LETNIK 1, TEVILKA 2

ISSN 2232-5123

POLITOLOG.SI Novice slovenskega politolokega drutva

JULIJ 2012

POLITOLOG.SI

NOVICE SLOVENSKEGA POLITOLOKEGA DRUTVA Letnik 1, tevilka 2 Urednica: izr. prof. dr. Cirila Toplak in asist. dr. Marinko Banjac Uredniki odbor: izr. prof. dr. Cirila Toplak, izr. prof. Miro Haek, asist. dr. Marinko Banjac Avtorji: izr. prof. dr. Cirila Toplak, izr. prof. Miro Haek, doc. dr. Ana Bojinovi Fenko, Simona Kukovi Izdajatelj: Slovensko politoloko drutvo Copyright SPOD, 2012. Vse pravice pridrane. Brez pisnega dovoljenja zalonika je prepovedano

reproduciranje, distribuiranje, predelava ali druga uporaba tega dela ali tiskanjem ali shranjevanjem v elektronski obliki. Dostopno prek: http://www.spod.si

njegovih delov v kakrnemkoli obsegu ali postopku, vkljuno s fotokopiranjem,

Kazalo

Uvodna beseda ......................................................................................................................................... 3 Slovenski politoloki dnevi 2012 ............................................................................................................. 4 Evropska konfederacija politolokih drutev na Slovenskih politolokih dnevih 2012 ........................... 7 Slovenski politoloki dnevi in finanna kriza .......................................................................................... 8 Svetovni politoloki kongres IPSA 2012 v Madridu ............................................................................... 9 Pobuda APSA za globalno prepoznanje pomena politologije .............................................................. 11 Slovenski panel Post-Communist Europe 20 Years Later: Lessons to be Learn by Emerging Democracies na kongresu IPSA v Madridu ........................................................................................ 12 Svet IPSA v Madridu ............................................................................................................................ 14 Zastopanost spolov v politologiji: potrebujemo ve politologinj! .......................................................... 15 Mediteranski politoloki dialogi v Baru ............................................................................................. 17 Uspena pobuda za ponovno uvrstitev Javnega razpisa za sofinanciranje mednarodnega delovanja znanstvenih zdruenj v seznam nartovanih razpisov Agencije za raziskovalno dejavnost RS ............. 18 SPOD predlagalo politologa v Strokovno skupino ustavne komisije Dravnega zbora ........................ 19 Mednarodne aktivnosti ......................................................................................................................... 20

Uvodna beseda
Cenjene bralke in bralci,

Pred vami je nova tevilka novic Slovenskega politolokega drutva, Politolog.si. Kot vselej vam tudi v tokratni tevilki predstavljamo informacije v zvezi z delovanjem drutva ter o dogodkih, ki so ne le v Sloveniji temve tudi ire odmevali med politologi. Osrednji politoloki dogodek leta v Sloveniji Slovenski politoloki dnevi 2012 je ena izmed poglavitnih tematik, ki jo naslavljamo v priujoih novicah. Ob oceni organizacije in vsebinskih debat v okviru konference smo posebno pozornost namenili zasedanju izvrnega odbora Evropske konfederacije politolokih drutev ECPSA, ki je potekalo v okviru politolokih dni, ter razpravi o monem skupnem evropskem politolokem predmetniku, ki jo je ECPSA ob tej prilonosti organizirala v Portorou.

Tokratne novice so tudi polne vtisov z julijskega kongresa Svetovne politoloke zveze IPSA, ki je potekala med 8. in 13. julijem v Madridu. Seveda je prostor v tokratni tevilki namenjen predvsem slovenski udelebi na konferenci in prispevku slovenskih politologov na njej. Preberite e ostale prispevke o delovanju drutva v preteklega pol leta in se vkljuite v mednarodne aktivnosti politologov, ki jih navajamo ob koncu novic.

Tudi tokrat vas vabimo, da nam na elektronski naslov spod.fdv@fdv.uni-lj.si posredujete prispevke, mnenja in predloge, s katerimi bodo novice postale e bolj zanimivo branje!

