E T R T E K , 22. A V G U S T A 1991 L J U B L J A N A L E T O XXXIII T.

196 C E N A 16 D I N A R J E V
2,60 D E M , 18 A T S , 2,50 C H F , 2000 ITL

RAUNALNIKA OPREMA
065/62-477, faks 06S/62-733 wmm0

Samostojen asnik za samostojno Slovenijo

| Knjievni listi: Publikacija za izbirne ase in razvajene potepuhe - Globalna predstavitev Republike Slovenije - Govorica peresa in oroja

Dravni udar v SZ spodletel Puiste bodo predali sodiu

Gorbaov je O. K., je javnosti zadovoljen sporoil ameriki predsednik Bush, ki se je z njim e pogovaijal po telefonu - Najveje zasluge za tak razplet dogodkov ima odloni ruski predsednik Jelcin - Gorbaov se vraa v Moskvo
O D NAIH DOPISNIKOV M O S K V A , 21. avgusta - Bolj ko j e jasno, da s e j e poskus prevratnikov izjalovil in da samozvanega dravnega komiteja za izredno stanje ni ve, vse ve j e nasprotujoih si novic o usodi lanov omenjenega puistinega komiteja, ki so strmoglavili Mihaila Gorbaova. Ruski radio je popoldne spo- prestopile na Jelcinovo stran in roil, da so bili prevratniki ujeti stran Ruske federacije. K temu pri neuspelem poskusu pobega, jih je neposredno pozval ozirov Moskvi pa kroijo tudi vesti, ma jim je to ukazal prav Boris da naj bi bila tako Krjukov kot Jelcin, ki je v odsotnosti zakoniJazov, se pravi hrbtenica repre- te oblasti oziroma predsednika sivnega aparata, odletela na S Z ne le nominalno, temve tudi dejansko prevzel delen nadzor Sovjetska tiskovna agencija nad armado. T A S S sporoa, da bodo orgaBoris Jelcin, ki je na izredni nizatorjem dravnega udara so- seji parlamenta sicer zahteval, dili oziroma da bo sovjetski dravni toilec zadevo predal posebni preiskovalni komisiji. Krim, kjer naj bi bil Mihail G o r baov. Iz uradnih virov se je zvedelo, da je tja odpotoval tudi predsednik zveznega parlamenta Anatolij Lukjanov. pet drugi, na primer ruska tiskovna agencija, sporoajo, da je maral Dimitrij Jazov naredil samomor. Da bi bila zmeda e veja, neimenovani krogi d o d a j a j o , da naj bi se v kratVem, se pravi e danes ali jutri, v Moskvo vrnil Mihail Gorbaov, ki naj bi prevzel vse funkcije, zato ne bi bilo preseneenje, e bi se bodisi nocoj bodisi juri pojavil na osrednji televiziji. V kratkem bo jasno ozadje tovrstnih pekulacij. Neizpodbitno, p o m e m b n o in oprijemljivo pa je, da se tankovske enote umikajo iz Moskve in da je tretji in najbolj dramatien dan po strmoglavljenju Mihaila Gorbaova dogodke zasukal v eleno smer, da je namre poskus puistov spodletel. Vseskozi je bilo na dlani, da puisti ne morejo uspeti, dokler je Boris Jelcin iv ozir o m a dokler so on in njegova garnitura na vrhu Ruske federacije. Boris Jelcin je na dananjem izrednem zasedanju vrhovnega sovjeta Ruske federacije med drugim poudaril, da je obstajal konkreten nart likvidacije ruskega parlamenta oziroma vodstva Ruske federacije, oitno pa se je v zgodnjih jutranjih urah pri piscih taknega scenarija prelomilo