Pripomoek za svetovanje

Informacije za podjetja z razlago

Osnova za delo brez ovir v podjetjih

Pripomoek za svetovanje Informacije za podjetja z razlago

Partnerji projekta Check and Go

Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina publikacije (komunikacije) je izkljuno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stali Evropske komisije. check and go project, 2008 www.checkandgo.eu Uvod k spletni strani: Pripomoek za svetovanje je pripomoek z razlago za podjetja, ki elijo integrirati ljudi s posebnimi potrebami. Delodajalci, kadrovska sluba, vodje usposabljanja in ostali zaposleni lahko ta pripomoek uporabljajo za spoznavanje posebnih potreb, pomena dostopnosti, razlinih vrst posebnih potreb, obstojee zakonodaje in skladov na tem podroju in navsezadnje uporabe individualnega profila dostopnosti, ki so ga izdelali ljudje s posebnimi potrebami s pomojo orodja check and go. Pripomoek za svetovanje bo v pomo podjetjem pri izboljanju dostopnosti, integracije in vkljuevanja ljudi s posebnimi potrebami. Vabimo vas, da nadaljujete z branjem, e vas ta tema zanima. 2

Pripomoek za svetovanje Informacije za podjetja z razlago

Vsebina pripomoka za svetovanje

1. Uvod 1.1. Kaj je sporoilo tega dokumenta? 1.2. Pot od integracije do vkljuitve 1.3. Pridobitve podjetij pri vkljuevanju/zaposlovanju ljudi s posebnimi potrebami 1.4. Kaj pomeni dostopnost? 1.5. Individualni profil dostopnosti 1.6. Kaj pomeni posebna potreba/okvara? 2. Potrebe in zahteve ljudi s posebnimi potrebami 2.1. Ljudje z unimi teavami 2.1.1. Definicija ljudi z unimi teavami 2.1.2. Potrebe ljudi z unimi teavami 2.1.3. Zahteve, potrebne za zadostitev potreb 2.2. Ljudje s fizinimi okvarami 2.2.1. Definicija ljudi s fizinimi okvarami 2.2.2. Potrebe ljudi s fizinimi okvarami 2.2.3. Zahteve, potrebne za zadostitev potreb 2.3. Ljudje z okvarami util 2.3.1. Definicija ljudi z okvarami util 2.3.2. Potrebe ljudi z okvarami util 2.3.3. Zahteve, potrebne za zadostitev potreb 3. Osnove zakonodaje za podjetja pri integraciji ljudi s posebnimi potrebami 4. Finanna podpora in skladi 5. tudije primera 5.1. lani osebja s posebnimi potrebami v vlogi vrstnika ali vrstnikega svetovalca 5.2. Iskanje delovnega mesta v podjetju za osebo s posebnimi potrebami s specifinim profilom 5.3. Inovativno ustvarjanje delovnega mesta 5.4. Spremembe obstojeih arhitekturnih struktur 5.5. Postopek od prvega stika, vloge, razgovora za slubo do integracije 5.6. Delo na daljavo z vidika podjetja 5.7. Zaposlitev tetraplegika z vidika podjetja 6. Razlaga za uporabo individualnega profila iskalca zaposlitve 6.1 Kaj je individualni profil dostopnosti? 6.2 Kaj vsebuje individualni profil dostopnosti? 6.3 Prednosti, ki jih podjetju nudi individualni profil dostopnosti 7. Zakljuek Integracija ljudi s posebnimi potrebami na delovnem mestu je truda vredna in koristna izkunja za delodajalce in zaposlene. Viri 4 4 4 5 5 6 6 8 8 8 8 8 9 9 9 9 10 10 10 10 12 13 14 14 16 17 19 20 21 22 23 23 23 24 25 25 26

Pripomoek za svetovanje Informacije za podjetja z razlago

1. Uvod
1.1. Kaj je sporoilo tega dokumenta?
Ta dokument, ki je bil razvit v EU projektu check and go v okviru Leonarda da Vincija, je eden izmed treh produktov. Produkte pripomoek za svetovanje, pripomoek check and go in pripomoek za usposabljanje so skupaj razvili partnerji iz sedmih drav pod okriljem podjetja atempo. Narejeni so bili za integracijo in vkljuitev ljudi s posebnimi potrebami na evropski trg dela. Pripomoek za svetovanje je narejen za podjetja in namenjen samostojnemu pridobivanju vein na podroju dostopnosti, poveanja dostopnosti v podjetju in integracije ter vkljuitve ljudi s posebnimi potrebami. Pripomoek naslavlja delodajalce in zaposlene, ki delajo v podjetjih (kadrovska sluba, svetovalna sluba in drugi). Vsebuje informacije o pomenu dostopnosti, opisuje posebne potrebe in okvare in vrste posebnih potreb, vkljuenih v projekt check and go. Oseba bo v prironiku pridobila tudi pomembne informacije o zakonodaji, nacionalnih skladih in uporabi pripomoka, razvitega v projektu, ki mu pravimo pripomoek check and go. To je profil individualnih potreb in dostopnosti ljudi s posebnimi potrebami, ki bi se radi potegovali za delovno mesto v doloenem podjetju. S tudijami primera smo opisali primere uspene integracije, ki dokazuje, kako lahko majhne ampak uinkovite spremembe vplivajo na odnose med zaposlenimi in sodelovanje med zaposlenim s posebnimi potrebami in njegovim delodajalcem. e vas zanima kaj ve o projektu check and go, o partnerjih in drugih produktih, boste to nali na naslednjih spletnih straneh: http://www.checkandgo.eu

