskata namotka pri nepodvièn rotor.
Rasturnite magnetni fluksevi na statorot Fσ1 i rotorot Fσ2 induciraat vo
sopstvenite namotki inducirani naponi na rasturawe:
E σ1 = − j2π ⋅ f1 ⋅ L σ1 ⋅ I1 = − jI1 ⋅ x σ1
E σ 2 = − j2π ⋅ f 2 ⋅ L σ 2 ⋅ I 2 = − j2π ⋅ s ⋅ f1 ⋅ L σ 2 ⋅ I 2 = − jI 2 ⋅ x σ 2s
Tuka xσ2s= xσ2s pretstavuva induktiven otpor na rasturawe na rotorskata fazna namotka pri
vrtliv rotor, koj e ednakov na induktivniot otpor na rasturawe xσ2 na rotorskata fazna namotka pri
nepodvièn rotor, pomnoèn so lizgaweto s.
► Ravenkite za ramnoteà na faznite naponi na statorskata i rotorskata namotka }e glasat:
U1 = −( E 1 + E σ 1 + E r1 ) = − E 1 + I 1 ( r1 + jx σ 1 ) = − E 1 + I 1 ⋅ Z1
E 2s = I 2 ⋅ r2 + jI 2 ⋅ x σ 2 s = I 2 ⋅ Z 2 s
ili svedena kon statorskata namotka
E 2 '⋅s = I 2 '⋅r2 '+ jI 2 '⋅x σ 2 '⋅s

i za strujata
E2 '
I2 ' =
r2 '
+ j ⋅ xσ 2 '
s
E2 ' E2
I2 ' = 2
= 2
⎛ r2 ' ⎞ ⎛ r2 ⎞
⎜ ⎟ + ( x σ 2 ') ⎜ ⎟ + (xσ 2 )
2 2
⎝ s⎠ ⎝ s⎠
Vrz osnova na ravenkite za ramnoteà na naponite na namotkite na statorot a na rotorot
kako i ravenkata za ramnoteà na struite, moè da se nacrta "T" obrazna ekvivalentna {ema,
dadena na slikata. Ekvivalentnata {ema na optovareniot asinhro motor e ista kako i
ekvivalentnata {ema na energetskiot transformator optovaren so potro{uva~ na elektri~na
energija so omski otpor r2'(1-s)/s .
r1 xσ1 I1 I2' r2'/s xσ2' r1 xσ1 I1 I2' r2' xσ2'

A A
I0 I0
U1 rm rm
U1 r2'(1-s)/s
xm xm
X X
Ekvivalentna {ema na vrtliv (optovaren) asinhron motor

Aktivniot otpor r2'/s moè da se prestavi so dva otpora:
r2 ' ⎛ 1- s ⎞
= r2 '+r2 '⋅⎜ ⎟
s ⎝ s ⎠
taka da vo ekvivalentnata {ema vo koloto na rotorot dejstvuvaat dva aktivni otpori: r2' i r2'(1-s)/s .
r2 ' ⎛ 1- s ⎞
m1 ⋅ I 2 '⋅ = m1 ⋅ I 2 '⋅r2 '+m1 ⋅ I 2 '⋅r2 '⋅⎜ ⎟
s ⎝ s ⎠
odnosno Pem=pCu2+Pmeh
Tuka Pem e elektromagnetna mo}nost na asinhroniot motor koja se preobrazuva: vo zagubi na
mo}nost (pCu2) vo rotorskata namotka i vo elektri~na mo}nost, koja se preobrazuva vo mehani~ka
mo}nost na asinhroniot motor. Mo}nosta Pem , koja se prenesuva od statorskata na rotorskata
namotka so vrtlivoto magnetno pole kako spreèn medium, se narekuva elektromagnetna mo}nost
na asinhroniot motor.
►Vrz osnova na ravenkite za ramnoteà na naponite na namotkite na statorot i rotorot, kako
i ravenkata za ramnoteà na struite, e nacrtan fazorskiot dijagram na vrtliviot
(optovaren) asinhron motor, prikaàn na slednata slika.

jI1xσ1
U1 I1r1
-E1
I1
-I2'
ϕ1
I0
I0a Fm
/s
/s
-s)
I0μ
r2 '
(1
I2 '
r2 '
I2 '
r2 '
ψ2
I2 '
I2' E2'= E1
jI2'xσ2'
Fazorski dijagram na vrtliv (optovaren) asinhron motor
Fazorskiot dijagram e sli~en na fazorskiot dijagram na energetski transformator optovaren so

omski otpor rt= r2'(1-s)/s. Razlikite se samo vo veli~inite na poedinite parametri na
transformatorot i asinhroniot motor.