tisti t r e n u t e k , ko je del armade oziroma ko so tri divizije, ki so bile poslane v Moskvo, seveda ne bi bil ve stari sovjetski predsednik, temve popolna jelcinizacija Gorbaova, ki bi e vedno uival primerno mednarodno zaupanje. Na zaetku osrednje informativne oddaje Vremja so sporoili, da je Mihail Gorbaov televiziji dal posebno izjavo. V njej med drugim pravi, da v celoti nadzira razmere v dravi, da so puisti-avanturisti poskusili izvriti dravni prvrat in da bodo kaznovani skladno z zakonom. Mihail Gorbaov je e dejal, da se je pogovarjal z Borisom Jelcinom, presednikom Kazahstana Nazarbajevom in Uzbekistana Karimovom. Ocenili so, da so bili puisti brez podpore republik in tudi brez podpore dravnega vodstva. Gorbaov je naelniku generaltaba sovjetskih oboroenih sil ukazal, naj umakne vojake enote v vojanice. Osrednja televizija o Gorbaovu ni prikazala nobeneg video posnetka, pa pa je bilo reeno da se bo v kratkem vrnil v Moskvo. Sode po izjavi kazahstanskega predsednika Nazarbajeva je skupina puistov prispela na Krim. Nazarbajev je pozval Gorbaova naj se z njimi ne pogovarja, temve da naj raje poaka skupino, ki jo je danes doloil vrhovni sovjet ruske federacije. Iz tega je mogoe sklepati, da so skesani puisti prili na Krim, da bi se po spodletelem poskusu pogodili z izoliranim predsednikom. Obrambni minister ruske federacije Konstantin Kobec je e napovedal, da bo na letaliu Vnukovo doakal Mihaila Gorbaova z vsemi astmi, hkrati pa je sliati, da se utegnejo soasno vrniti tudi puisti. In kako je potekal dananji dan v Moskvi? Tretji in tudi najbolj kritien dan po strmoglavljenju Mihaila Gorbaova je naposled postregel z radostnimi novicami. Predsednik Rusije Boris Jelcin je sprva na izrednem zasedandju vrhovnega sovjeta Rusije sporoil, da hoejo lani prevratnike vojako-puistine hunte pobegniti na letalie Vnukovo, nemalo zatem pa je zadihan napovedovalec radia Rusije (omenjeni radio je prvi prebil informacijsko blokado) sporoil, da so prevratblokado) sporoil, da so prevratnike ujeli pri poskusu pobega, nike ujeli pri poskusu pobega. Podrobnosti sicer niso znane, toPodrobnosti sicer niso znane, toda puistom je uspelo pobegniti da puistom je uspelo pobegniti s posebnim letalom z letalia V n u k o v o , vendar je za njimi poletelo tudi drugo posebno letalo, na katerem je bil tudi podpredsednik Rusije, sicer vojaki pilot Aleksander Ruckoi. O k r o g treh barikadami in vsaj desetimi tanki z ruskimi tribarvnicami znova trlo ve tiso ljudi, ki so prek improviziranih zvonikov poslu ali potek dopoldanske izredne seje ruskega parlamenta. Seja naj bi se zaela e ponoi, ko se je pravzaprav akalo na usodni napad posebnih enot K G B in ko je vojako poveljstvo razglasilo policijsko uro. T o d a tedaj ni bilo kvoruma, narodni poslanci pa so v navzonosti vodstva Ruske federacije izredno sejo zato zaeli dopoldne. Ve na straneh 4, 5. MIHA LAMPREHT MITJA MEROL