1.2. Pot od integracije do vkljuitve

Projekt check and go in pripomoek za svetovanje elita integrirati ljudi s posebnimi potrebami v podjetja, da bi spodbudila premik od integracije do vkljuitve. Integracija pomeni skupno udelebo ljudi s posebnimi potrebami in brez posebnih potreb na vseh podrojih javnega ivljenja. e samo miljenje, da obstaja skupina ljudi s posebnimi potrebami in druga skupina brez posebnih potreb, je zapostavljajoe in izkljuujoe. Vkljuitev pa pomeni, da so vsi ljudje popolni ljudje neodvisno od rezultatov in dela, dolni priznati vse ljudi kot enake, upravieni, da jih jemljemo kot enake, odvisne od loveke skupnosti, da se razvijajo kot loveka bitja, upravieni do sodelovanja in ne-diskriminacije, V tem smislu ni ve nuja integrirati ljudi s posebnimi potrebami, ker se razume, da so vsi zaposleni vkljueni na osnovi struktur dostopnosti. (http://bidok.uibk.ac.at/library/abram-theoriediskussion-dipl.html1) Projekt check and go in pripomoek za svetovanje bosta pomagala in spremljala inovativna podjetja pri vkljuevanju ljudi s posebnimi potrebami.

Pripomoek za svetovanje Informacije za podjetja z razlago

1.3. Pridobitve podjetij pri vkljuevanju/zaposlovanju ljudi s posebnimi potrebami

Pripomoek za svetovanje eli pokazati, da lahko podjetja z zaposlovanjem ljudi s posebnimi potrebami veliko pridobijo. Npr. pri poslovanju: Ljudje s posebnimi potrebami imajo pogosto posebne sposobnosti in veine koristne za podjetje. Ljudje z unimi teavami zelo dobro obvladajo ponavljajoe se delo, ki ga lahko opravljajo konstantno in zanesljivo dalj asa in pri tem delu obutijo zadovoljstvo. Tako podjetja, ki zaposlijo ljudi s posebnimi potrebami pridobijo motivirano, kvalificirano in predano osebje. Tukaj velja omeniti tudi finanno podporo s strani drave pri zaposlovanju ljudi s posebnimi potrebami. Mono je pridobiti sredstva za zmanjano sposobnost zaposlenega. V veliko primerih ne moremo natanno predvideti produktivnosti zaposlenega. Taka podpora zmanjuje ekonomsko tveganje podjetja pri zaposlovanju ljudi s posebnimi potrebami. V sedmih dravah, ki so partnerice v projektu, obstaja irok spekter skladov in dravne podpore, s katerimi lahko pokrijemo stroke osebja, tehnine adaptacije in delovno opremo, arhitekturne spremembe itd. Vsaka drava ima specifino zakonodajo, ki je opisana v 3. in 4. poglavju. izboljanje drubenih kompetenc v podjetju: Zaposleni s posebnimi potrebami lahko vplivajo na odnos do dela, sposobnost sodelovanja, komunikacijo med zaposlenimi in delovno atmosfero na zelo pozitiven nain. Izkunje tevilnih podjetij, ki zaposlujejo ljudi s posebnimi potrebami kaejo izboljanje drubenih kompetenc v podjetju, kar pomeni veliko prednost. (http://www.faktori.wuk.at/faq.xml?artid=1952). dobro ime podjetja: Vse ve podjetij jemlje zaposlovanje ljudi s posebnimi potrebami kot drubeno odgovornost. Verjamejo v koncept integracije in vkljuitve ter podpirajo ta razvoj. Na osnovi svoje drubene odgovornosti jih javnost ne vidi kot izkljuno dobikonosno usmerjene, kar poveuje ugled podjetja in privlai stranke, ki cenijo socialno odgovorna podjetja in jih imajo za dobre delodajalce. Vse to vodi k pozitivnemu delovnemu vzduju v samem podjetju. http://www.diversity-wissen.de/downloads/Div-06-Apr-Behinderung.pdf3