9.4 Nominalni golemini na asinhron motor
Nominalnite golemini na asinhron motor se narekuvaat onie golemini za koj e predviden da raboti
vo traem reìm na rabota pri opredeleni uslovi. Nominalnite golemini se definirani pri
ambientna temperatura 400 S i nadmorska visina ≤1000 m.
Nominalni golemini na asinhroniot motor se:
a)Nominalen napon Un, -toa e napon za koj e dimenzionirana statorskata namotka (broj na
navivki i izolacija na namotkata) . Spored nominalnite naponi na koi se dimenzioniraat i
priklu~uvaat na mreà asinhronite motori, moè da bidat:
-niskonaponski: ednofazni Un=220 V
trofazni Un=380 V
-visokonaponski: trofazni Un=6000 V, 10000 V
b)Nominalna mo}nost Pn, -toa e poleznata mo}nost na osovinata na asinhroniot motor so

koja moè da se optovari trajno a da pri definiranite uslovi nattemperaturata na namotkite
ne ja nadmine dozvolenata nattemperatura na termi~kata klasa na izolacioniot materilaj na
provodnicite od koj e izrabotena namotkata. Nominalnite mo}nosti za asinhron motor se dviàt
vo {iroki granici: od 100 W do 60 MW.

v)Nominalna struja In. Nominalnata struja na asinhroniot motor e opredelena od:
nominalnata mo}nost, nominalniot napon, nominalniot koeficient na polezno dejstvuvawe i
nominalniot faktor na mo}nost, spored izrazot:
Pn
-za ednofazni asinhroni motori I n = U n ⋅ ηn ⋅ cos ϕ n
n P nP
-za trofazni asinhroni motori I n = 3 ⋅ U ⋅ η ⋅ cosϕ =
nf n n 3 ⋅ U n ⋅ ηn ⋅ cos ϕ n
g)Nominalen koeficient na polezno dejstvuvawe ηn

d)Nominalen faktor na mo}nost cosϕn
|)Nominalna frekvencija f1
e)Nominalna brzina nn.

9.5 Zagubi na mo}nost, koeficient na polezno dejstvuvawe i energetski
dijagram
Kon statorskata namotka na asinhroniot motor od mreàta so nominalen napon Un1 se
doveduva aktivna mo}nost:
P1 = m1 ⋅ U n1 ⋅ I1 ⋅ cosϕ1
od koja{to eden nezna~itelen del se tro{i za pokrivawe na zagubite na mo}nost vo statorskata
namotka
p Cu1 = m1 ⋅ I12 ⋅ r1
a ostanatiot del se preobrazuva vo aktivna mo}nost na vrtlivoto magnetno pole, odnosno
elektromagnetnata mo}nost, a pri toa nastanuvaat zagubi na mo}nost vo magnetnoto jadro pFe1.
Bidej}i frekvencijata na magnetizirawe na magnetnoto jadro na rotorot vo raboten reìm e
mnogu mala f2=s⋅f1=(1-4)Hz, histereznata pojava ne e izrazena a viornite strui se zanemarlivi,
taka da zagubite na mo}nost na magnetnoto jadro na rotorot se pFe2=0.
Elektromagnetnata mo}nost se prenesuva preku vozdu{niot zjaj na rotorot
r '
Pem = m1 ⋅ I 2 2 '⋅ 2 = P1 − p Cu1 − p Fe
s
Vo rotorot se sozdavaat zagubi na mo}nost vo rotorskata namotka:
p Cu 2 = m 2 ⋅ I 2 2 ⋅ r2 = m1 ⋅ I 2 2 '⋅r2 '
i mehani~kite zagubi poradi vrtewe na rotorot, triewe na osovinata vo leì{tata i
dopolnitelni zagubi na mo}nost. Dopolnitelnite zagubi na mo}nost se sozdavaat poradi
nazabenosta na statorot i rotorot i vlijanieto na nesinusoidalnata raspredelba na magnetnoto
pole.
Vkupnita mehani~ka mo}nost {to ja razviva asinhroniot motor iznesuva:

1− s
Pmeh = m1 ⋅ I 2 2 '⋅r2 '⋅ = Pem − p Cu 2
s
a poleznata mehani~ka mo}nost na osovinata e
P2 = Pmeh − (p meh + p d )
Koeficientot na polezno dejstvuvawe na asinhroniot motor e definiran kako odnos
pome|u: odvedenata - polezna i dovedenata mo}nost kon motorot
P2 P1 − p γ P1 − (p Cu1 + p Cu2 + p Fe + p meh + p d )
η= = =
P1 P1 P1
Trofaznite asinhroni motori za mala mo}nost imaat k.p.d. pome|u (0.5-0.65), za sredna
mo}nost okolu (0.7-0.85), za golema mo}nost okolu (0.8-0.95).
Reaktivnata mo}nost dovedena od mreà kon statorskata namotka iznesuva
Q1 = m1 ⋅ U n1 ⋅ I1 ⋅ sin ϕ1
od koja eden nezna~itelen del se tro{i za sozdavawe na rasturnite magnetni poliwa vo
statorskata i rotorskata namotka
q σ1 = m1 ⋅ I12 ⋅ x σ1
q σ 2 = m1 ⋅ I 2 2 '⋅x σ 2 '
a drugiot del se tro{i za magnetizirawe na magnetnoto jadro, odnosno za sozdavawe na
osnovniot magneten fluks vo asinhroniot motor.

q μ = m1 ⋅ I 0 2 ⋅ x m
Dovedenata aktivna i reaktivna mo}nost, zagubite na aktivna i reaktivna mo}nost kako i
poleznata mo}nost, se prikaàni na parametrite na ekvivalentnata {ema, i na energetskiot
dijagram.
p Cu2 q σ2 Q1 P1
p Cu1 q σ1
A qσ1
pCu1
r1 x σ1 r2' x σ2 ' qμ
rm p Fe Pem pFe
P1
r 2 '(1-s)/s P meh δ
Q1 Pem
xm qμ pCu2
qσ2
pmeh
X P2
Ekvivalentna {ema so prikaàni zagubi na aktivna i Energetski dijagram na asinhron motor
reaktivna mo}nost

9.6 Elektromagneten vrtliv moment na asinhroniot motor (Nominalen po~eten i

maksimalen)
Elektromagnetniot vrtliv moment na asinhroniot motor se sozdava so vzaemodejstvieto
pome|u vrtlivoto magnetno pole i strujata koja{to te~e vo rotorskata namotka.
P
M em = em
Ω1
kade Ω1=2πn1=2πf1/p=ω1/p
e agolna brzina na osnovniot harmonik na vrtlivoto magnetno pole. Pri konstantna brzina na
vrtewe na osovinata na asinhroniot motor, elektromagnetniot moment drì ramnoteà so
momentot na prazen od (P0) i polezniot moment {to go razviva na osovinata (M2) odnosno drì
ramnoteà so stati~kiot moment na optovaruvawe (Ms), dadena so ravenkata
M em = M 0 + M 2 = M s
Poleznata mehani~ka mo}nost na osovinata na asinhroniot motor e:
P2 = M 2 ⋅ Ω
kade Ω e agolna brzina na vrtewe na rotorot.
Mehani~kata mo}nost {to soodvetstvuva na momentot na prazen od e:

P0 = p meh + p d = M 0 ⋅ Ω
Vkupnata mehani~ka mo}nost {to ja razviva asinhroniot motor e:

Pmeh = P0 + P2 = (M 0 + M 2 ) = M em ⋅ Ω
Za elektromagnetniot moment moè da se napi{e deka e:

p Cu 2 m1 ⋅ I 22 '⋅r2 ' / s p ⋅ m1 ⋅ I 22 '⋅r2 ' / s
M em = = =
Ω1 ⋅ s Ω1 2π ⋅ f1
¾ Od "T" ekvivalentnata {ema na asinhroniot motor moè da se pomine na "G"
ekvivalentnata {ema, koja e mnogu pogodna za analiza na rabotata na asinhroniot motor,
koga parametrite na statorskata namotka se pomnoàt so korekcioniot koeficient σ1 a
parametrite na rotorskata namotka so σ12, i strujata I2' se zameni so -I2"=I2'/σ1, pri toa
energetskite sostojbi nema da se promenat:
R1 = σ1 ⋅ r1
X1 = σ1 ⋅ x σ1
R 2 = σ12 ⋅ r2 '
X 2 = σ12 ⋅ x σ 2 '
(1 − s) 2 (1 − s)
R2 ⋅ = σ1 ⋅ r2 '⋅
s s