Asist. dr. Marinko Banjac sourednik Politolog.si generalni sekretar SPOD

Slovenski politoloki dnevi 2012

Od 31. maja do 2. junija so bili v Portorou e 23. Slovenski politoloki dnevi v organizaciji Slovenskega politolokega drutva. Tokrat je bila poglavitna tema letne konference slovenskih politologov politina kultura, soasno pa so tekli tudi paneli z drugimi aktualnimi politolokimi vsebinami. Rekordno tevilo registriranih udeleencev, 140 se nas je zbralo na tradicionalni lokaciji konference, v portorokem hotelu Metropol, je zagotovilo raznoliko in kakovostno razpravo. Politina kultura je bila v moderni dobi sprva razumljena kot antipod drave, ki bolj ali manj nasilno omejuje in vodi posameznika, zato so s pojmom operirali zlasti zagovorniki politik, ki naj bi vodile v bolji svet. V estdesetih letih 20. stoletja se je na podlagi javnomnenjskih raziskav zaelo preuevanje osnovnih vrednot, ki doloajo politine sisteme. Raziskovalci nacionalnih politinih kultur so kmalu usmerili svoje zanimanje tudi na zgodovinopisje posameznih nacionalnih skupnosti. Konec 20. stoletja smo bili prie brezprizivni globalni zmagi demokratine politine kulture do te mere, da so bili redki preostali nedemokratini reimi oznaeni kot politino nekulturni. S krizo demokracije v ZDA po letu 2001 se je nato odprlo polje kritine refleksije

demokracije, znotraj katerega se za koncem zgodovine kapitalistino-demokratinega sveta vse bolj urgentno ie pravineji politini/ideoloki model. Termin politina kultura je danes stalnica politinega in medijskega diskurza, uporabljana v tevilnih, zelo raznolikih ter razlino irokih in natannih pomenih. e politiki in mediji politino kulturo veinoma reducirajo na (ne)kultivirano obnaanje v politini areni, politologi politino kulturo preuujemo kot veliko ve med seboj povezanih elementov, praks in vedenjskih vzorcev, ki jih razbiramo tako v delovanju politinih institucij in uprave na vseh ravneh kot na podroju diplomacije in varnosti ter jih povezujemo v oceno znailnosti (in ne kakovosti) politine kulture posamezne politine skupnosti v doloenem zgodovinskem obdobju. V najbolj vkljuujoem smislu smo politino kulturo opredelili kot subjektivno zaznavanje zgodovine in politike, osnovnih predvidevanj in vrednot posameznikov v doloeni
4

politini skupnosti, njihovo politino ved nje in priakovanja kakor tudi ved nje politikov in drugih igralcev v nacionalnih politikah, ob upotevanju 'nacionalnega znaaja' doloene politine skupnosti kot zbirke predsodkov o tem, kdo mislimo, da smo, in kaj drugi mislijo o nas. V Portorou smo po odlinem metodolokem uvodu vabljenega govornika prof. dr. Oscarja Gabriela iz Univerze v Stuttgartu o politini kulturi razpravljali tako iz teoretske kot tudi komparativne perspektive. tudije primerov so zajemale med drugim tudi Juno Ameriko in tevilne, tudi oddaljene in zato posebej zanimive drave, na primer Juno Afriko. Osrednja razprava o politini kulturi v prostoru bive Jugoslavije, ki si jo je v dveh delih mogoe ogledati tudi na spletu, je za isto okroglo mizo pritegnila politologe iz Srbije, Hrvake, Bosne in Hercegovine in Slovenije, ki so o sorodnostih in posebnostih nacionalnih politinih kultur razpravljali vsak v svojem jeziku brez ovir za medsebojno razumevanje. Ob sami vsebini je to tudi simbolien prispevek letonjih Politolokih dnevov k obnovi intenzivnega sodelovanja politologov bive Jugoslavije. Poseben del konference je bil namenjen obeleitvi spomina na nedavno preminulega prof. dr. Vlada Benka, utemeljitelja podroja mednarodnih odnosov v slovenski politologiji, ki so se ga v razpravi spominjali ugledni kolegi in sodelavci. Kontekst razprave je za poslualce zanimivo obnovil tudi