DANES V DELU
Starem makedonskih vojakov je prekipelo
Protest pred sobranjem, ker je vojska njihovim sinovom podaljala vojaki rok

Slovenske obmejne slube delajo po zveznih predpisih

Markovieve trditve o nenadzorovanem pretoku mamil in oroja so iz trte izvite
MNOICA NA MOSKOVSKIH ULICAH - Tisoi Moskovanov se e tretji dan zbirajo na ulicah, da bi tako izrazili svoje nezadovoljstvo s poskusom puistinega prevzema oblasti. (Telefoto: AP)

Gorbaov j e O . K.
NEVV YORK - V neverjetno hitrem sosledju dogodkov v zvezi s SZ j e ameriki predsednik George Bush sporoil novinarjem naslednje: Sovjetski predsednik Mihail Gorbaov j e spet na oblasti. Bush j e povedal, da je z Gorbaovom govoril danes, da j e s sovjetskim predsednikom vse O.K. in da ima vajeti oblasti spet v rokah. Telefonski pogovor j e bil devetnajst minut ez dvanajsto po amerikem asu, potekal pa je, ko j e bil Gorbaov e v svoji letni vili na Krimu. Kot j e povedal predsednik Bush, se namerava Gorbaov danes ali jutri vrniti v Moskvo. Ameriki predsednik je tudi povedal, da je Gorbaov dejal, da ceni podporo, ki j o je dobil od zahodnih voditeljev. Bil j e vzhien, je dejal Bush. Vse to je Bush povedal manj kot tri ure po davinji tiskovni konferenci v Kennebunkportu, na kateri je e zelo previdno govoril o poloaju v Moskvi in tudi e ni potrdil poroil o propadu udara v SZ. po lokalnem asu je radio Rusija posredoval novico, da so puisti ujeti. Narodni deputati vrhovnega sovjeta Rusije so poprej e pozvali Moskovane, naj blokirajo ceste na poti k letaliu Vnukovo, predsednik Jelcin pa uslubence Aeroflota, naj nikakor ne spustijo prevratnikov. Dopoldne se je na sedeu ruskega parlamenta, o b d a n e m s 16

TEMA D N E V A

Zadnji poskus?
Vojska se umika! Kako znano in uesom prijetno se slii, etudi tokrat s povsem drugega konca Evrope in eprav dokonna usoda (to pot) sovjetske hunte e ni povsem znana in uradno zapeetena. Kljub temu veina e sklepa, da niti tretji poskus udara v SZ - na prvega je opozoril evardnadze, drugega je pred asom poskual premier Pavlov, tretjega pa je pod okriljem generalov, kot kae. (pre)povrno izvedel Janajev ni uspel. So se asi tudi v domovini socializma tako spremenili, da ni mogel uspeti, ker zaradi nekajletne glasnosti ljudi preprosto ni bilo ve mogoe preslepiti z visokim pritiskom in nenadnimi zdravstvenimi teavami tistih, ki so skuali prerasti tankovsko demokracijo in teze veno verajnjih varuhov meja, ozemeljske celovitosti, enotnosti za vsako ceno...? Oitno so se. To bodo zdaj morali dojeti celo tisti, ki so predolgo iveli predale od mnoic in v tako sposojenem asu. da so ljudi takoj po udaru skuali preprievati s klobasami, ki so se nenadoma pojavile v sovjetskih trgovinah, in z govoricami o pravinem redu. ki bo zamenjal anarhini liberalizem prehodnega obdobja. Znova? Kdo ve kateri spet? Z metodami, ki so jih ljudje celo v poasi spreminjajoi se domovini socializma e vrgli na smetia zgodovine? e bo to morala dojeti moskovska osemglava hunta. bo nauk verjetno dovolj moan tudi za njene nekdanje (in doverajnje) uence. Upamo! Toda le pod pogojem, da se bo po moskovski lekciji nekaj nauil tudi tisti Zahod, ki bi bil moral e veraj pretehtano in tankoutno podpreti vse tiste poskuse demokratizacije, ki vodijo pro od travmatinih preseneenj. Le tako utegne postati poskus sovjetskih prevratnikov zadnji poskus v zgodovini socializma. DAMIJAN SLABE whmmmmmmmmmMmmmmmmmmmmmm

