eprav nam je industrija spletno pokrajino dolgo asa predstavljala in prodajala kot neskonen travnik, na katerem je dovoljeno in mogoe

vse, se v praksi vedno bolj kaejo obrisi omejene in zaprte tovarne, v kateri so prehajanja med posameznimi proizvodnimi dvoranami skoraj nemogoa in kjer posameznika omejujejo politine entitete, podjetja in navsezadnje tudi lastna narava. Spletno cenzuro najpogosteje razumemo kot prepreevanje dostopa do spletnih informacijskih virov, ki bi po mnenu cenzorjev lahko kodovali politini klimi v dravi, ki te vire cenzurira. Vseeno vedno ve teoretikov opozarja, da zaradi decentraliziranega modela komunikacije preko spleta popolno onemogoanje dostopa ni ve mogoe in da se vedno ve politinih entitet nagiba k omejevanju, preusmerjanju in filtriranju komunikacijskih poti. Tako namesto prepreevanja dostopa do spornih vsebin entitete raje skrbijo za im laji dostop do vsebin, ki so v skladu s sistemskimi dogmami posameznega reima in z razlinimi metodami samo oteujejo dostop do problematinih vsebin. Drave pa niso edine, ki se ukvarjajo z omejevanjem in oteevanjem dostopa do spletnih vsebin. Prav tako, e ne e bolj, so aktivna podjetja, ki v imenu itenja avtorske pravice izvajanjo nadzor in cenzuro posameznih spletnih mest oziroma na doloenih spletiih izvajajo cenzuro posameznih vsebinskih sklopov. Kritiki opozarjajo, da tudi tukaj obstajajo monosti zlorab, saj zalobe v doloenih primerih ne podajo zadostnega razloga za umik vsebin, upravniki spletnih mest pa z njimi sodelujejo zaradi strahu pred tobami. Poleg prepreevanja oziroma omejevanja dostopa do vsebin pa se vedno bolj uveljavlja tudi nadziranje oziroma zbiranje podatkov o spletnih uporabnikih. Tak nain prevladuje tudi v dravah zahodnega sveta, kjer zbiranje in analizo prometnih podatkov zagovarjajo z bojem proti terorizmu, pedofiliji in trgovini z ljudmi. Vseeno kritiki opozarjajo, da zbiranje podatkov poteka avtomatino, da je vsebinske analize zelo malo in da se je e vekrat izkazalo, da obseg zbiranja podatkov in dejanska uporaba teh podatkov nista v sorazmerju. Hkrati se z medijskimi opozorili o izvajanju nadzora v drubi ustvarja klima panoptikona, kjer je namen naela nadzorovanja [...] v tem, da napravimo (zapornike) ne le sumnjiave, ampak tudi prepriane, da se ve isto vse, karkoli napravijo, eprav morda to ni res (Bentham v Splichal, 1996: 232).

Drava ve, kaj je dobro zate!

Cenzura s strani politinih entitet je najbolj oitna in najbolj odmevna, predvsem zaradi drav, kot so Kitajska, Pakistan in Severna Koreja ter Kuba, kjer se cenzuriranje dostopa razume predvsem kot omejevanje lovekovih pravic dravljank in dravljanov teh drav, ki je v nasprotju z dogmami demokracije, kot jo poznajo na Zahodu. Podroje cenzure v teh dravah je medijsko dobro pokrito, kar vodi tudi do razvoja doloenih medijsko stereotipiziranih drav, kjer sta cenzura vsebin in omejevanje dostopa najbolj prisotna, medtem ko se druge drave zaradi manka medijske izpostavljenosti ne pojavljajo. V javnosti najmoneje zaznamovana ostaja Kitajska, eprav skupina Novinarji brez meja v svojem letnem poroilu za leto 2012 opozarja, da cenzura ni ni manja v Belorusiji, na Kubi, v Bahrainu in Burmi (Reporters without Borders, 2012).