znanstvenoraziskovalni in pedagoki razvoj FDV v zadnjih desetletjih. V okviru konference je SPOD gostilo redni sestanek izvrnega odbora Evropske konfederacije politolokih drutev, ki je v konferennem programu sodelovala z razpravo na temo mogoega prihodnjega skupnega evropskega politolokega predmetnika. Ve o tem preberite v nadaljevanju novic. SPOD je pred konferenco kot vsako leto izdal zbornik povzetkov referatov z naslovom Politina kultura v fokusu politinih znanosti, v katerem lahko preberete ve o posameznih vsebinah konference. Konferenca je bila kot zmeraj prilonost tudi za neformalno druenje v okviru druabnega programa, ko nas je med drugim nagovoril nekdanji poslanec Dravnega
5

zbora RS Tone Partlji, ki je po konferenci v sobotni prilogi asopisa Veer 13. 6. 2012 objavil tudi dalji zapis o politini kulturi z naslovom Demokratina in politina kultura. Dr. Cirila Toplak

Evropska konfederacija politolokih drutev na Slovenskih politolokih dnevih 2012

V okviru 23. Slovenskih politolokih dnevov je v Portorou zasedal izvrni odbor Evropske konfederacije politolokih drutev. lani izvrnega odbora smo z veseljem sprejeli e 28. lanico konfederacije, Bosno in Hercegovino, v imenu katere se nam je na sestanku pridruil predsednik politolokega drutva BiH prof. dr. Asim Mujki. Izvrni odbor je razpravljal o financiranju projekta tudije profesionalnih prilonosti evropskih diplomantov politologije in o finanni situaciji konfederacije, glede katere je sprejel sklep o uvedbi zelo skromnih in drseih lanarin prvi v petih letih delovanja organizacije. Pozdravili smo uspeno lobiranje ECPSA pri evropskih parlamentarcih, da so veliki druboslovni znanstvenoraziskovalni projekti ostali zajeti v shemo financiranja 8. Okvirnega programa. Izvrni odbor je odloil tudi o kraju in okvirnem terminu naslednje skupine ECPSA, ki bo prihodnjo zimo v Berlinu. ECPSA je na Politolokih dnevih izvedla tudi razpravo o monem skupnem evropskem politolokem predmetniku. Po predstavitvi doslej opravljenega dela na tem podroju (medtem ukinjena Evropska politoloka mrea EpsNet je pred skoraj desetimi leti e uskladila nabor kljunih politolokih predmetov v okviru bolonjske reforme) se je razvila polemina razprava o prednostih in slabostih poenotenja predmetnika. Sodelujoi iz postkomunistinih drav so veinoma zagovarjali stalie, da poenotenje krni nacionalno specifiko, nasprotni argumenti v prid poenotenju pa so bili zlasti bolje monosti izmenjav tudentov in predavateljev ter prednosti diplomantov politologije na evropskem trgu dela. Video posnetek razprave (v dveh delih) je na voljo tudi na spletu.

Dr. Cirila Toplak

Slovenski politoloki dnevi in finanna kriza

Slovenski politoloki dnevi, ki jih kot osrednje letno politoloko znanstveno sreanje organizira Slovensko politoloko drutvo, imajo za mlado slovensko dravo in politologijo pomembno tradicijo, obenem pa se kot znanstveno sreanje razvijajo, internacionalizirajo in kakovostno rastejo. Pomembna je tudi dobrodola aktivna udeleba podiplomskih tudentov in prisotnost dodiplomskih tudentov, ki jim je konferenca prilonost za pridobivanje dodatnega znanja. Politoloki dnevi so po vsebinski plati odraz aktualnega dogajanja v slovenski in globalni politini znanosti ter prilonost za predstavitev in izmenjavo stali o raziskovalnem delu slovenskih politologov in druboslovcev. Politoloki dnevi predstavljajo prilonost za vzpostavljanje in vzdrevanje akademskih stikov, pa tudi forum, kjer se lahko neposredno sooita stroka in politika, kar slovenski politiki in zaposleni v dravni upravi al vse manj izkoriajo. Ne nazadnje, laje se je osredotoiti na konferenno dogajanje izven delovnega okolja in prijetno je zakljuiti tudijsko leto na obali. Ker je Agencija za raziskovalno dejavnost izloila javni razpis za sofinanciranje mednarodnih znanstvenih sreanj iz seznama nartovanih razpisov za 2013 in ker je to poglavitni vir, s pomojo katerega je doslej Slovensko politoloko drutvo izvajalo Politoloke dneve, al ni samoumevno, da bomo s tradicijo lahko v uteeni obliki nadaljevali tudi v prihodnje. Zato smo se na lani izvrnega odbora SPOD na junijski seji dogovorili, da si bomo prizadevali za ponovno vkljuitev omenjenega javnega razpisa v nart razpisov ARRS za prihodnje leto, z iskanjem kar najire podpore v vseh akademskih okoljih, ki jih bo umik razpisa prizadel (univerze, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Intitut Joef tefan, druga akademska drutva itd.). Ker nam je s skupnim nastopom politolokega, sociolokega in komunikolokega drutva uspelo reiti javni razpis za sofinanciranje mednarodnega delovanja znanstvenih zdruenj (o tem lahko preberete ve v nadaljevanju novic), upamo, da bodo tudi v naslednjem letu e na voljo javna sredstva za organizacijo znanstvenih sreanj, vsaj tistih z dolgo tradicijo in kontinuiteto in pri tistih organizatorjih, ki, tako kot SPOD, nimajo alternativnih virov v visokih lanarinah ali drutvenih storitvah. Drugo monost sofinanciranja konference predstavljajo tuji oziroma zasebni viri kar nekaj fundacij, ki delujejo tudi v naem prostoru, pri sodelovanju s katerimi pa je nujno ohraniti vsebinsko neomejenost in akademsko svobodo. Dr. Cirila Toplak
8