stran 2 Privilegiji predelovalnih obratov

Lastninjenje po zadrunem zakonu krivino za delavce

Vse veje zagate tekstilne industrije

Brez izvoza bodo tekstilci potonili

BORIS JELCIN zmagovalec

Vendarle

stran 3 Struki veeri poezije

Zlati venec bo prejel Josif A. Brodski

da puistom sodi sodie, je hkrati dejal, da ne verjame zgodbam, o bolezni Mihaila G o r b a o v a , in se zavzel za vrnitev oziroma obnovo zakonitih institucij, se pravi tudi Gorbaova kot predstavnika zakonite oblasti. Jelcin v slogu velikega legitimista zato zaasno prevzema tudi nadzor nad a r m a d o , hkrati pa je danes posredno nakazal interes, da se Gorbaov v resnici vrne v Kremelj. Lahko reemo, da je Jelcin oziroma" njegov tab resda z nelovekimi napori, ob vsem dramatizmu pa tudi ob - ne le v narekovajih - amaterskih puistih, odigral odloilno vlogo, da se prevrat ni spremenil v veliko katastrofo. Vse se zdi preve enostavno, da skoraj ni mogoe verjeti, toda e e hipotetino govorimo o politinem come backu Mihaila G o r b a o v a , je treba upotevati, da bi taken Gorbaov Jelcinu kot suverenu velike Rusije vsaj nekaj asa zelo ustrezal. T o pa

stran 6 Zdomec le ni bil tako bogat, kot je menil ropar

Po popivanju v Portorou je Sabahudin T. premlatil in okradel Franca P. stran 11

ROZE. NE MOLOTOVKE - Mlad sovjetski tankist nejevoljno opazuje mnoico demonstrantov, ki mu je tank okrasila z roami. (Telefoto: AP),

Predsedstvo Jugoslavije za preivetje

B E O G R A D , 21. avgusta (Tanjug) - Danes se je konala dvodnevna razirjena seja zveznega predsedstva, ki jo je vodil Stjepan Mesi. Na njej so poleg lanov predsedstva SFRJ sodelovali tudi predsednik in podpredsednik skupine SFRJ, predsednica zveznega zbora skupine SFRJ in drugi visoki zvezni

Hrvaka brani meje

Zvezne komisije za premirje niso storile skoraj niesar - Provokacije srbskih skrajneev in vojske se mnoijo - Opozorilo Petru Graaninu
O D NAEGA DOPISNIKA Z A G R E B , 21. avgusta - Hrvako notranje ministrstvo je poslalo zveznemu ministru za notranje zadeve Petru Graaninu opozorilo, da bo Hrvaka svoje ozemlje zavarovala z vejimi akcijami. mirnemu prebivalstvu, ne bodo Hrvaki notranji minister Ivan Veki v pismu, ki so ga poslali pa ga zagotavljali tistim, ki so Graaninu, navaja, da je bilo od sodelovali v teroristinih akcijah 7. avgusta do danes kar 158 kri- in v napadu na Pakrac. tev premirja. V Zagrebu pravijo, Kot pravi Milan Brezak, je da zvezne komisije za vzpostavi- zaradi dogodkov v Pakracu, tev prekinitev ognja in nadzorov katerih so imeli srbski skrajnevanje premirja niso storile skoraj i precejnje izgube, med teroriniesar, da bi prepreile tevilne stinimi enotami in tistimi, ki te provokacije srbskih teroristov in enote podpirajo, zavladala panitudi vojske, ki je vekrat streljaka. Zato j e prilo tudi do maela na hrvake o b r a m b n e enote. vanja. Kot j e rekel Brezak, je Hrvako notranje ministrstvo bo bilo ponoi na Osijek izstreljeod vlade in vodstva Republike nih ve kot 300 granat, tri letala Hrvake zahtevalo, da mu dovopa so najprej z mitraljezi, potem lita uvesti ukrepe za o b r a m b o pa z bombami napadla vas Sarrepublike, ob katerih lahko priva pri Osijeku. Potem so se vode do vejega tevila rtev. Z a t o jaka letala vrnila v Vojvodino. ministrstvo opozarja zvezni seCilj vojakega napada so bili cikretariat za notranje zadeve, da vilni objekti. Oitno j e , da prebo odgovoren za nadaljnji razvoj kinitev ognja na Hrvakem ni dogodkov, e ne bo takoj vzpoupotevana, zato se je hrvako stavljeno premirje in e b o d o tenotranje ministrstvo odloilo za roristine enote krile prekinitev odloneje ukrepanje. ognja. Pomonik hrvakega notranjega ministra Milan Brezak je v dananji izjavi za javnost dejal, da so dogodki na Hrvakem edalje bolj dramatini. Pravi, da hrvake enote nadzorujejo poloaj v Pakracu, in dodaja, da je bilo v spopadih na srbski strani 6 0 mrtvih in ve kot sto ranjenih. Po njegovih besedah so hrvake enote zasegle pri teroristih vejo koliino oroja. Navaja tudi. da so teroristine enote razbili in da so prijeli veliko srbskih skrajneev. Hrvako notranje ministrstvo zagotavlja varstvo Opazovalci politinega dogajanja na Hrvakem preobrat v obrambni politiki povezujejo ne le z grobim vojakim napadom na sredie Osijeka. ko so bile tiri osebe ubite, ve pa ranjenih, temve tudi s potekom seje zveznega predsedstva v Beogradu. Dr. F r a n j o T u d m a n je imel sinoi, ko se je vrnil iz Beograda, na Banskih dvorih tiskovno konferenco. Po njegovih odgovorih na vpraanja novinarjev je bilo mogoe sklepati, da v Beogradu niso dosegli vejega napredka. Srbija in rna gora sta namre zahtevali, da mora suverenost temeljiti na federaciji in izhajati iz dravne celovitosti Jugoslavije, medtem ko zahodni republiki, torej tudi Hrvaka, zahtevata. da so republike suverene. Dr. T u d m a n je poudaril tudi, da ni bil sprejet njegov predlog, naj zvezno predsedstvo sprejme odlok o umiku vojske na Hrva-