I1 -I 2 " σ 1 r 1 σ 1x σ1 σ 12 r2' σ 12x σ 2'

A
I 00 r1 xσ1
U1
rm σ 1 2 r 2 '(1-s)/s
xm
I1 -I 2 " R 1 X1 R2 X2
A
I 00 r1 xσ1
U1
rm R 2 (1-s)/s
xm
Ekvivalentna "G" {ema na asinhroniot motor
Korekcioniot koeficient e kompleksen broj daden so izrazot:

Z1
σ1 = 1 +
Zm
i ako se zeme deka vo impedansata Zm= rm+j xm e rm« xm, za σ1 moè da se napi{e, deka e:

Z1 ⎛ x σ1 ⎞ r1 r1
σ1 = 1 + ≈ ⎜⎜1 + ⎟⎟ − j = σ1 − j ≈ σ1
Zm ⎝ xm ⎠ xm xm
kade
⎛ x σ1 ⎞ ⎛ φσ1 ⎞
σ1 = ⎜⎜1 + ⎟⎟ = ⎜⎜1 + ⎟⎟
⎝ xm ⎠ ⎝ φm ⎠
e negoviot modul.
Od "G" ekvivalentnata {ema, pri koja se zema deka e σ1 ednakov na negoviot modul σ1, za
prakti~ni presmetki na strujata I2", so zadovolitelna to~nost se dobiva:
I2 ' U1
I2 "= = =
σ1 (σ 1 ⋅ r1 + σ 1 ⋅ r2 '/ s) + ( σ 1 ⋅ x σ 1 + σ 1 ⋅ x σ 2 ')
2 2 2 2
U1
=
(R 1 + R 2 / s) + ( X 1 + X 2 )
2 2
i za
σ1 ⋅ U1
I 2 ' = σ1 ⋅ I 2 " =
(R 1 + R 2 / s) + ( X 1 + X 2 )
2 2
Ako se zameni rotorskata struja I 2 ' = σ1 ⋅ I 2 " i omskata otpornost r2'=R2/σ12 vo izrazot za
elektromagnetniot moment
p ⋅ m1 ⋅ I 22 '⋅r2 ' / s p ⋅ m1 ⋅ I 22 " R 2
M em = = ⋅
2π ⋅ f1 2π ⋅ f1 s

odnosno:
p ⋅ m1 ⋅ U12 ⋅ R 2 / s
M em =
[
2π ⋅ f1 (R1 + R 2 / s )2 + (X1 + X 2 )2 ]
Izvedeniot izraz za elektromagnetniot moment e prilagoden za analiza na rabotata na
asinhroniot motor pri razli~ni optovaruvawa (s), taka da toj sodrì, pri U1=const, samo
edna promenliva golemina - lizgaweto s.
Zavisnosta na elektromagnetniot moment od lizgaweto s , Mem=f(s) e prikaàna na slikata.
Karakteristika na elektromagnetniot vrtliv moment od lizgaweto Mem=f(s)

Za lizgaweto s=1 (n=0) }e se dobie izraz za po~etnata vrednost na elektromagnetniot

moment Mp (ispu{ten e indeksot em)
p ⋅ m1 ⋅ U12 ⋅ R 2
Mp =
[
2π ⋅ f1 (R1 + R 2 )2 + (X1 + X 2 )2 ]
Ako po~etniot moment {to go razviva asinhroniot motor e pogolem od stati~kiot moment na
optovaruvawe, toga{ motorot }e po~ne da se vrti i }e ja zgolemuva svojata brzina na vrtewe. So
zgolemuvawe na brzinata na vrteweto se namaluva lizgaweto, elektromagnetniot moment raste
i pri nekoe lizgawe, nare~eno kriti~no lizgawe, asinhroniot motor razviva maksimalen
moment Mm, a potoa elektromagnetniot moment ja namaluva svojata vrednost se dodeka ne se
uramnoteì so stati~kiot moment na optovaruvawe Ms .
¾ Kriti~noto lizgawe sk e:
R2 R2 R2
sk = = ≈
R12 + (X1 + X 2 )2 R12 + X k 2 Xk
toga{ maksimalniot moment {to moè da go razviva asinhroniot motor e:

p ⋅ m1 ⋅ U12 p ⋅ m1 ⋅ U12
Mm = ≈
4π ⋅ f1 ⎡R1 + R1 + X k ⎤ 4π ⋅ f1[R1 + X k ]
2 2
⎣⎢ ⎥⎦