Svetovni politoloki kongres IPSA 2012 v Madridu

Od 8. do 12. julija 2012 je v Madridu potekal 22. kongres Svetovnega politolokega zdruenja (IPSA International Political Science Association). Udeleilo se ga je tudi osem lanov Slovenskega politolokega drutva, in sicer dr. Bebler, dr. Bojinovi Fenko, dr. Brezovek, dr. Fink-Hafner, asist. Kukovi, dr. Haek, dr. Lajh in dr. Toplak, ki smo predstavili vsak svoje raziskovalne prispevke, ali samostojno ali v soavtorstvu. Kongres je zasedal v kampusu Moncloa Univerze Complutense de Madrid, v prenovljenih prostorih ol za novinarstvo, medicino in farmacijo. Kongres je, kot ustaljeno, obsegal kongresne seje, seje v panskem in francoskem jeziku, seje raziskovalnih odborov ter seje na glavne teme kongresa; slednje so bile: 1) Primerjalna politika in politine institucije, 2) Spol, religija in identiteta, 3) Mednarodna politina ekonomija, 4) Mednarodni odnosi, 5) Politino obnaanje, 6) Politina teorija in 7) Javna politika. Kongresa se je udeleilo okoli 3200 znanstvenikov politologov z vsega sveta. Govornica na plenarnem sreanju je bila Etel Solingen, profesorica na University of California in predsednica Zdruenja za mednarodne tudije (ISA International Studies Association), ki je v predavanju Sanctions, Statecraft, and Nuclear Proliferation opozorila na znanstveni in politini vidik vpliva sankcij na drave v asu irjenja jedrskega oroja. Podala je izhodia za razpravo o vpraanjih, kako so raznovrstni ukrepi v obliki spodbud ali negativnih sankcij vplivali na znotrajdravne razkole, kakni so bili nenartovani in nepriakovani vplivi sankcij na podroju trgovine, razvojne pomoi, diplomacije, finannih ukrepov, investicij in vojakih groenj ter zakaj so samozadostne avtokracije vekrat predmet sankcij, kjer je podala kratke reference na primere Iraka, Libije, Irana in Severne Koreje. Plenarno sreanje je potekalo v glavnem avditoriju ole za medicino, zaradi tevilne udelebe pa so ga prek Livestream hkrati predvajali v tri druge predavalnice na kampusu.