Nadziranje in trgovanje s tehnologijo za spletni nadzor je v zadnjih letih postala celo industrijska panoga, ki ni ve rezervirana samo za oddelke varnostnih slub, temve se je okrog koncepta spletnega nadzora razvila cela industrija povpraevalcev in ponudnikov. Nedavno je Pakistan objavil javno namero pridobivanja ponudb za izgradnjo nadzornikega sistema spletnih komunikacij, ki bi bil podoben kitajskemu. Poziv je v ZDA naletel na hud odpor borcev za lovekove pravice, zaradi pritiska javnosti pa je Pakistan namero kasneje umaknil, e vedno pa kritiki opozarjajo, da to ne pomeni, da so z umikom ponudbe pakistanske oblasti prenehale razmiljati o uvedbi taknega nadzornega sistema (WebProNews, 2012). Zanimivi so tudi razlogi za cenzuro spletnih vsebin. Tudi tukaj velja preprianje, da je cenzura v svojih ciljih uniformna, pa vendar v razlinih reimih cenzura opravlja razline funkcije. Poglejmo tri od najbolj zloglasnih reimov cenzure na spletu. Tajska cenzuro spleta izvaja v skladu z zakonom o kibernetskem kriminalu (cybercrime law), razlogi zanjo pa so razlini. Iz depe na Wikileaks lahko razberemo, da je eden od razlogov vzdrevanje politinega miru, drugi pornografija, ki je na Tajskem prepovedana z zakonom in tako naprej. Analitiki e opozarjajo, da postopek cenzure ni transparenten, prav tako pa se na cenzuro ni mogoe pritoiti oziroma jo razveljaviti (Wikileaks, 2012). V Pakistanu je cenzura vsebin in regulacija dostopa do njih povezana predvsem s pornografijo in blasfeminimi vsebinami, zanimivo pa je, da veliko cenzuriranih spletnih mest drava cenzurira na pobudo javnosti, ki meni, da pornografija ni v skladu z njihovo veroizpovedjo (Washington Times, 2012). Burmanske oblasti regulacijo interneta razumejo predvsem kot orodje za doseganje politinega miru v dravi. Novembra 2010 so v dravi izvedli prve volitve po ve kot dvajsetih letih, hkrati s predvolilno kampanjo pa na spletu uvedli strogo cenzuro protivladnih vsebin, s katerimi bi lahko nasprotniki reima vplivali na populacijo. Pripadnik skupine Wikileaks Jacob Applebaum je ugotovil, da burmanske oblasti filtrirajo 96% odstotkov vsega spletnega prometa, ki pride v to dravo (Reporters without Borders, 2012).

Podjetje ve, kaj je dobro zate!

Na podroju spletne cenzure niso ni manj od nacionalnih vlad aktivna posamezna podjetja oziroma skupine znotraj zasebnega sektorja, ki se vsaka po svoji moi in elji trudijo regulirati spletne vsebine. Glasbene in filmske zalobe, posamezna informacijska podjetja in drugi akterji na trgu so se morali pred javnostjo e vekrat zagovarjati zaradi prepreevanja dostopa oziroma umikanja doloenih vsebin. Podjetje Apple je v Nemiji leta 2010 cenzuriralo vsebino veih nemkih medijskih hi, ki so na Apple trnici ponujali svoje aplikacije za prikazovanje vsebin tiskanih izdaj. Revijo Stern so obvestili, da njihova galerija pomanjkljivo obleenih deklet kri pravila poslovanja in da aplikacije ne bodo ve ponujali uporabnikom, e Stern ne bo primerno obdelal spornih fotografij. Podobno cenzuro je doivela revija Bild, pri kateri je Apple zahteval, da spremenijo vsebino (obleejo sleene modele) v aplikaciji pa tudi v digitalni obliki revije, ki je bila dostopna na Bildovem spletiu in ki si jo uporabniki lahko opcijsko naloijo tudi s pomojo Applove trnice

iTunes. Bild se je na odloitev pritoil, vodja spletnega oddelka pri tej medijski hii pa je opozoril, da zaradi nejasnih pravil lahko danes cenzurirajo galerije, jutri pa se bodo zaeli vtikati v mnenjske lanke (Gizmodo, 2012). Teoretiki opozarjajo, da regulacija spletnih vsebin s strani ponudnikov dostopa do spleta obstaja v veih dravah, vendar med posameznimi sistemi obstajajo velike razlike. Drave so sicer z mednarodnim pravom zavezane k regulaciji spletnih vsebin, e te vsebujejo otroko pornografijo, pozive h genocidu, rasno, versko in nacionalistino nestrpnost oziroma pozive k terorizmu, vseeno pa tudi Zdrueni narodi opozarjajo, da morajo drave sporne vsebine umikati transparentno, nedvoumno in z mislijo na naelo nujnosti in sorazmernosti (General Assembly, 2012). Predlogi zakonodaj SOPA, PIPA in ACTA po mnenju mnogih kritikov prelagajo veliko regulatornih pravic na podjetja ponudnike dostopa do spleta. Kritiki opozarjajo na nejasnost jezika in ohlapnost definicij spornih vsebin, do katerih bi v skladu s to zakonodajo ponudniki lahko onemogoali dostop brez nadzora dravno-pravnih organov (TechEye, 2012). Dosedaj so namre ponudniki dostopa do spleta delovali kot nevtralni posredniki, ki so doumnevno sporno vsebino umikali na podlagi sodnega naloga oziroma zahtevka avtorja doloene vsebine, v novih zakonodajnih predlogih pa se odgovornost za spletne vsebine prelaga na ponudnike dostopa do teh vsebin. To je v strokovni javnosti e sproilo proteste, kritiki pa so opozarjali predvsem na neusposobljenost ponudnikov dostopa za presojanje spornosti vsebin ter na posledien nadzor vseh vsebin, s katerim bi lahko ponudnik dostopa ugotovil spornost posameznih vsebin (No ACTA!, 2012).

Sam bom e vedel, kaj je dobro zame!

Z uporabo spletnih iskalnikov, ki nam na podlagi iskanih vsebin ponujajo nove vsebine, se uporabniki podajajo na spolzko pot. Po eni strani je sicer res, da so rezultati iskanja bolji, saj se ujemajo s predstavami posameznika , po drugi strani pa posameznika zapirajo v filtrirni mehurek, iz katerega je zelo teko izstopiti. V svetu, kjer nam je vse poznano, se je nemogoe uiti o novih stvareh, (Pariser, 2010: 15) opozarjajo komunikologi, ki v optimizaciji spletnih iskalnikov vidijo nevarnost zapiranja posameznika pred doloenimi spletnimi vsebinami oziroma samocenzuro. Uporabnik s svojim vedenjskim vzorcem doloa nain uporabe spleta, programska oprema in spletni iskalniki pa mu skuajo imbolj ugoditi. Tako se krog dosegljivih vsebin vse bolj reducira na uporabniku vene vsebine, ostale vsebine pa ostajajo zunaj njegovega dosega. Tehnino pri filtrirnem mehurku sicer ne gre za cenzuro, saj vsebine ponavadi niso nedosegljive v absolutnem smislu, vseeno pa so doloenemu uporabniku zaradi optimizacije uporabnike izkunje posamezni sklopi nedosegljivi, saj je sistem presodil, da uporabnika tiste vsebine ne bodo zanimale. Vse skupaj se kona v filtrirnem mehurku, kjer uporabnik konzumira samo vsebine, za katere je sistem na podlagi uporabnike izkunje presodil, da bodo uporabniku ve. Uporabnik tako iz navidezno neskonnega vira informacij dobiva samo strogo preien vir,

zaradi ujemanja informacij s svojimi preprianji pa le redko kdo posumi, da dobiva samo del informacij oziroma da doloene vsebine niso dosegljive.

Glavno vpraanje Kaj je internet?

Na koncu lahko ugotovimo, da enoznanega odgovora na cenzuriranje spletnih vsebin ni. Po eni strani se nam regulacija spletnega prostora ne bo mogla izmikati v nedogled in bo slej kot prej potrebno razreiti dileme neskono odprtega prostora in velikega tevila delenikov, ki regulirajo samo nekatere dele, po drugi strani pa veina aktualnih zakonodajnih predlogov nastaja pod pritiski doloenih interesnih skupin, ki jim celostna razreitev problema sploh ni v interesu. Zatakne se e pri definiciji interneta. Gre za tehnoloko inovacijo, komunikacijski prostor ali kaj tretjega? Postopek regulacije in smer razvoja zakonodajnih predlogov je v veliki meri odvisna od odgovora na to vpraanje, odvisna pa je tudi od tega, kdo bo ponudil odgovor, ki bo zadovoljil vse delenike. Konceptualni izzivi definicij pa so samo del teave. Izziv bo tudi vzpostavitev sistema nadzora nad tehnolokimi reitvami, ki spletno komunikacijo dejansko poganjajo. Lastnitvo domenskih strenikov in nadzor nad organizacijo ICANN, ki skrbi za regulacijo domen po celem svetu bo, ob upotevanju aktualnih trendov zapiranja spletnih komunikacij, vedno bolj pomembno. In konno odgovoriti si bo potrebno na vpraanje, komu je internet sploh namenjen in za kaj ga lahko ta skupina posameznikov uporablja. iri, kot bo konsenz pri tem vpraanju, bolj odprti bodo spletni paniki. Za vse uporabnike.

Viri in literatura
1. Splichal, Slavko (1997): Javno mnenje. Ljubljana: FDV. 2. Pariser, Eli (201): The Filter Bubble. London: Penguin Group. 3. Spletni vir 1: Reporters without Borders (2012): Internet enemies report 2012. Dostopno na http://march12.rsf.org/i/Report_EnemiesoftheInternet_2012.pdf (15. april 2012). 4. Spletni vir 2: Web Pro News: Pakistan Scraps Firewall. Dostopno na http://www.webpronews.com/pakistan-cancels-firewall-2012-03 (15. april 2012). 5. Spletni vir 3: Wikileaks: Internet Censorship in Thailand. Dostopno na http://wikileaks.org/wiki/Internet_Censorship_in_Thailand (15. april 2012). 6. Spletni vir 4: Washington Times: Wanted: Censor for Pakistans Internet. Dostopno na http://www.washingtontimes.com/news/2012/mar/8/wanted-censor-for-pakistansinternet/?page=all (15. april 2012) 7. Spletni vir 5: Reporters without Borders (2012): Internet enemies report 2012. Dostopno na http://march12.rsf.org/i/Report_EnemiesoftheInternet_2012.pdf (15. april 2012). 8. Spletni vir 6: Gizmodo (2012): Its Time to Declare War Against Apples Censorship. Dostopno na http://gizmodo.com/5490310/its-time-to-declare-war-against-applescensorship (15. april 2012). 9. Spletni vir 7: General Assembly (2012): Promotion and protection of the right to freedom of opinion and expression. Dostopno na http://www.ohchr.org/Documents/Issues/Opinion/A.66.290.pdf (15. april 2012).

10. Spletni vir 8: Tech Eye (2012): ISP internet policing resulting in corporate censorship report. Dostopno na http://news.techeye.net/internet/isp-internet-policing-resulting-incorporate-censorship-report (15. april 2012). 11. Spletni vir 9: E-demokracija.si: No ACTA! (2012): Podui se o sporazumu ACTA. Dostopno na http://www.e-demokracija.si/no-acta/brosura-o-sporazumu-acta/ (15. april 2012).