9.7 Rabotni i mehani~ki karakteristiki

Rabotnite karakteristiki na asinhroniot motor pretstavuvaat zavisnost na: brzinata na
vrtewe, polezniot moment M2, strujata vo statorskata namotka I1, koeficientot na polezno
dejstvuvawe η i faktorot na mo}nost cosϕ vo zavisnost od poleznata mo}nost P2 [n=f(P2), M2 =f(P2),
I1 =f(P2), η =f(P2) i cosϕ =f(P2)]. Rabotnite karakteristiki moè da se opredelat analiti~ki i
eksperimentalno. Eksperimentalnoto opredeluvawe moè da bide so direktna metoda,
koristej}i sopira~ki za optovaruvawe na asinhroniot motor ili pak so indirektna metoda so
pomo{ na podatocite od obidite na prazen od i kusa vrska.
Op{tiot izgled na rabotnite karakteristiki e daden na slednata slika.
Rabotni karakteristiki na asinhron motor

9.8. Regulacija na brzina
9.8.1 Na~ini za regulacija na brzinata na asinhronite motori
Postojat pove}e na~ini za regulacija na brzinata na vrtewe na asinhronite motori i
toa od statorska strana so:
• promena na dovedeniot napon,
• so promena na brojot na polovi i
• so promena na frekvencijata na dovedeniot napon f , U/f regulacija
• vektorska regulacija(direktna ili so orientacija na poleto)
a od rotorska strana so:

• dodavawe na dopolnitelni otpornici rd (kaj asinhronite motori so namotan
rotor)
• ili so kaskadni {emi.

Na slikata e prikaàna principielna

{ema za regulacija na brzinata na vrtewe
na asinhron motor so kusosvrzan rotor so
promena na dovodniot napon, so mo`nost i
za promena na nasokata na vrtewe
(reverzirawe). Naponot se regulira so
pomo{ na dva tranzistori vo antiparalelna
vrska (triak) vo sekoja faza na asinhroniot
motor.

Karakteristika Mem=f(s) za razli~ni U1
Brzinata na vrteweto na asinhroniot motor e dadena so izrazot n=n1(1-s), kade n1=ƒ1/p e

sinhrona brzina na vrtlivoto magnetno pole. Lizgaweto s e promenlivo poradi toa {to e U -
reguliran so tiristorski regulator na napon (antiparalelna vrska) od U1=Un na
U2<U1;U3<U2;U4<U3 , i se postignuva promena na lizgaweto s a so toa i promena na brzinata na
vrtewe na asinhroniot motor. Pri reguliraweto na dovedeniot napon vo podra~jeto: U1< U2<
U3< U4 pri zadaden moment na optovaruvawe (Mt) lizgaweto se menuva vo granicite: s1<s2<s3<s4 a
brzinata na vrteweto vo granicite: n1>n2>n3>n4.

9.8.2. Regulacija na brzinata so promena na frekvencija

Denes najgolema primena ima regulacijata na brzinata na vrtewe (n) na asinhronite motori so
promenata na frekvencijata (fvar) na dovedeniot napon kon motorot. Kako e n=n1(1-s) i n1=ƒ1/p i ako kon
motorot se dovede napon so varijabilna frekvencija f1 = fvar toga{ n1= fvar /p, poradi {to brzinata na
motorot }e bide varijabilna odnosno regulirana: nvar=fvar (1-s)/p.
Razlikuvame dva vida na preobrazuva~i na frekvencija i toa: direktni i indirektni.
a) Direktni preobrazuva~i na frekvencija:
a) Regulacija na brzina na AM so frekventen b)Principielna {ema na direkten

preobrazuva~ preobrazuva~ na frekvencija

Nedostatok na direktniot preobrazuva~ na frekvencija e {to moè da se regulira

frekvencijata samo prema dolu - ispod 50 Hz.
b) Indirektni preobrazuva~i na frekvencija so ednonaso~no me|u kolo
Indirekten preobrazuva~ na frekvencija za regulacija na brzinata na AM so promena na frekvencijata
Od mreà se doveduva napon U1 i f1 . So ispravuvawe se dobiva ednonaso~en napon, a potoa

so invertorot se preobrazuva ednonaso~niot napon vo naizmeni~en, sokakva se saka
frekvencija.