Demos bo pripravil nov model ureditve odnosov

Bistvo tega modela je ustanovitev konference o varnosti in sodelovanju v Jugoslaviji
L J U B L J A N A , 21. avgusta - Slovenija bo v prihodnjih dneh jugoslovanski in svetovni javnosti ponudila nov model ureditve odnosov v jugoslovanski skupnosti. Bistvo tega modela, ki je po besedah slovenskega zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla e v rudimentalni obliki, je ustanovitev nekakne konference o varnosti in sodelovanju v Jugoslaviji, v katero bi bile vkljuene vse jugoslovanske republike. Moen model premagovanja samostojna in neodvisna drava jugoslovanske krize in uveljav- Slovenija in ohranitev vseh doseljanja novih odnosov v jugoslo- danjih pridobitev. Hrvaka jc tuvanskem prostoru je pred dnevi di e nekajkrat izrazila svoj intenastal v D e m o s u ; po besedah res, ki je zelo blizu oblikovanju njegovih predstavnikov na da- nekakne konfederacije ali pa nanji tiskovni konferenci bodo vsaj jugoslovanske gospodarske obrise tega modela dali najprej skupnosti. Interesi drugih repuv medstrankarsko razpravo, blik so drugani. rna gora in o njem pa naj bi razpravljala tu- Srbija bosta verjetno sklenili bolj di slovenska skupina. Kot je trdno zvezo. Njima se bosta lahdanes poudaril dr. Rupel, ta mo- ko prikljuili tudi BiH in Makedel izhaja iz vseh predlogov, ki donija ali pa bosta ti dve repuso se pojavljali na dosedanjih bliki sami oblikovali kakno pogovorih o odpravi jugoslovanske politine in dravne krize. Ker se je izkazalo, da obstajajo Po tem modelu bi, kot je dav Jugoslaviji vsaj tri, e ne tiri nes dejal dr. Rupel, konferenca skupine interesov, so tudi v tem lahko postala dokaj trajna oblika modelu ponujene razline oblike sodelovanja in povezovanja v jupovezovanja ali sodelovanja med goslovanskem prostoru. Ve na republikami. Slovensko izhodi- 2. strani e je pri tem jasno. Na cilj sta VESO STOJANOV

KONEC EPIDEMIJE

^ j ^ H ^ ^ T
NISEM P0LAH

funkcionarji, ter predsedniki republik Makedonije, Srbije, Slovenije in rne gore in predsednika vlad republike Hrvake in BiH. Zvezno predsedstvo je, kot so sporoili, razpravljalo o predlogu ukrepov za delovanje dravnega sistema med trimesenim moratorijem, ki ga je pripravil zvezni izvrni svet. U v o d n o besedo je pripravil predsednik zveznega izvrnega sveta. Upotevaje verajnje stalie, da je nujno zagotoviti delovanje ivljenjsko pomembnih delov politinega in gospodarskega sistema drave do uresniitve politinega dogovora o prihodnosti Jugoslavije in da bi prepreili gospodarske in socialne motnje, ki dobivajo katastrofalne razsenosti, hkrati pa da bi im bolj omejili kodo, ki nastaja v dravi kot celoti in v vseh njenih delih, ter izpolnili m e d n a r o d n e obveznosti Jugoslavije, so se dogovorili, da je treba zagotoviti monosti za opravljanje najnujnejih gospodarskih in politinih funkcij. Poskrbeti je treba za delovanje jugoslovanskega trga, denarnega in deviznega sistema ter politike, kreditnih odnosov s tujino, plailnega sistema in plailnega p r o m e t a , sistema carinskega in necarinskega varstva ter zveznega prorauna. K delu prejnjega stalia, ki zadeva zvezni proraun, in sicer k proraunu strokov a r m a d e , ni dal soglasja predsednik hrvake vlade. Z a doloanje in uresnievanje najnujnejih funkcij na navedenih podrojih je treba zagotoviti vse, kar je p o t r e b n o za delo zvezne skupine in zveznega izvrnega sveta. Sporazum o minimumu teh funkcij in nainu uresnievanja morajo dosei predstavniki skupin in izvrnih svetov republik in pristojnih zveznih organov. Zvezno predsedstvo podpira prizadevanja zveznega izvrnega sveta, da bi ta sporazum dosegli v im krajem asu in v skladu z brionsko deklaracijo, je zapisano v sporoilu.

kem v vojanice.
T a k o vojska ostaja tamponska cona, saj oborouje teroriste in aktivno sodeluje v teh spopadih, torej je ena od vojskujoih se strani na Hrvakem. Ve na 2. strani. GORAN MORAVEK

Ne priznajo jim statusa manjine

S O F I J A . 21. avgusta (Tanjug) Pismo predsednika turke vlade Mesuta Vilmaza bolgarskemu premieru Dimitru Popovu, v katerem izraa zaskrbljenost sprio poskusov, da bi iz politinega ivljenja Bolgarije izkljuili Gibanje za pravice in svoboine, je v Sofiji zbudilo odlone reakcije-

