MIP

TEMA D N E V A

LJUBLJANA,

SREDA, 30. JANUARJA 1991

LETO XXXIII T. 24 C E N A 8 D I N A R J E V

' m

r a j / u / f z a

M z / t M / ^ m

2.60 D E M . 18 ATS. 2.50 C H F . 1970 ITL

| V prilogi Znanje za razvoj: Pomo komunikacijsko motenim- (Zlo)raba psihofarmakoterapije- Koristno ukroene sape - Bomo posnemali propadle? |

Dvomi glodajo
Vsaj del slovenskega gospodarstva - lani upravnega odbora gospodarske zbornice so pa njegov dokaj reprezentativen vzorec kot da e vedno glodajo morasti dvomi. Bi ne bila za slovenska podjetja oblast iz Beograda, naj je e kakrnakoli, vendarle bolja kot ta, ki pristojnosti na ekonomskem podroju jemlje v svoje roke ele zdaj, postopoma in tudi malce negotovo? Seveda je te tihe privrence poasne, a zanesljive gospodarske smrti, ki jih bo o nasprotnem morda preprial ele popoln krah v kakni Srbiji, mogoe razumeti. eprav je inflacija v Sloveniji lani rasla poasneje kot v drugih enotah in eprav so se slovenske vladne in druge institucije - po mnenju mnogih kar preve - zvesto drale pravil posojilno-denarne politike in se torej zavestno odrekle brezobzirnemu rokovnjatvu, gospodarstvo za to (e) ni bilo nagrajeno. Dejstvo, da so se plae razen na Kosovu najmanj poveale prav v Sloveniji in da se je po drugi strani brezposelnost poveala kar za 70, v Jugoslaviji pa le za pilih 7 odstotkov, upravienost takih dvomov nekaterih samo e potrjujejo. O tem, da je zavraanje finanno-ekonomskega razvrata dolgorono smiselno, tudi zaradi izkuenj iz preteklosti, niso vsi prepriani. Spomini na nekdanjo lagodnost e niso zbledeli, trda realnost pa je tu. K peklensko glodajoim dvomom pa malo prispeva tudi slovenska vlada. Ta, e zlasti pa njen tako imenovani politini del, je znala prav podrobno predstavljati razmetavanje, ki si ga je in si ga e v javni porabi privoi federalna oblast. Zdaj, ko naj bi bila za zgled sama, pa ji celo simboline poteze pri racionalizaciji lastnega aparata nikakor ne grejo od rok. e kdo, potem to dvolinost opazi gospodarstvo. MI J A REPOVZ

Sadam Husein zagrozil s keminim orojem

Iraki predsednik je napovedal, da se bo odloil za veliko nevarneji nain boja - Svet Evrope zahteva kazen za ekoloko katastrofo
B A G D A D , T E H E R A N , VVASHINGTON, 2 9 . j a n u a r j a - Iraki predsednik j e zagrozil, da bo uporabil veliko nevarneje o r o j e kot doslej, kar n a j bi pomenilo kemino ali morda celo j e d r s k o , ugibajo nekateri. Preprian j e o konni zmagi, zato grozi in n a p o v e d u j e velikemu satanu v bitki vseh bitk strahoviti poraz. Sadam Husein n a j bi posegel po vsem, kar p r e m o r e , v kritinih trenutkih, ko nasprotni si vojski aka spopad na kuvajtski fronti. Veraj se je pohvalil z velikimi koliinami biokeminega oroja in s sposobnostjo Iraka, da na Izrael in Saudsko Arabijo izstrelili rakete seud, opremljene tudi z biokeminimi konicami. V isti sapi pa je dejal: Molimo, da se ne bi bili prisiljeni zatei k taknim ukrepom. V pogovoru z edinim reporterjem tv drube C N N , ki je e ostal v B a g d a d u , s Petrom A r n e t t o m , je e izjavil, da je Irak upravien uporabiti nafto za s a m o o b r a m b o . Kot pie na dopisnik Mitja Merol, si Ameriani to d v o u m n o izjavo seveda pojasnjujejo z grozljivim izlitjem nafte v Perzijski zaliv. V m o r j e naj bi steklo okoli 1,4 milijona ton nafte. Parlamentarna skupina Sveta Evrope je danes to dejanje ocenila kot zloin nad lovetvom in zahtevala, da se irakemu vodstvu za to sodi. Tudi bagdadski radio je izjavil, da bi Irak utegnil uporabiti strateko oroje. Ameriki obrambni minister Dick Cheney je menil, da se bo Irak morda roili iz blinjega iranskega obmejnega mesta H o r a m a r a . Cilj naj bi bil petrokemini kompleks, ki so ga minulo no h u d o pokodovali, zaveznike sile pa poskuajo uniiti tudi glavni naftovod na tem o b m o j u , poroa A F P . Davi je nebo nad H o r a m arom prekril gost dim, ki se je privalil z irake strani. Radio Bagdad pa poziva Saudijce, Egipane in Sirce, naj strmoglavijo prodane due in povrnejo A r a b c e m vse pravice ter Izrael zbriejo z zemeljskega oblija. Irake rakete seud naj bi bile le predigra, V oporie Nata v Incirliku v Turiji je prispelo n a j m a n j 10.000 amerikih vojakov, ki naj bi bili okrepitev pehotnih et v bliajoih se kopenskih spopadih. D o teh naj bi po mnenju opazovalcev prilo ele ez pri-

lili
mKm,

INH1B

DANES V DELU
Srbija kupuje socialni mir
Skupina zahteva tiskanje denarja, vse ve delavcev stavka

mH

stran 2 > Krk in Koper nista v sporu

" * " J

mm m

Hi

*
m p - -

" -

* * -1 .-v*-,

Sta pa seveda v tekmi za naftni terminal

m
.*

^ ^ ^ ^

'**'

> rtve zalivske vojne

Koliko nam je dolan Irak

ZADNJE PRIPRAVE PRED KOPENSKIM NAPADOM - Pripadniki amerike prve oklepne zije preskuajo mobilni raketni sistem (MLRS), ki je namenjen podpori zaveznikih pehotnih (Telefoto: Reuter)

divienot.

stran 3 i Intervju Sadama Huseina za ameriko tv mreo CNN

Na obeh straneh bo prelite mnogo krvi

RNI ZALIV

Kapitalu se ne mudi
J. Mencinger: Tudi po Upravni odbor GZS o gospodarskem poloaju plebiscitu tujcev z denarjem e ni - Ve denarja za uporabne raziskave
L J U B L J A N A , 29. j a n u a r j a - Kakno usodo lahko priakuje Slovenija, e ne bo dobila tujega sveega kapitala, so med drugim povpraali podpredsednika slovenskega IS Joeta Mencingerja, na dananji seji upravnega o d b o r a Gospodarske zbornice Slovenije. Zelo rno, j i m j e j e d r n a t o odgovoril Mencinger. Obravnavanje sprotnih gospodarskih vpraanj ima upravni odbor na dnevnem redu vsake seje. Dananje Mencingerjevo sodelovanje je bilo lanom ve, saj jim drugae ostaja z vlado zgolj polemiziranje v skupini. V zvezi z domaimi in tujimi posojili je Mencinger ugotovil, da v igri odcepljanja od Jugoslavije sodelujejo vsaj trije udeleenci, Zbornini predstavniki so Joeta Mencingerja opozorili na nekatere, po njihovemu mnenju najbolj kritine toke. Na to, da ne sme priti do poveevanja obremenitev gospodarstva, e zadrujemo prometni davek, naj gre to v obveznice za izvoz v lanskem tretjem in etrtem etrtletju. Boje se, da bo svet guvernerjev z novo emisijo pomagal pokriti nedavne denarne lumparije. imprej naj bi odpravili davek na plailno listo. Vlada c nima nacionalnega programa kmetijstva. Od Jugoslavije loena Slovenija bi bila zoen trg, in zato za tuji kapital manj zanimiva. Kovinarska industrija ne doivlja le poloma, pa pa j e e na tleh, in ker e dolgo ne plauje raunov, j e na tla spravila tudi vrsto malih podjetij in obrtnikov. Ali se lahko loeno pogovarjamo o poslih, o politiki in o odcepitvi, so se spraevali eni, drugi pa so menili, d a j e zdajnja dvojnost spotovanja slovenskih in zveznih predpisov, kodljiva. namre Slovenija, Jugoslavija in tuji partnerji. Zadnja dva udeleenca loevanju nista naklonjena in odgovarjata na teko predvidljiv nain. Zato se je treba kdaj pri e izreenih namenih (na primer o carini in kotizaciji), spet za korak umakniti. Obljubil je, da bodo zaostale zvezne izvozne spodbude izplaali do 15. februarja. Priznal je, da so banne obresti visoke, vendar jih ne bo mo zniati prej, preden ne bo sanacije bank, te pa ni mo opraviti, e NBS ne bo postala centralna banka. Podpredsednik Mencinger je spomnil, da je bil na teave opozarjal e prej, da pa se je veina ljudi na plebiscitu izrekla za samostojnost in to je treba zdaj pa upotevati. Smo udaki, je ugotovil, odloamo se za skakanje v bazen, eprav ne vemo, ali je v njem voda. V zvezne ustanove ni mo ve zaupati, ker vse delajo pod mizo. K popolnem pravnem kaosu pa prispevamo tudi sami. e bi se loili, bi slovenski izvoz 4,1 milijarde dolarjev takoj padel za milijardo dolarjev ker je v njem nekaj reeksporta. Zaradi Elana, Trenda in zagrebke filiale Ljubljanske banke, so stiki s Hrvako veliko bolj zamotani, kot so s Srbijo, ki je takoj pripravljena odpraviti svoje omejitve, e bi Slovenija dala kaj za Kosovo. Tujemu kapitalu se k nam ne mudi. Avstrijske banke zelo previdno in poasi stopajo na jugoslovanski trg. Pri Mednarodni banki traja kar tri leta od zaetka dogovorov do takrat, ko kaj dobi, in e se jim zdi hitro, za nas pa je neskonno dolgo, je dejal Mencinger. Zbornica je razpravljala tudi o znanstveni, raziskovalni in razvojni politiki Slovenije. Tujo organiziranost znanstvenih rei smemo k nam prenaati le zelo previdno, je ugotovil republiki sekretar Peter Tancig, ker nas je le za kakno londonsko obino. Slovenske znanosti ni, je le nivredno vrtikanje, je menil Toma Kalin. Tuje licence niso znanje, ampak recepti, od katerih ne more naprej, je dejal. Zavzemali so se za veji dele denarja za raziskave in za poveanje delea, ki gre za uporabne raziskaI U A POPIT

R e m o n t sovjetsko-amerikih o d n o s o v ?
MOSKVA - V sovjetskih javnih obilih e ni uradnih reakcij na odloeno sreanje Bush Gorbaov, zato pa je glasnik sovjetskega predsednika Vitalij Ignatenko opozoril zlasti na zalivsko vojno in tehnine razloge, povezane s sporazumom o stratekem ofenzivnem oroju. Del tiska ne skriva ocene, da j e v odnosih med dravama prilo do razhajanj in nerazumevanja pri vrsti vpraanj. V Pribaltiku pa so po prvih odmevih sode ocenili preloitev vrhunskega sreanja ugodno. Ignatenko j e pogovore Aleksandra Besmertniha v VVashingtonu ocenil v treh sklopih, ko j e lo za vpraanja, pri katerih se ZDA in ZSSR popolnoma strinjajo, za tista, pri katerih so si stalia podobna, in ona, pri katerih j e utiti nesoglasje. Pravda omenja washingtonski sestanek kot obnovitvena dela in hkrati navaja, da prave volje za zgladitev nekaterih razhajanj ni bilo. M. L. res zatekel k biokeminemu napadu in tako izzval izraelski protinapad. V zvezi s tem je izraelski premier amir rekel, da bi Irak zelo veliko tvegal, saj Izrael premore jedrsko oroje. Po sovjetskih virih naj bi imel Irak okoli 2000 do 4000 ton bojnih strupov, vkljuno z gorinim in cianidnim plinom ter ivnimi plini sarin in tabun, ki so ju razvili e v nacistini Nemiji. M e d t e m se boji z obeh strani nadaljujejo. Zaveznika letala so popoldne silovito bombardirala irako pristanie Basro. Mesto je zadelo tudi ve raket, so spoblino 15 dni. Irak pa naj bi v Kuvajtu nakopiil okoli 4000 tankov, skoraj 800 ve, kot jih p r e m o r e j o zaveznike sile, vendar gre tudi za stare vrste oroja, se je zvedelo v D a h r a n u , mestu ob Perzijskem zalivu, ki je prva bojna rta protiraketne o b r a m b e v Saudski Arabiji. Uradni predstavnik jordanske vlade je danes ostro zanikal, da bi ve irakih raket seud pred kratkim ponoi spravili iz Jorda Z a h o d n e vlade n a j bi vedele vse o tajnih b u n k e r j i h , ki so jih za irako letalstvo zgradile zah o d n e firme, trdi belgijski inenir. ki j e v Iraku delal tri leta. O Z N poskua zbrati 176 milijonov dolarjev za begunce, ki n a j bi jih sprejeli J o r d a n i j a , Sirij a , Turija in Egipt, vsaka po 100.000. Sadam Husein blefira, ko grozi z atomsko b o m b o , j e izjavil francoski general Ettiene Copel. etudi jedrski reaktorji ne bi bili unieni, bi za prvo b o m b o potreboval e 5 let. Nemki davkoplaevalci bodo morali za zalivsko vojno k izplaanim 5 , 3 milijarde mark primakniti e 5,5 milijarde dolarj e v (8,2 milijarde m a r k ) . nije v Irak. Irak pa je danes objavil, da je bil ob ivljenje en zahodni pilot, ki naj bi veraj postal rtev zaveznikega bombardiranja v Bagdadu. Ne imena ne narodnosti pilota niso objavili. Ve zaveznikih pilotov je bilo menda tudi ranjenih. Po poroilih A F P naj bi bilo v irakem glavnem mestu veliko ljudi nezadovoljnih zaradi vojne. Vojna je razdelila irako ljudstvo in nekateri menijo, da so zdajnje razmere najugodneja prilonost za strmoglavljenje predsednika, je izjavil eden od voditeljev irake opozicije. V Bagdadu e ve dni ni ne vode ne elektrike, pa tudi hrane zmanjkuje.

stran 4 Kos, ta pti rdeekljuni...

Po trditvah Vjesnika dela za vojako obveevalno slubo na Hrvakem kar 60 tiso ljudi

stran 5 > Verdijeva Aida v Ljubljani

Tuji gostje, soustvarjalci predstave, veraj pohvalili ljubljanski ansambel
Karikatura: Franco Juri

stran 6

Francoski minister je odstopil

Jean-Pierre Chevenement je nasprotoval zalivski vojni - Zamenjal gaje Pierre Joxe
S T R A S B O U R G , 29. januarja - Dananji odstop francoskega o b r a m b n e g a ministra Jean-Pierra C h e v e n e m e n t a je prva politina rtev Pariza v zalivski vojni. Njegov odhod ni posebno preseneenje; do odstopa ga je pripe-

Padel zemljiki zakon

Poslanci opozicije so v drubenopolitinem zboru menili, da je zakon pripravljen na hitro - Danes skupna seja vseh skupinskih zborov
L J U B L J A N A , 2 9 . j a n u a r j a Prejnji teden zaeto sejo j e danes nadaljeval drubenopolitini zbor slovenske skupine. Na dnevnem redu j e imel ve zakonskih aktov. Z b o r obin j e e prejnji teden obdelal vse toke dnevnega reda, zbor zdruenega dela pa bo delo nadaljeval j u t r i . Kljub temu se bodo morali jutri zbrati poslanci vseh treh zborov republikega parlamenta, s a j i m a j o med drugim e obveznosti pri usklajevanju nekaterih aktov. Pred tem se bodo sestale medzborovske usklajevalne skupine in pristojna skupinska delovna telesa, saj ve predlaganih zakonov e ni usklajenih. To velja za predlog zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, za predlog sprememb zakona o delovnih razmerjih, za predlog zakona o zasebnem delu in za predlagane dopolnitve zakona o javnem pravobranilstvu. Sicer pa naj bi se poslanci jutri spet zbrali na skupnem zasedanju zborov, saj, kot je znano, prejnji teden niso mogli sprejeti Drubenopolitini zbor j e kljub nesporazumom med predsednikom slovenske skupine Francetom Buarjem in skupinsko komisijo za urejanje skupnih odnosov in interesov v Jugoslaviji, ki j o vodi Mile etinc, sklenil, naj sedanja delegacija iz nae republike v zboru republik in pokrajin skupine SFRJ nadaljuje z delom. Prav tako naj nai delegati sodelujejo pri delu tistih zveznih organov, ki so nujni za delovanje federacije. Vendar delegacija nima nobenih pristojnosti in pooblastil za pogajanja o bodoi ureditvi v Jugoslaviji. Ker zbor obin in zbor zdruenega dela te toke nista uvrstila na dnevni red, naj bi to opravila jutri. Tudi o problematiki bodoih odnosov v Jugoslaviji naj bi razpravljali v kratkem. Joe Smole (SSS) j e e predlagal, naj bi e na jutrinjem skupnem zasedanju tisti, ki so bili v Beogradu od slovenskega politinega vodstva, poroali, kaj se j e sploh dogajalo na zveznem predsedstvu. stali in sklepov o vojni v Zalivu, razmerah v Pribaltiku in krizi v Jugoslaviji, saj zbor obin ni bil sklepen. Medzborovsko usklajevanje bo potrebno tudi za predlagane spremembe zakona o kmetijskih zemljiih. Medtem ko sta ta zakon e prejnji teden podprla zbor obin in zbor zdruenega dela, ga danes drubenopolitini zbor ni sprejel. S tem predlogom zakona naj bi, kot predlaga izvrni svet, kmetijskim organizacijam zaasno prepovedali promet s kmetijskimi zemljii in njihovo privatizacijo. Kot je poudarila predstavnica vlade Marija Marke, prihaja na tem podroju do nezakonitega prometa s kmetijskimi zemljii. V zboru je razprava potekala predvsem med poslanci opozicije in poslanci Slovenske kmeke zveze - Ljudske stranke. Prvi so menili, da gre spet za na hitro pripravljen zakon, s imer ima ta skupina e slabe izkunje. Pri tem so spomnili na zakon o zaasni prepovedi senje v gozdovih v drubeni lasti, ki je po njihovem mnenju povzroil veliko kode. Pogreajo tudi celovit program razvoja kmetijstva v Sloveniji, zato mislijo, da bi s sprejetjem taknega zakona onemogoili kakrnekoli dejavnosti na tem podroju. SKZ-LS pa sodi, da je zakon nujen, saj je treba prepreiti odprodajo kmetijskih zemlji iz drubene lastnine, saj bi bili lahko okodovani prejnji lastniki, ki "priakujejo vrnitev zemlji. Oitno so veino poslancev ali prepriali razlogi opozicije ali pa je bilo na seji premalo Demosovih poslancev, zato da predlog zakona ni bil sprejet. Drubenopolitini zbor je sprejel, tako kot druga dva zbora, e osnutek zakona o vojaki dolnosti, eprav so imeli k njemu poslanci ob naelni podpori e ve konkretnih pripomb. MAJDA VUKELI

LOTO
4 . kolo 3, 9, 19, 2 0 , 34, 35, 38 in d o d a t n a 2 6 .
INFORMACIJE O IGRAH NA S R E O : T E L E F O N 9862!
ODSLEJ VSA POROILA 0 NAIH IGRAH NA SREO V SLOVENSKI IZDAJI LISTA EHO, KI BO IZHAJAL VSAK TOREK

Kaj se dogaja za zidovi vojanic

LJUBLJANA, 29. januarja - aromet Dela smo tokrat usmerili na vojako obveevalno slubo in njeno vlogo pri zaostritvi odnosov med armado in Hrvako. Kljub olajanju po petkovi noni seji zveznega predsedstva in napovedim, da se bodo razmere zdaj mirneje urejale, je namre vse ve znamenj, da ne bo tako. Beograjski tisk, toneje Veernje novosti, znane po tem, da so blizu vojakim vrhovom, tako danes obljubljajo novi film. Tokrat baje iz Slovenije - izostrite televizorje. (V. S., foto: Ale ernivec)

Jovi el na pogreb
B E O G R A D , 29. januarja (Tanjug) - Predsetdnik predsedstva SFRJ dr. Boris Jovi je odpotoval na kraji obisk v Norveko, na pogreb kralja Olafa V. JEAN-PIERRE CHEVENEMENT Minister mora drati gobec ali odstopiti ljalo nasprotovanje vojni kot sredstvu reevanja mednarodnih sporov, tudi tako hudih, kot je nastal z irako zasedbo Kuvajta. V svojem odstopnem pismu je Jean-Pierre Chevenement med drugim zapisal, da vojna logika vsak dan bolj oddaljuje cilje, ki jih je doloila svetovna organizacija. Z upiranjem vojni logiki se je obrambni minister postavil po robu uradni liniji dravne politike, ki jo doloajo v Elizejski palai, naloga ministrskega kabineta in premiera Michela Rocarda pa je njeno uresnievanje. Jean-Pierre C h e v e n e m e n t se je e od izbruha zalivske krize ogreval za diplomatsko reevanje konflikta, ki ga je Irak povzroil z zasedbo Kuvajta. etudi je poudarjal svojo solidarnost z vladnimi odloitvami, je v javnosti opozarjal, da bi vojna utegnila zahtevati n a j m a n j sto tiso ivljenj. Politini biografi JeanPierra C h e v e n e m e n t a , ki ga je na poloaju o b r a m b n e g a ministra e zamenjal Pierre Joxe - ta je imel kot notranji minister na skrbi tudi okrepljene varnostne u k r e p e , ki so jih v Franciji uveljavili ob izbruhu zalivske vojne - p o u d a r j a j o , da je socialistini prvak, sicer znan po izreku, da mora minister drati gobec ali odstopiti, kadar se ne strinja z vladno politiko, tudi tokrat ukrepal po lastnem politinem preprianju. B. M.

0 Pogovor o novem stand by aranmaju

BEOGRAD. 29. januarja (Tanjug) V Beogradu so se danes zaeli uradni pogovori med jugoslovansko delegacijo in misijo Mednarodnega denarnega sklada. Kot je povedal vodja jugoslovanske delegacije rice guverner Narodne banke Jugoslavije arko Trbojevi, se bodo v prihodnjih osmih dneh pogovarjali o monosti za sklenitev novega stand by aranmaja za Jugoslavijo v znesku ene milijarde dolarjev. Sekretariat ZIS za informacije je sporoil, da bi imeli ob uspeni sklenitvi pogajanj z misijo Mednarodnega denarnega sklada veje monosti za pridobitev norih posojil od dragih mednarodnih nnannib institucij. Gre za dodatnih 2,5 milijarde dolarjev, ki naj bi jih jugoslovanskemu gospodarstvu odobrili Svetovna banka. Evropska banka za obnovo in razvoj. Evropska skupnost in OECD. Vsa ta posojila so namre odvisna od naih odnosov z Mednarodnim denarnim skladom.

Visoka stopnja soglasja

M a k e d o n s k o vodstvo na pogovoru v Sarajevu o ureditvi Jugoslavije
SARAJEVO, 29. januarja Delegaciji Makedonije ter Bosne in Hercegovine sta glede vpraanj v zvezi s prihodnjo ureditvijo jugoslovanske skupnosti dosegli visoko stopnjo soglasja, je po dananjih pogovorih v okviru sreanj med vodstvi jugoslovanskih republik na tiskovni konferenci poudaril predsednik predsedstva SR BiH Alija Izetbegovi. Ko je navajal svoje prve vtise, je dejal, da obstaja soglasje o ohranitvi jugoslovanske skupnosti, vendar ni povsem preprian, ali si Jugoslavijo vsi elijo, ker je ravnanje nekaterih ljudi, s katerimi se je pogovarjal, drugano od njihovih besed. Potrebnih bo e veliko pogovorov, tudi takih med tirimi omi, meni Izetbegovi. Ve na 2. strani. V. E .

Je po sporazumu v Beogradu hrvaka suverenost okrnjena?

Veina hrvakih strank - razen HDZ, SDP in socialistov - ima pomisleke ob tem, kar je dosegel dr. Tudman - Ministra pegelj in Boljkovac ostaneta
OD NAEGA DOPISNIKA Z A G R E B , 29. j a n u a r j a - Veraj popoldne sta se ob odhodu predsednika Republike Hrvake dr. Franja T u d m a n a na obisk v Avstrijo na zagrebkem letaliu prvi po noni seji dravnega predsedstva in prikazovanju vohunskega filma v javnosti pokazala obrambni in notranji minister generalpolkovnik Martin pegelj in Josip Boljkovac. Hrvaka televizija pa j e nocoj, po televizijskem dnevniku, prikazala d o k u m e n t a r n o o d d a j o o n a k u p o v a n j u oroja, v kateri j e sodeloval tudi minister pegelj. e sinoi pa je v Sarajevu podpredsednik predsedstva SFRJ Stjepan Mesi izjavil, da ni nobenih razlogov za sojenje o b r a m b n e m u ministru Martinu peglju, oziroma odpoklic, saj je nakup oroja naroila vlada Republike Hrvake. Oba hrvaka ministra, glavna igralca v vojako-vohunskem filmu Kaj je resnica o oboroevanju teroristinih skupin H D Z na Hrvakem pa sta e naprej glavni tari politinih sil v boljevikem delu drave, ki zahtevajo njuno aretacijo in sojenje pred vojakimi sodniki. Hrvaki javni toilec eljko Oluji je sinoi izroil protest vojakemu toilstvu 5. armadnega obmoja, a e do danes ni dobil odgovora. V protestnem pismu je navedel, da je iz javnih obil izvedel, da so vojako-policijski organi aretirali predsednika izvrnega sveta obinske skupine Virovitica Antuna Habijanca in tajnika obinskega odbora H D Z Djura D e aka. Nadaljevanje na 3. strani PETER POTONIK B E O G R A D , 29. januarja (Tanjug) - Srbsko etniko giban j e j e v zvezi z razkritjem hrvakega narta oboroenega upora izdalo sporoilo, v katerem p o u d a r j a , da j e zaskrbljenost in zgraanje uglednejih srbskih intelektualcev alostno in celo licemcrsko. Kot j e reeno v sporoilu, vsi ti intelektualci dobro p o z n a j o kontinuiteto hrvake politike, pa tudi izjavo predsednika hrvake vlade, ki j e dejal, da j e N D H zgodovinska tenja hrvakega n a r o d a . Srbsko etniko gibanje meni, da j e odlok predsedstva SFRJ sicer odlono, vendar pa kompromisno d e j a n j e . Politika kompromisov, ki so j o izvajali jugoslovanski komunisti, da bi tako zadovoljili lastne sebine interese, j e Srbom vedno prinaala kodo, j e reeno v sporoilu.

Mati svetovna prvakinja

SAALBACH - HINTERGLEMM, 29. januarja - Druga enska preizkunja na 31. svetovnem prvenstvu v alpskem smuanju se je konala s preseneenjem. V superveleslalomu je zmagala 23-letna Avstrijka Ulrike Maier, ki v zadnjih dveh sezonah tako reko ni nastopala, saj je po osvojitvi naslova v tej disciplini na SP v Vailu 1989 rodila herkico, lani pa se je ob ponovnem zaetku pokodovala. eprav brez tekmovanj, je v odloilnem trenutku znova zablestela in postala prva mati - svetovna prvakinja v alpskem smuanju. Takoj po zmagi ji je estitala tudi 17-mesena Melanie in ji kot priznanje izroila linega slonka. Ve na 8. strani. (Telefoto: Reuter)

E t r

d a

v i j

s o

v p

e r

n o

s f

k e

a s i o

z n

a a

v l

a e

o n

a o

l d

n n

i o

c s

, d o

k i p o

i s

m l

a o v n

o i

b h

e p

: a r t n e r j e v

zavarovalnica triglav d.d.

KER IVLJENJE POTREBUJE VARNOST

d i c

i n