Kljub 35 stopinjam ter vroemu protestnemu ozraju okoli dravnih institucij v panskem glavnem mestu smo udeleenci konference izkoristili prilonost sreanja s kolegi z vsega sveta za razpravo o lastnem raziskovalnem delu, za raziskovalne projektne sestanke, pa tudi izmenjavo dobrih praks o pedagokem delu v razlinih nacionalnih akademskih kulturah. Vse raziskovalne prispevke, objavljene na konferenci, je mogoe najti v spletni aplikaciji konference Madrid 2012 Online Paper Room. dr. Ana Bojinovi Fenko

10

Pobuda APSA za globalno prepoznanje pomena politologije

Amerika politoloka zveza APSA je na lanskem letnem kongresu v Seattlu prvi predstavila pobudo o usklajeni globalni deklaraciji o pomenu politologije, ki jo je na nedavnem svetovnem kongresu v Madridu obravnaval tudi Svet Svetovne politoloke zveze IPSA. Sklep Sveta je bil, da politoloka drutva predlog deklaracije predstavijo svojim lanom, zato ga v slovenskem prevodu objavljamo tukaj in bomo veseli komentarjev in predlogov, ki jih lahko posredujete predsednici SPOD na cirila.toplak@fdv.uni-lj.si. Pomen politine znanosti Politologi si prizadevamo za temeljno razumevanje politike, t.j. nainov, kako ljudje urejamo oblast, dobrine, pravice in vrednote v drubi. Koristimo naim skupnostim in drubi nasploh s preuevanjem, kako politika oblikuje pomene, zamejuje drube in reuje probleme; z uporabo naih izkuenj in znanja v javnem udejstvovanju; in s prenaanjem naega razumevanja politike tudentom, politikom in vsem ostalim lanom drube. Na prispevek je utemeljen na zavezi delu, ki je rigorozno, intelektualno poteno ter akademsko in drubeno odgovorno.

11

Slovenski panel Post-Communist Europe 20 Years Later: Lessons to be Learn by Emerging Democracies na kongresu IPSA v Madridu

Slovensko politoloko drutvo je eno redkih politolokih drutev, ki je na XXII. Svetovnem politolokem kongresu v Madridu letos organiziralo lasten panel z naslovom PostCommunist Europe 20 Years Later: Lessons to be Learned by Emerging Democracies. Panel je vodila predsednica drutva dr. Cirila Toplak, diskutant je bil dr. Paolo Graziano iz milanske univerze Bocconi, predstavljeni pa so bili tirje prispevki in sicer Dynamics of civic participation post-communist countries: contextual and generational effects (avtor dr. Malina Voicu), The "Policy space" variable revisited: the case of Visegrad Group Countries (avtor dr. Roman Chytilek), The Politicization of Ethnicity in New Democracies: From Exclusion to Participation in Romania (avtorja dr. Sergiu Gherghina in Monica Andriescu) in The Processes of Democratisation and the Trust in Political Institutions in Slovenia (avtorja dr. Marjan Brezovek in dr. Miro Haek). V predstavitvah in v ivahni razpravi, ki je sledila, smo ugotovili, da so procesi demokratinega prehoda in utrjevanja demokracije v veini srednjeevropskih in vzhodnoevropskih drav komplementarni in da v omenjeni regiji v procesih demokratizacije obstajajo mnoge podobnosti, pa tudi nekatere razlike specifike, ki jih je smiselno e naprej prouevati in izpostavljati. Demokratizacija ni samoumevno poveala politine participacije; nasprotno, t.i. civilna druba se je po tranzicijskem obdobju povsod znala v krizi, pri emer pa je zelo pomembno, kateri akterji civilne drube so zajeti v tak premislek, saj niso vsi odigrali enako aktivne vloge v demokratizacijskih procesih v postkomunistinih dravah (npr. rimokatolika Cerkev). S asovno distanco bo postalo e jasneje, kako so se dopolnjevali in iznievali procesi od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol, s katerimi se je izoblikoval politini prostor v teh dravah. Sicer globalno spreminjanje pomena politine levice in desnice je v postkomunistini Evropi prineslo e dodatno zmedo in deziluzije. Vkljuevanje in izkljuevanje raznih manjin preko diskurza politinih elit in institucionalnih sprememb je povzroilo kompleksen ideoloki preplet demokracije in etnokracije. Za zdaj tudi ni mogoe jasno opredeliti, v kolikni meri gre pri aktualni krizi zaupanja v demokratine institucije za nezadovoljstvo s specifinim izplenom demokratizacije v postkomunistini Evropi ali demokratinim modelom kot takim. Izkunje postkomunistinih evropskih drav s demokratizacijo vsekakor predstavljajo uporabno

12

materijo za nastajajoe demokracije t.i. arabske pomladi, za prenos teh izkuenj pa si bomo morali prizadevati z intenzivnejim sodelovanjem s kolegi politologi iz teh okolij. dr. Miro Haek in dr. Cirila Toplak