9.9 Asinhroni mikromotori
¾ Asinhronite mikro motori se izveduvaat za:
- za mali mo}nosi do 500W i niski naponi- 220 V; f = 50 Hz
¾ Nedostatok - ne se sozdava vrtlivo magnetno pole - poradi {to tie se izveduvaat kako
dvofazni, a se priklu~uvaat na 1-fazna mreà.
Na slikata e prikaàna principielna
elektri~na {ema na ednofazen kondenzatorski
asinhron motor so dve namotki na statorot i so
kusosvrzan rotor, priklu~en na ednofazna
mreà i principielna {ema na ednofazen
asinhron motor za dve razli~ni brzini na
vrtewe, vo dve nasoki, za ma{ina za perewe
ali{ta.
n = 3000 vrt/min centrifugirawe (2p=2), vo
edna nasoka,
n = 500 vrt/min perewe (2p=12), .

EEU Predavanja

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

EEU Predavanja

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Univerzitet "SV.

d-r Goran Rafajlovski

Skopje, Oktomvri 2007

Nasoka: ELEKTRONIKA I TELEKOMUNIKACII (osnoven predmet)

Nastavnik: d-r Goran Rafajlovski

II Elektromagnetna sila i elektromagneten moment

III Zaedni~ki osnovi na EEUredi

VI Ma{ini za ednonaso~na struja

VII Elektri~ni ma{ini za naizmeni~na struja

VII Sinhroni ma{ini

d-r Goran Rafajlovski

2. Elektromagnetna sila i elektromagneten moment

3. Zaedni~ki osnovi na elektroenergetskite uredi

7. Elektri~ni ma{ini na naizmeni~na struja (MNS)

8. Sinhroni ma{ini (CM)

d-r Goran Rafajlovski

1.ELEKTROMEHANI^KO PRETVORAWE NA ENERGIJATA

1.1.Zna~ewe i primena na energijata

@ivoten standard spored potro{uva~ka na elektri~na energija:

d-r Goran Rafajlovski

1950 HEC "Zrnovci" 1x1,28 MW

HEC "Vrben" 1x8 MW

HEC "Raven" 1x8 MW

HEC "Tikve{" 2x23 MW

1.2.Primarni izvori na energijata

drvo jaglen nafta uran

d-r Goran Rafajlovski

1.3.Metodi za pretvorawe na primarnata energija vo elektri~na energija

¾ Elektromehani~ki (EM) indirekten PE---ME—EE

d-r Goran Rafajlovski

Pretvarawe na primarnata Energija vo elektri~na

d-r Goran Rafajlovski

d-r Goran Rafajlovski

1.4.Principi i elektromagnetni pojavi pri pretvorawe na energijata

- spre`en medium: - elektromagnetno pole i

d-r Goran Rafajlovski

Elektromagnetni pojavi {to se koristat pri

1. Dvi`ewe na provodnik vo magnetno pole

d-r Goran Rafajlovski

Sporedba pome|u elektromagnetnoto pole i elektrostatskoto pole

- elektromagneten ured - elektrostatski ured

d-r Goran Rafajlovski

¾ Elektromagnetna sila po edinica povr{ina

-pri magnetna indukcija B=1 [T]

-pri elektri~no pole k=3⋅106 [V/m]

d-r Goran Rafajlovski

1.5.Primeri na EEU {to se koristat vo praktikata

1.Stacioneren EEU 2.Translatoren EEU

d-r Goran Rafajlovski

3.Sklopnik 4.Sinhrona ma{ina

d-r Goran Rafajlovski

5.Asinhrona ma{ina 6.Ampermetar so meko `elezo

d-r Goran Rafajlovski

7.Elektrostatski voltmetar 8.Mikrofon so podvi`en kalem

d-r Goran Rafajlovski

2.ELEKTROMAGNETNA SILA I ELEKTROMAGNETEN MOMENT

2.1.Translatorni i vrtlivi EEU so eden vozbuden sistem

-translatoren EEU - vrtliv EEU

d-r Goran Rafajlovski

¾ zakon za odr`uvawe na energija

¾ zakon za odr`uvawe na energija

1.Ako EEU ne vr{i nekoe dvi`ewe

-ravenka za ramnote`a pome|u dovedeniot i induciranite naponi: