'KOPLAST

SLOV. KONJICE
T r a j n a okna in vrata iz u m e t n i h m a t e r i a l o v e v r o p s k e kakovosti.
tel. (063) 754-911 faks:. (063) 753-901

SOBOTA, 6. JULIJA 1991 LJUBLJANA, LETO XXXIII T. 157 C E N A 18 DINARJEV

3,30 DEM. 23 ATS, 2,80 CHF, 2500 ITL

Samostojen asnik za samostojno Slovenijo

|

Danes v prilogi: Dovolj krvi za pogajanja? - Jelko Kacin - Sam s strahom in pogumom - Dan potem - Rdei znak hrabrosti
TEMA DNEVA

Po ultimatu Beograda znova napete razmere

Nona seja o beograjskem ultimatu - Miren dan s kritvami ustavitve ognja - Ujetniki se vraajo - Tupurkovski in Bogievi v Ljubljani
L J U B L J A N A , 5. julija Mir, ki j e danes vladal v Sloveniji, so zmotili le preleti helikopterjev J A tu in tam, opozarjajo, da j e dogovor o ustavitvi ognja krhek, toliko bolj, ker iz Beograda oziroma z vrha J A e vedno ni priel uradni ukaz za konec spopadov. Veraj j e prilo le sporoilo zveznega predsedstva z zahtevami, kaj mora storiti Slovenija, o njem so se ponoi pogovarjali na razirjeni seji predsedstva Slovenije Dr. Duan Plut je povedal, da so Vasil Tupurkovski in Bogi Bogievse zahteve zelo podrobno prouili vi in se zveer sreala s slovenskim in e enkrat poudarili, da je ultimat vodstvom, da bi se podrobneje ponepotreben in neprimeren. Najbolj govorili o ultimatu predsedstva sporna je prva toka, ki zahteva SFRJ. Dopoldne pa so predstavniki obnovitev prvotnega stanja na meji Slovenije opravili vrsto diplomatJugoslavije. Stalie predsedstva je, skih pogovorov in obiskov, katerih da bi morali to toko reevati tri- namen je priznanje Slovenije. Prepartitno, skupaj z Evropsko skup- mier Lojze Peterle je odpotoval na nostjo. Nekatere zahteve pa se c sede evropskega sveta, dr. Janez izpolnjujejo: enote TO so deblokirale enote JA. vojni ujetniki se vra- BEOGRAD. 5. julija (Hina) ajo domov, pri emer jim sloven- - Predsedstvo SFRJ se bo spet ska vlada ponuja tri monosti - da sestalo v ponedeljek, 8. julija, in se vrnejo s pomojo Rdeega kria, obravnavalo razmerje po poteku da ostanejo v Sloveniji ali pa da vseh rokov za vzpostavitev miru in pridejo ponje stari. O tretji toki, ponovno uveljavitev pravne urediki zahteva vrnitev vseh sredstev in tve v Sloveniji, pa tudi na celotnem objektov, Slovenija vztraja pri na- ozemlju Jugoslavije. Predsedstvo elu recipronosti, saj je vojna ko- bo namenilo posebno pozornost da velika: v Sloveniji je pokodova- uresnievanju dogovora, ki ga je nih ali unienih 180 infrastruktur- sklenilo z misijo Evropske skupno' nili objektov. O umiku enot TO pa sti. Seje se bodo udeleili predsedje jasno, da bodo te nadaljevale nika zvezne skupine in ZIS in varovanje strateko pomembnih zvezni sekretarji za ljudsko obramtok in infrastrukturnih objektov. bo, zunanje in notranje zadeve. V torek. 9. julija, pa bo v Beogradu V Slovenijo naj bi danes pripoto- seja predsedstva, ki se je bodo povala lana zveznega predsedstva dr. leg omenjenih funkcionarjev udeleili tudi predsedniki vseh jugoslovanskih republik oziroma republikih predsedstev. Na tej seji naj bi obravnavali aktualne razmere in vpraanja v zvezi z uresnievanjem sklenjenih dogovorov. ni bila mirna v Novem mestu, saj je ljudi vznemirilo silovito nono streljanje. Med tv dnevnikom je novinarje v tiskovnem srediu vznemirila napoved posebne izjave Jelka Kacina. Ta pa je povedal samo to, da sta dva helikopterja JA v Slovenijo pripeljala lana jugoslovanskega predsedstva Tupurkovskega in Bogievia. Priletela sta brez obvestila in s tem krila zrani prostor drave Slovenije, kar pa ni bila edina dananja kritev ustavitve sovranosti. Kacin je helikoptersko avanturo oznail za milo reeno, ogroanje lanov zveznega predsedstva, to je vrhovnega poveljnika oboroenih sil Jugoslavije . JANA TAKAR

Neznani junaki
' V izrednih asih se ljudje nenavadno vedejo in vsako posameznikovo dejanje preveva nekakno skupno poslanstvo. Stareji moki je veraj dopoldne dejal mlademu teritorialcu pred Cankarjevim domom: Fantje. drite se! Ne enemu ne drugemu ni lo na smeh, prvi je pa moral povedati tisto, kar ima na srcu, nekomu, ki zdaj predstavlja vse tiste, ki lahko kaj storijo v hudih asih. Takne so pa besede in dejanja neznanih junakov. Vse te ljudi, ki v teh dneh stiskajo puko v roki ali pa otroka v naroju, daje strah in obenem upanje, da bodo do konca zdrali vsi, predvsem pa tisti, ki jim je bila skupna usoda poloena v roke. Kajti br ko utihne oroje, politiki radi pozabijo na vse hudo in nadaljujejo svoje stare igre. Prvo razoaranje je Slovence prevzelo v etrtek zveer, ko so posluali predsednika zvezne vlade in sporoilo dravnega predsedstva: torej smo spet tam, kjer smo bili pred 25. junijem.. Peterle je v Bruslju, Drnovek v enevi, Buar v Gradcu, ministri se pogovarjajo in poiljajo pisma po Evropi in Ameriki, tja, od koder je edinole mogoe priakovati podporo ali pomo, predvsem pa razumevanje deele, ki se po nekaj dneh vojne lahko spet znajde v klobiu isto posebnih balkanskih spletk. Piejo, telefonirajo, protestirajo tudi mnoice drugih, vsakdo, ki ima v tujini kaknega prijatelja ali nakljunega znanca. In vsakdo v tujini nam lahko prav pride, saj je dobro znana pot, po kateri se dela javno mnenje. Veliko napako in kodo sebi in svojemu narodu dela, kdor v teh izrednih dneh misli na svojo - politino, gospodarsko, kanemo ali osebno - korist, kdor med neznanimi junaki vnaprej rauna na spomenik znanemu junaku. STANE IVANC

Napori za mednarodno priznanje in podporo

Medtem ko so se ministri ES v Haagu odloili za novo opazovalsko misijo, je Peterle pojasnjeval nae stalie v Bruslju - Embargo na oroje
H A A G , B R U S E U . E N E V A , 5. julija - V Haagu so se zunanji ministri Evropske skupnosti pogovarjali o Jugoslaviji in se domenili, da poljejo k nam novo opazovalno misiljo, v zgodnjih jutranjih urah se je konalo dvodnevno zasedanje KVSE v Pragi, v Bruselj pa je na sede ES odpotoval predsednik slovenske vlade Lojze Peterle. Medtem se je dr. Janez Drnovek pogovarjal v Bernu s podpredsednikom vicarske konfederacije in zunanjim ministrom Renejem Felberjem. predsednik slovenskega parlamenta dr. France Buar pa se je zveer v Gradcu udeleil protestnega zborovanja v podporo neodvisni Sloveniji. Predsednik slovenske vlade je nanjega ministrskega sestanka: v Bruslju seznanil sobesednike iz dvanajsterica in njene lanice so Evropske skupnosti s trenutni- sklenile uvesti prepoved prodaje mij razmerami pri nas in sloven- oroja, veljavno za celotno obskim staliem ter si poskual za- moje Jugoslavije. Hkrati so zagotoviti podporo in priznanje republike. Zunanji ministri Evropske skupnosti pa so pod predsedstvom nizozemskega kolega Hansa Van den Broeka govorili o eni sami toki dnevnega reda - poloaju v Jugoslaviji. Izstopala so tri vpraanja: zamrznitev gospodarske pomoi Jugoslaviji, embargo ES na prodajo oroja in monost, da bi priznali neodvisnost Slovenije in Hrvake. Deklaracija, ki so jo sprejeli na koncu in ki jo je na tiskovni konferenci komentiral Van den Bro DUNAJ - Avstrijski zunanji minister Alois Mock je ultimat jugoslovanskega predsedstva Sloveniji ocenil kot preklic tistega, kar je bilo dogovorjeno z odposlanci Evropske skupnosti. Ta skupnost mora vztrajati pri izpolnitvi dogovora, vse strani, ki so ga sklenile, pa se ga morajo drati. V nasprotnem primeru bi to pomenilo, da je zapravljena vsaka verodostojnost. B. G. ek. pravi: ES in njene lanice so mono zaskrbljene zaradi poloaja v Jugoslaviji. Skupnost se glede na dosedanje deklaracije in demare ter dokumente, sprejete v okviru KVSE. zavzema za miren razplet jugoslovanske krize. Le jugoslovanski narodi sami lahko odloajo o prihodnosti drave. pri emer dvanajsterica znova opozarja na odlono nasprotovanje kakrnemukoli nasilju in poziva k dialogu vse strani, brez vnaprejnjih pogojev. Evropska skupnost in njene lanice naj bi po najboljih moeh pomagale poiskati reitev. Jutri dopoldne bo v Jugoslavijo spet odpotovala ministrska trojka: Luksemburan Poos, Nizozemec Van den Broek in Portugalec Deus Pinheiroi. pridruil se ji bo komisar dvanajsterice za Sredozemlje Abel Matutes; najprej se bodo ustavili v Ljubljani. Poleg trojke so se ministri odloili poslati v Jugoslavijo e po Madarski zunanji minister Geza Jeszenszkv j e predlagal, da bi se jutri v Budimpeti sestali voditelji diplomacij Italije, Avstrije in Madarske, razpravljali pa naj bi o razmerah v Jugoslaviji. V francoskem ministrstvu pa so povedali, da bi jugoslovanska kriza utegnila biti tudi na vidnem mestu sreanja voditeljev drav in vlad sedem najbolj industrijsko razvitih na svetu, ki bo v Londonu ez deset dni. sebno delegacijo kontrolorjev, ki bodo nadzorovali uresnievanje e dveh tok dogovora, doseenega med drugim obiskom trojke: prekinitev ognja in umik v vojanice ter uresnievanje moratorija na uveljavljanje slovenske in hrvake neodvisnosti. Poleg tega namerava ES prispevati k uspehu misije dobre volje, za katero so se davi dogovorili na KVSE v Pragi in ki naj bi pomagala k politinemu dialogu med sprtimi. In e en konkreten sklep z daBeograda, pa je dejal: Nismo niti na stran. Beograda nit. na stran, katerekoli druge repubhke, temve na strani Jugoslavije in njenih narodov. e posebej pa so vsi ministri na vseh tiskovnih konferencah, ki so potekale po sestanku, posebej poudarili, da bi ponovna uporaba sile s katerekoli strani dvanajsterico prisilila k temu, da svoje dananje odloitve vnovi pretehta.

DANES V DELU
Nevarni statisti z Banskih dvorov
Kae, da hrvako vodstvo ni nikoli verjelo v osamosvajanje

Ultimat priznava suverenost

Osem tok, s katerimi predsedstvo SFRJ postavlja ultimat Sloveniji, Republiki Sloveniji hkrati priznava subjektiviteto in samostojnost

Trojka pride v nedeljo

Predsednika slovenske vlade je sprejel belgijski premier VVilfried Martens. Lojze Peterle ga je seznanil z zadnjimi zahtevami zvezne vlade in dogodki v Sloveniji. Zunanji minister dr. Dimitrij Rupel pa je za Radio Slovenija izjavil, da trije predstavniki ES v soboto ne pridejo v Slovenijo, ampak v nedeljo v Zagreb. Razlog naj bi bil vztrajanje zveznega zunanjega ministra Lonarj a . da trojka pripotuje v Beograd. Na zasedanju odbora visokih funkcionarjev KVSE v Pragi, ki se je konalo v zgodnjih jutranjih urah, pa so sprejeli tri dokumente, nanaajoe se na krizo v Jugoslaviji. Za pozivom, naj se prenehajo boji in vse druge oblike sovranosti, ki so ga sinoi malo pred polnojo sprejeli soglasno, je krizni odbor dal Jugoslaviji na razpolago posebno mirovno skupino za pomo, ki bi la na kraj dogodkov na jugoslovansko povabilo. Tretji in zadnji dokument o Jugoslaviji, sprejet v Pragi, predvideva misijo za Jugoslavijo; gre za rezultat posebnih prizadevanj veine drav KVSE. da bi prilo do nujnega kompromisa med zahtevo, da v Jugoslavijo poljejo posebno skupino opazovalcev, in staliem, da bi to v tej fazi pomenilo nekakno vmeavanje v notranje zadeve. Vse dogovorjeno naj bi bilo usklajeno. MIRJAM AIMOV-OBLAK IN AGENCIJE

stran

Kdo strelja na vojanici v Brljinu in ei vasi?

Domnevajo, da gre za provokatorje KOS ali etnike

Sporoilo Rdeega kria Slovenije

LJUBLJANA, 5. julija (Tanjug) - Po podatkih, ki jih je danes do 10. ure zbral Rdei kri Slovenije, je bilo v minulih dneh zajetih 2316 pripadnikov jugoslovanske armade, dva civilista in 129 pripadnikov zvezne milice. Ranjenih je bilo 160 pripadnikov JA. 66 pripadnikov T O . 22 milinikov, 38 civilistov in en tuj dravljan. Padlo je 36 pripadnikov JA, trije pripadniki TO, dva milinika, pet civilistov in deset tujih dravljanov.

Drnovek se je dopoldne najprej po telefonu pogovarjal z Delorsom in Genscherjem, potem pa je odpotoval na pogovore v vico, predsednik skupine dr. France Buar je odpotoval v Avstrijo. Danes so z Brnika odpeljali v vojanice e zadnje tanke in vojake, letalie Brnik pa so zaeli pregledovati strokovnjaki, saj je treba, preden bo spet odprto za promet, zagotoviti popolno varnost.

LOJZE PETERLE mrznili gospodarsko pomo: drugi in tretji finanni protokol (v zvezi s slednjim bodo preloili ratifikacijo v evropskem parlamentu. s imer se odlaa sprostitev dogovorjene milijarde dolarjev ugodnih posojil v okviru drugega finannega protokola, iz prejnjega obdobja pa Jugoslavija do nadaljnjega ne bo mogla rpati zaostalih 50 milijonov dolarjev) se suspendira, dokler se poloaj v Jugoslaviji ne uredi Kar zadeva embargo na prodajo oroja, so ministri pozvali e druge drave, da se temu pridruijo. Na posebno novinarsko vpraanje na tiskovni konferenci, ali je poloaj Evropske skupnost, po dananji razpravi tak, da ne bodo priznali neodvisnosti Slovenije in Hrvake, je Van den Broek odgovoril: Prav imate Na glasno izraeno mnenje, da se ES s tem postavlja na stran

Letala JAT so jo pravoasno pobrisala z Brnika

Pred letalskim napadom so jih opozorili

stran

Treba je reiti Slovenijo

Milan Kundera v parikem Le Mondu

stran

Dragio Marojevia za 24 ur pridrali

Delavci organov za notranje zadeve so ukrotili tudi razbijake vojake v Vipavi

POGOVORI SO SE ZAELI - V poznih veernih urah so se v vili Podronik vendarle zaeli ivljenje seje umirilo tudi okrog napovedani pogovori med odposlancema predsedstva SFRJ Bogiem Bogieviem in dr. Vasilom skladia v Mokronogu, kjer so ne- Tupurkovskim ter predstavniki Republike Slovenije Milanom Kuanom, dr. Janezom Drnovkom in koliko sprostili dosedanjo evakuci- dr. Duanom Plutom. lo je za hudo vroo temo: ultimat predsedstva SFRJ Republiki Sloveniji. (Foto: jo najbolj ogroenih ljudi. No pa Joco nidari)

stran

Ukor za vse verinike

razmeram normalno dela, se po sili razmer odziva tudi na dogodke, ki so se zgodili v vojnem asu. Tako j e vlada na dananji seji sprejela odlok, s katerim j e zamrznila cene nekaterih osnovnih ivil in drugih izdelkov na junijski ravni, natanneje, cene ivljenjskih potrebin po tem odloku ne smejo biti vije, kot so bile 26. junija. Vlada, ki je bila zadnje dni z razlinih strani obveena o spremembah cen moke, kruha, mleka in mlenih izdelkov, sladkorja, soli, pralnih prakov in drugega, meni, da so te podraitve neupraviene in je zato potrebno cene vrniti na raven, kakrna je bila pred izrednimi razmerami. Odlono je obsodila vse, ki so dvignili cene in je zato sprejela ustrezen odlok. Ta doloa, da so lahko najvije drobnoprodajne cene mleka in mlenih izdelkov, sveega mesa in perutnine, moke tipa 500 in 850, peninega kruha iz te moke, jedilnega olja, sladkorja, soli, mineralne vode in pralnih prakov takne, kot so bile 26. junija. Tega. kar se je dogajalo v nekaterih mestih, preprosto ne moremo sprejeti, je med drugim dejal podpredsednik slovenske vlade Matija Malei na tiskovni konferenci po seji IS. Odlok naj bi veljal tako dolgo, dokler se razmere ne uredijo (po doloilih zakona o cenah pa lahko odlok traja najdlje tiri mesece), potem pa naj bi za pomembneja osnovna ivila sprejeli predpise o nainu oblikovanja cen z doloitvijo razmerij med cenami vhodnih surovin in cenami konnih izdelkov - to velja za mleko. penico, moko in kruh ter svee meso - za nekatere druge izdelke pa naj bi spet dovolili prosto oblikovanje cen. Na seji vlade so danes imenovali tudi komisijo za oceno vojne kode; vodil jo bo podpredsednik dr. Leo eerko. Prve in brkone res e zelo grobe ocene bo komisija poskusila dobiti e danes, kar je po besedah Matije Maleia zelo pomembno tudi zaradi pogajalskega poloaja Slovenije v prihodnjih dneh. Ocena kode bo temeljila na zbranih podatkih iz obin (po dogovorjeni metodologiji), podatke pa bodo zbirali tudi v sodelovanju s kriznim tabom pri GZS. Med pomembnejimi ukrepi, ki jih je sprejela vlada, je tudi uredba o plaevanju v tujino in biti dalji od 90 dni od dneva izvoznega carinjenja oziroma od dneva, ko je bila opravljena storitev. Terjatve do tujine iz drugih naslovov se izterjajo v 90 dneh od njihove dospelosti. Banke, ki kreditirajo izvozne posle, morajo po tej uredbi pri rokih dajanja posojil upotevati ta 90-dr.evni rok plaila (nimajo monosti za podaljevanje). Banke tudi sprejemajo naloge za plaila v tujino v okviru svoje devizne likvidnosti, v okviru evidennih deviznih pozicij podjetij in drugih uvoznikov ter v okviru skupne evidenne devizne pozicije za potrebe skupnega republikega pomena. e naprej naj bi 70 odstotkov deviznega priliva od izvoza ostalo za lastno porabo podjetij oziroma izvoznikov, 30 odstotkov pa bi bilo namenjenih za skupne drubene potrebe. Ta uredba pa, kot je poudarila velja za plaila v tujino z deviznih raunov podjetij, za posle po pogodbah o dolgoroni proizvodni kooperaciji, za sejemske kompenzacijske posle, posle v maloobmejnem prometu ipd. Banka mora najkasneje v sedmih dneh izpeljati plailo v tujino na podlagi predloene EDP nalogodajalca in vplaane celotne dinarske protivrednosti naloga za plailo v tujino. e banka tega ne bo storila, bo morala poravnati teajne razlike in stroke, ki so nastali zaradi zamude pri plailu v tujino. Do konca avgusta pa morajo banke poravnati tudi vse minuse, ki so nastali zaradi tistega dela plail v tujino, ki so bila izpeljana brez zagotovitve evidennih deviznih pozicij od 1. marca do uveljavitve te uredbe. Ravbarjeva je tudi poudarila, da v teh dneh poskuajo v sodelovanju s carinarnicami in sekretariatom za notranje zadeve im bolj pomagati podjetjem pri uvozu reprodukcijskega materiala in izvozu blaga za tuje partnerje. MARJETA OTARI

Slovenska vlada je zamrznila cene nekaterih osnovnih ivil na ravni pred 26. junijem - Imenovana komisija za ocenitev kode - Odloki o plaevanju v tujino Zlasti vojaki makedonske in albanske narodnosti L J U B L J A N A , 5. julija - Slovenski izvrni svet, ki kljub izrednim namestnica republikega zuna- se bojijo, da bi jih na poti domov aretirali njega ministra Vojka Ravbar, ne

Zajeti vojaki armade se e vraajo domov

SNUBCI

L J U B L J A N A , S. julija - V Ljubljano so ves dan prihajali avtobusi z oznakami Rdeega kria, ki so na avtobusno in elezniko postajo vozili vojake, ki so se v minulih dneh predali brez bojev ali pa so prebeali iz J A . Ze dopoldne se je iz Ljubljane v BiH odpravilo nekaj avtobusov, veji problem pa je z vojaki drugih narodnosti, zlasti Makedonci in Albanci, ki si zaradi informacij, da vojaka policija vse, ki se vraajo, aretira e med potjo, ne upajo vrniti domov. Informativna sluba zveznega predek iz Kranja, nam je potrdil sekretariata za ljudsko obrambo te informacije. Povedal nam je, pa je v posebnem sporoilu zani- da so veje tevilo albanskih vokala, da bi se to dogodilo. Trdi, jakov e namestili, za druge pa da gre za dezinformacije, ki jih se e dogovarjajo z naimi razirjajo slovenska sredstva jav- oblastmi, kaj storiti z njimi, saj nega obveanja, e da bodo je edalje ve takih, ki se na Koproti vojakom, ki so ali pa bodo sovo iz razumljivih razlogov ne samovoljno zapustili svoje eno- elijo vrniti. Prav tako se vrnitve te, zakonsko ukrepali. Kljub te- domov bojijo Albanci iz Makemu so nas Albanci, ivei v Slo- donije in nekateri drugi vojaki. veniji, opozorili, da za fante Sicer pa je danes iz Ljubljane s Kosova vrnitev ni varna. Kot pod okriljem Rdeega kria odso nam povedali, so pred dvema potovalo tudi veje tevilo vojadnevoma vojaki varnostni orga- kov, ki so bili zajeti in so bili ni v Kraljevu na elezniki po- prej nameeni v posebnih censtaji aretirali devet Albancev, ki trih v okolici Ljubljane in zunaj so se sami vraali domov. O nji- nje. hovi usodi ni ni znanega, prie pa pravijo, da so z njimi dokaj Danes odhajajo domov le vogrobo ravnali. jaki, medtem ko bodo stareine Tudi Isak Ramadani, predsednik stranke za demokratini nae kak dan ostali v zbirnih centrih, saj zanje e preverjajo, ali bo lahko pri katerem od njih lo tudi za utemeljen sum, da je storil kaznivo dejanje. Gre namre za to, da za vojne ujetnike tudi velja tudi kazenska odgovornost, o emer govori tudi leta 1949 sprejeta enevska konvencija o ravnanju z vojnimi ujetniki. Na nedavni tiskovni konferenci j e pravosodni minister dr. Rajko Pirnat razloil, da pri osebah, ki so storile kaznivo dejanje, ne moremo ve govoriti o vojnih ujetnikih, ampak dobij o status pripornikov.

Karikatura: Franco Juri

o izterjavi plail za uvoeno blago in storitve v razmerah oteenega plaevanja v tujino. Gre za podzakonski akt, ki pravzaprav pomeni nadaljevanje mehanizma evidennih deviznih pozicij. Po tej uredbi naj bi podjetja, druge pravne osebe in zasebniki izterjali plaila za izvoeno blago in opravljene storitve tujim osebam v pogodbenem roku, ki ne sme

B E O G R A D , 5. julija (Tanjug) - Sile Teritorialne obrambe Slovenije ne spoVlada Republike Hrvake zahteva takojen umik armade v vojanice - Veliko premirja, tako so dartev v spopadih s teroristi - pegelj verjame v uinkovitost hrvake obrambe tujejoPohorju brez vsakrnevi na ga vzroka prijeli pet astniZ A G R E B , 5. julija - Vlada Republike Hrvake j e danes zahtevala gelj, ki je do nedavna vodil hrvakov J A, je izjavil generalod vojakega vrha takojen umik vojakov v vojanice, zmanjanje ko obrambno ministrstvo, je podpolkovnik Marko Negosil J A na ozemlju Hrvake, prijavo premikov vojakih enot civilnim preprian, da bo hrvaka obramvanovi na dananji tiskovni oblastem in njihovo gibanje pod nadzorom, umik enot s hrvake ba kljub temu nadvse uspena in konferenci v sekretariatu meje in konec pregajanja hrvakih astnikov v redni sestavi J A . Vse da je vsakren strah ljudi, ki ne ZIS za informiranje. Po naih podatkih naj bi jih republike in pokrajini bo pozvala, naj ne poiljajo nabornikov v vojsko, zahtevala pa bo tudi, naj hrvake vojake odpustijo iz Hrvaka vlada je predsedstvu Potem ko so se enote JA odpotovalo okrog 500. umaknile v matine garniziPo sporazumu o izroitvi voj- vojske. SFRJ sporoila svoje zahteve, ki je, so zdaj tara delovanja nih ujetnikov, ki so ga v zgodPredsednik vlade Republike vakem ozemlju, ki je omogoilo jih je strnila v pet tok. Tako slovenskih enot vojaka sklanjih jutranjih urah dosegli Rdei zahteva, da se vse enote J A neHrvake Josip Manoli je dejal, poasten razmah etnitva ozirodia, je dejal Negovanovi kri Jugoslavije in predstavniki da je vlada analizirala uresnie- ma velikosrbskega terorizma. mudoma umaknejo v vojanice, in navedel nekaj primerov vseh republikih organizacij RK vanje sporazuma in zahtev Vendar pa so se tudi danes zju- da armada zmanja tevilo svojih napadov na vojake objekte, in RK Slovenije ob sodelovanju evropske misije in ugotovila, da traj ustavili na zadnji stopnici enot na obmoju Hrvake, civilv katerih je bilo ranjenih ve Mednarodnega komiteja RK iz se jugoslovanska vojska ne dri - hrvaki policisti in vojaki (gar- nim oblastem naj J A prijav i vsak vojakov in astnikov. eneve, je bila danes opravljena doloila o umiku v vojanice, disti) so obvladovali teroriste iz premik svojih enot in naredi koizroitev vseh zajetih in priprtih JA v celoti spotuje prekiampak, nasprotno, e bolj pre- Borovega sela in Srbije, a so se nec diskriminaciji in ikaniranju vojakov. Prepeljali so jih v dolonitev ognja, slovenske obomika svoie enote na Hrvakem. po prihodu vojakih tankov spet astnikov, vojakov in civilistov ene zbirne centre v Ljubljani, roene enote pa ne ravnajo To je odkrita gronja, je dejal umaknili na izhodine poloaje. nesrbske narodnosti v J A. Zidanem Mostu in Sevnici, kjer tako. Ne spotujejo sklepa Manoli in dodal, da je maltreti- Ker je ponoi iz Virovitice izgiso bili predani predstavnikom predsedstva SFRJ in nadaranje nesrbskih kadrov v vojski nila oboroitev hrvake teritori- sodelujejo v obrambi, odve. Pri Rdeega kria Jugoslavije in reljujejo oboroene akcije, to dobilo nezasliane razsenosti. alne obrambe za to obino, v ve- vsem skupaj pa kae omeniti tupublik. Kot je povedal sekretar pa pria o dejanski opredeliPozivajo jih. naj streljajo na svo- likosrbskem scenariju zgornja di podatke, sicer nepopolne, ki RK Slovenije Mirko Jeleni, naj tvi tistih, ki jim poveljujejo. je ljudi, to pa je v nasprotju toka Velike Srbije in ker so na bi Slovenijo e danes zapustili je dejal Negovanovi nacionalno meanem obmoju jih uradno ni m o g o e preveriti, vsi vojni ujetniki - vojaki JA, z vsemi mednarodnimi konven- Hrvake tudi do zob oboroeni namre, da je samo v verajnjih e danes diskretirirajo in nae oblasti pa so jim dale jam- cijami. Odgovorne je treba zato srbski civilisti, je napovedana spopadih med hrvako vojsko in krijo verajnje sklepe stvo za varen prevoz po Sloveni- resno opozoriti, naj se ne igrajo vojna na Hrvakem namenjena teroristi na srbski strani menda predsedstva SFRJ. Tako deji. Sicer pa bo tevilo ujetih voja- z ivljenji naih otrok, je dejal predvsem ustanovitvi Velike Sr- padlo ve ljudi, kot jih je v dosejansko onemogoajo vsakrkov, ki bodo zapustili ozemlje Manoli. bije od Virovitice na severu do danji vojni na Slovenskem. Kot no razumno reitev glede Slovenije, odvisn od prevoznih Zaradi takega sklepa hrvake Karlobaga na jugu. se zdi. Hrvaka zdaj drvi v vojprihodnosti Jugoslavije, je monosti. vlade lahko sklepamo, da so se no. poudaril generalpodpolkovv hrvakem dravnem vodstvu ZMAGALO JE IVLJENJE - Presreni vojaki JA. ki so v minulih vojnih dneh uli ali bili ujeti, na nik Negovanovi. PETER POTONIK Poveljnik hrvakih oboroenih MAJDA VUKELI vendarle odloili, da sprejmejo ljubljanski avtobusni postaji v avtobusu Rdeega kria, ki jih bo odpeljal proti domu. (Foto: Ale Ve na 2. strani. in Hina nenehno izzivanje vojske na hr- sil generalpolkovnik Martin peVINKO VASLE ernivec)

Hrvaka drvi v vojno

Trditve generala Negovanovia