13

Svet IPSA v Madridu

Slovensko politoloko drutvo je sodelovalo na Svetu oziroma skupini kolektivnih lanov Svetovne politoloke zveze IPSA na rednem kongresu IPSA od 8.-13. julija 2012 v Madridu. V okviru zasedanj Sveta so bile izvedene tevilne pomembne administrativne aktivnosti: Svet je potrdil triletno vsebinsko in finanno poroilo IPSA, izvoljena je bila nova predsednica IPSA prof. Helen Milner z univerze Princeton, kakor tudi nov izvrni odbor IPSA, ki ga v veini sestavljajo lani iz prejnjega mandata (ve o tem na www.ipsa.org). Posebej pomembni so bili sprejeti amandmaji k statutu IPSA, po katerem poslej svetovni kongresi ne bodo ve vsaka tri leta, ampak dve leti, enako dolg bo tudi mandat predsednika IPSA, ki se ne bo mogel potegovati za e en mandat, kar pa bodo lahko storili lani izvrnega odbora IPSA, katerih mandat se je prav tako skrajal na dve leti. Mandat generalnega sekretarja IPSA pa se je z argumentom stabilnosti vodenja organizacije podaljal, tako da je s ponovnimi kandidaturami ista oseba sedaj lahko generalni sekretar IPSA kar 12 let. Svet IPSA je med drugim razpravljal tudi o nadaljnjem irjenju svetovne zveze, e zlasti na afrike drave, ki so za zdaj najmanj zastopane v organizaciji, tesnejem sodelovanju z drugimi pomembnimi mednarodnimi politolokimi asociacijami (ECPR, ISA itd.) in o globalnem prepoznanju pomena politologije.

Dr. Cirila Toplak

14

Zastopanost spolov v politologiji: potrebujemo ve politologinj!

Pred petdesetimi leti je bil svet politolokih znanosti nedvomno svet mokih in kljub temu, da se je to dejstvo zaelo poasi spreminjati, podatki kaejo, da se razmerja med lanstvom spolov v nacionalnih zdruenjih politolokih znanosti e vedno nagibajo v prid mokih; e posebej pa so enske premalo zastopane v vodstvih politolokih zdruenj. V letu 2009 je IPSA vzpostavila sistem za spremljanje enakosti spolov oziroma za spremljanje poloaja ensk v politoloki znanosti. Zastopanost ensk spremljajo s pomojo pregleda lanstva nacionalnih zdruenj, ki poteka pod pokroviteljstvom Odbora za sodelovanje in lanstvo ter Sekretariata IPSA. Leta 2011 je IPSA izvedla obseno raziskavo, v katero je zajela nacionalna zdruenja z vseh kontinentov. Kljuni cilj procesa spremljanja razmerij med zastopanostjo spolov je opozoriti na vpraanje enakosti spolov in premajhno zastopanost ensk ter hkrati dvigniti zavest in spodbuditi vejo aktivnost ensk v politolokih zdruenjih skratka, krepitev vloge ensk v znanstveni sferi. Izsledki raziskave, v kateri je sodelovalo 38 od 50 nacionalnih politolokih zdruenj, so bili predstavljeni na letonjem svetovnem kongresu IPSA v Madridu. Podatki kaejo, da se stanje na podroju lanstva ensk v zdruenju lanic IPSA izboljuje - iz 19,4 % v letu 1996 na 29,9 % v letu 2011; vrh pa je bil doseen leta 2009, ko je bilo v politoloka zdruenja vlanjenih e 36 % ensk. tevilo ensk na vodilnih poloajih nacionalnih politolokih zdruenj v asu raziskave leta 2011 je bilo sledee: generalno sekretarko zdruenja so imeli v 12 dravah; prav toliko drav je imelo podpredsednico; v 13 dravah pa imamo predsednico politolokega zdruenja. Zanimivo bi bilo raziskati e korelacije med zastopanostjo politologinj v organih zdruenj in velikostjo oz. tevilom lanov slednjih. Za vejo vkljuenost in aktivnost ensk v politolokih zdruenjih si bo IPSA prizadevala tudi v prihodnje. S tem namenom je sprejela tri priporoila, in sicer (i) raziskavo o lanstvu in razmerju med spoloma je potrebno opraviti vsaki dve leti in o rezultatih poroati na svetovnih kongresih; (ii) nacionalna politoloka zdruenja naj za razvoj lastne politike preuijo primere dobrih praks, ki so predstavljeni v poroilu o enakosti spolov; (iii) kolektivni predstavniki
15

IPSA si bodo prizadevali zagotoviti uravnoteeno zastopanost spolov v izvrnem odboru IPSA. Simona Kukovi

16

Mediteranski politoloki dialogi v Baru

Fakulteta za politologijo v rnogorski Podgorici in rnogorsko politoloko drutvo sta sredi junija organizirala 1. Mediteranske politoloke dialoge v Baru na temo Izgradnja stabilnosti in drubenega konsenza v postsocialistinih dravah. Konference so se udeleili srbski, hrvaki in slovenski politologi, ki jih je predstavljala predsednica SPOD dr. Cirila Toplak. Konferenco je financirala Konrad Adenauer Stiftung s sedeem v Beogradu. Gre za e en korak v smeri intenzivnejega sodelovanja politologov v prostoru bive Jugoslavije, ki jih povezuje interes za procese tranzicije, demokratizacije in evropeizacije. rnogorski kolegi se nadejajo, da bodo Mediteranski politoloki dialogi postali redno letno sreanje politologov v regiji. (ve na http://www.fpn.co.me/index.php?IDSP=2520&jezik=lat)

Dr. Cirila Toplak

17

Uspena pobuda za ponovno uvrstitev Javnega razpisa za sofinanciranje mednarodnega delovanja znanstvenih zdruenj v seznam nartovanih razpisov Agencije za raziskovalno dejavnost RS
V mesecu maju je na pobudo politolokega drutva nastala peticija treh akademskih drutev, naslovljena na Agencijo za raziskovalno dejavnost RS, s ciljem prepreiti ukinitev javnega razpisa za sofinanciranje mednarodnega delovanja znanstvenih zdruenj za leto 2012. S pobudo smo uspeli in razpis je bil pravkar izveden, etudi v nekoliko okrnjeni obliki. ARRS tako e zmeraj sofinancira lanarine v mednarodnih organizacijah in potne stroke za udelebo na sestankih vodstev mednarodnih organizacij, kar je za iroko mednarodno aktivnost SPOD zelo pomembna podpora.

Dr. Cirila Toplak

18

SPOD predlagalo politologa v Strokovno skupino ustavne komisije Dravnega zbora

Ob napovedi, da bo pri Ustavni komisiji DZ RS imenovana strokovna skupina, ki bo na predlog veine koalicijskih strank preuila monost pomembne spremembe Ustave RS v delu, ki zadeva Dravni svet RS, je Slovensko politoloko drutvo kot nacionalno strokovno zdruenje ugotovilo, da bi bilo potrebno, da se v strokovno skupino vkljui tudi politolog, saj gre za vpraanje, ki ob ustavnopravnem podroju pomembno posega tudi v dravni ustroj in demokratini sistem Republike Slovenije. Slovensko politoloko drutvo je zato na predsednika Dravnega zbora RS dr. Gregorja Viranta v mesecu maju naslovilo predlog, da v strokovno skupino za preuitev predloga ukinitve Dravnega sveta pri ustavni komisiji DZ RS vkljui lana Izvrnega odbora drutva izr. prof. dr. Jerneja Pikala. Dr. Cirila Toplak

19

Mednarodne aktivnosti
Letna konferenca Amerike politoloke zveze APSA, New Orleans, 30. 8. 3. 9. 2012 Slovensko politoloko drutvo organizira svoj panel z naslovom: Referendum: A Weapon in the Power Struggle or an Instrument of Renewal of Political Representation? (www.apsanet.org) (Panel 1 Slovenian Political Science Association)

Letni kongres Nemkega politolokega drutva, Tbingen, 24.28.9. 2012 Die Versprechen der Democratie (www.dvpw.org)

Letni kongres Srbskega politolokega drutva, Beograd, 28. 30. 9. 2012 Politika: nauka i profesija (www.politickenauke.org)

Letna konferenca Srednjeevropske politoloke zveze CEPSA, Budimpeta, 26. 27.10. 2012 Crisis and Governance in East Central Europe (www.cepsa.at)

20