Karikatura: Franco Juri

Visoki stiki dr. Rupla

V enem dnevu se j e sestal z Genscherjem in De Michelisom, oba pa prideta kmalu v Ljubljano - Stalia, naklonjena Sloveniji, so prevladujoa
LJUBLJANA, 21. avgusta Po verajnjem sreanju z nemkim zunanjim ministrom Genscherjem in po dananjem sestanku z italijanskim kolegom D e Michelisom je dr. Rupel pripravil tiskovno konferenco, na kateri je strnil vtise z obeh sreanj. Temi pogovorov z obema kolegoma sta bili predvsem razmere v Jugoslaviji in s tem povezane razmere v SZ in prihodnje urejanje statusa Slovenije v Jugoslaviji oziroma zunaj nje. Pri obeh pogovorih, ki sta bila teza je e naprej, da v Evropi sproena, prijateljska in na rav- dokaj nestrpno akajo na pobuni enakopravnih partnerjev, se de za reitev jugoslovanske krize je pokazal interes tako Italije in s tega vidika je p o m e m b n o , kot Nemije za stalne stike s Slo- da je Slovenija svojo idejo takoj venijo, za stalno informiranje in predstavila. sprotno skupno reevanje odprtih gospodarskih in finannih Italija ocenjuje, je dejal De vpraanj. To bodo vse strani na- Michelis, da je Slovenija v dradaljevale, vrh tega sodelovanja matinem gospodarskem poloapa bosta jesenska obiska D e ju, zato ji namerava pomagati. Michelisa in Genscherja v Ljub- V ta namen bo storila podobne korake kot pred dnevi Nemija ljani. Dr. Rupel je obema zunanji- s ponovno uvedbo zavarovanj za ma ministroma predstavil tudi poslovanje s Slovenijo. idejo o urejanju prihodnjih odOba p o m e m b n a zunanja mininosov v Jugoslaviji in o slovenskem predlogu konference stra sta bila tudi nenavadno optio varnosti in sodelovanju v Jugo- mistina glede nadaljnjega razslaviji (jugoslovanski mini voja poloaja v Jugoslaviji: De KVSE). Povedal jima je, da je Michelis po eni strani meni, da Slovenija pripravljena biti lan ima progresivna fronta v Jugote konference - resda pa ni ve slaviji - sestavljale naj bi jo tiri kot to, in tej ideji sta oba sogo- republike (Slovenija, Hrvaka, vornika z veseljem prisluhnila BiH in Makedonija) in Markovi ter prosila za nadaljnje podrob- kot predstavnik zveze - veliko ne informacije o njej. Ruplova monosti za uspeen upor konservativnim silam Srbije in vojske, Genscher pa je po drugi strani povedal, da so doslej osamljena nemka stalia do Slovenije ( p o d p o r o je imel le v Italiji in Danski) v Evropski skupnosti sedaj postala prevladujoa. Razlika med Rimom in Bonnom pa e vedno obstaja: Genscher povsem razume slovensko idejo o postopnem vkljuevanju posameznih delov nekdanje Jugoslavije v Evropo, m e d t e m ko De Michelis to sicer razume, a ga skrbi, e bo Slovenija zaradi tega druge republike kar pustila, naj gredo k hudiu, ali pa jim misli pri vstopu v Evropo tudi kaj pomagati. Glede primerjave med poloajem v SZ in Jugoslaviji so tudi prile do izraza razlike med Genscherjem in De Michelisom: prvi je bil preprian, da se bodo progresivne sile v S Z kmalu vrnile na oblast, medtem ko je bil De Michelis glede tega skeptien in je menil, da obstaja nevarnost za dravni udar v Beogradu, pri emer bi tujina takoj reagirala s priznanjem Slovenije in Hrvake. DARIJ AN KOIR

STO OSAMOSVOJITVENIH DNI

Zakulisje slovenskega osamosvajanja
Zveer 8. maja so na seji predsedstva Borisavu Joviu e popuali ivci, ker se je spet zatikalo pri sklepih o izrednih pooblastilih J A .

Grajske Poletne Prireditve v Lakem

petek, 23. avgusta 1991, ob 20.30 Vojaki transporti akajo na signal
LJUBLJANA, 21. avgusta - Na slovenskih eleznicah aka na signal za odhod 14 vlakov, polno naloenih z vojako opremo in orojem. Pri eleznici pravijo, da te kompozicije ne ovirajo rednega prometa, ker se je za polovico zmanjal transport iz koprskega in rekega pristania in ker tako reko ni prometa iz notranjosti Jugoslavije oziroma iz tujine proti Srbiji. Zaradi vojne na Hrvakem smejo vlaki voziti le podnevi, in sicer le na vsake tiri ure. To pomeni, da bodo te kompozicije iz Slovenije v najboljem primeru lahko odpravili ele v tirih dneh. Ta as pripravljajo 23 kompozicij, do 5 . septembra, ko naj bi se vojska umaknila iz Slovenije, pa priakujejo e okrog 70 prevozov. Poleg tega raunajo tudi na priblino 40 vlakov z gorivom iz mokronokega skladia, kijih bo najbr teko sestaviti, ker primanjkuje vagonov cistern. Ve v razmerah v Sloveniji po umiku J A na 3. strani. (B. M., foto: M. Zaplatil)

Vokalna skupina A V E
+
+ + + PV V R A L O I O A N AK
Ce bo vreme slabo, bt prireditev v Nadapnijski cerkvi * Lukem Proda/a vstopnic v Ki impasovim poslovnicah v Lakem in Celju.