1.4. Kaj pomeni dostopnost?

Ljudje s posebnimi potrebami se pogosto sreujejo z ovirami v vsakdanjem ivljenju, kar jim otei ali onemogoi udejstvovanje na drubenem in delovnem podroju. Dostopnost oziroma stanje brez ovir pomeni, da lahko vsi ljudje vse uporabljajo brez omejitev in neovirano. Dostopnost torej pomeni neomejeno uporabo predmetov, potronikih dobrin, zgradb, itd. pri vseh ljudeh. Dostopnost pomeni tudi enako uporabo in dostop do okolja in infrastrukture, do komunikacije in informacij. To ne pomeni samo dostopa za invalidske vozike. Vkljuuje ustvarjanje okolja, ki ga uporabljajo vsi ne glede na fizine, psiholoke ali utne teave. (sudmobil - Mobil sein ohne Barrieren, atempo 20034) Ljudje s posebnimi potrebami so tisti, ki jih ovira okolje: Ljudje, ki uporabljajo invalidski voziek, ne morejo dosei predmetov, ki so na visokem mestu, ker imajo omejen doseg. Na ta nain jim okolje preprei uporabo teh predmetov. Ljudje, ki so slabovidni, ne morejo brati informacij, zapisanih z malimi rkami. Nagluni in gluhi ljudje so odvisni od tolmaa znakovnega jezika, ki jim prevede govorjeni jezik. Ljudje z unimi teavami lahko razumejo pisne informacije, e so podane na lahko razumljiv nain.

Pripomoek za svetovanje Informacije za podjetja z razlago

Dostopnost pomeni ustvarjanje okolja, v katerem so vsi ljudje dobrodoli in lahko v njem skupaj ivijo in delajo. To zagotavlja, da lahko vsi ljudje ivijo enako, samozadostno in neodvisno in na enak nain izpolnjujejo svoje dolnosti in odgovornosti.

1.5. Individualni profil dostopnosti

Podjetje, ki eli zaposliti ljudi s posebnimi potrebami in se izogniti morebitnim dravam, se mora prej seznaniti z njihovimi potrebami in zahtevami. Pomembno je poznati arhitekturne, kulturne in komunikacijske ovire, ki nastanejo pri vkljuevanju ljudi v delovni proces. Stopnja dostopnosti do okolja ima velik vpliv na specifine potrebe ljudi s posebnimi potrebami. Dostopno okolje zmanjuje teave za ljudi s posebnimi potrebami in zmanjuje njihove potrebe. (sudmobil - Mobil sein ohne Barrieren, atempo 20035) Zato je projekt check and go razvil bazo podatkov, ki pomaga ljudem s posebnimi potrebami sestaviti individualni profil dostopnosti. Ta profil nastane z uporabo pripomoka check and go. Lahko ga posredujemo podjetjem, ki potem bolje razumejo potrebe in zahteve ljudi s posebnimi potrebami e od vsega zaetka prijave na delovno mesto. Ta individualni profil pomaga pri prepoznavanju obstojeih ovir in jih zmanja, preden bi lahko povzroile resne teave. V 6. poglavju Razlaga za uporabo individualnega profila iskalca zaposlitve boste nali podrobneje podatke o tej temi.

1.6. Kaj pomeni posebna potreba/okvara?

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) jasno opisuje okvaro in posebno potrebo: Okvara v pomenu zdravstvene izkunje je katerokoli izguba ali bolezenska sprememba psiholoke, fizioloke ali anatomske zgradbe oziroma funkcije. Zadeva bolezenske spremembe zgradbe in videza telesa, organa ali sistema, ki so posledice kateregakoli vzroka (http://whqlibdoc.who.int/wkc/2004/WHO_WKC_Tech.Ser._04.2.pdf6) Posebna potreba v pomenu zdravstvene izkunje je katerakoli omejitev ali pomanjkanje (kot posledica okvare) zmonosti za opravljanje aktivnosti na nain ali v dosegu, ki se smatra za normalnega za loveka (osebni nivo). Izraz posebna potreba odraa posledice okvare na ravni funkcionalne storilnosti in aktivnosti posameznika. (http://whqlibdoc.who.int/wkc/2004/WHO_WKC_Tech.Ser._04.2.pdf7) Mednarodnamrea organizacij za ljudi s posebnimi potrebami (DPI) ima svojo definicijo: Okvara: je funkcionalna omejitev v posamezniku, ki jo povzroi fizina, duevna ali utna okvara. Posebna potreba: je izguba ali omejitev prilonosti za sodelovanje v obiajnem ivljenju skupnosti na enakem nivoju z ostalimi zaradi fizinih in socialnih ovir. (http://v1.dpi.org/lang-en/index?page=48) ICF mednarodna klasifikacija funkcioniranja, zmanjane zmonosti in zdravja (2001), ki jo je doloila Svetovna zdravstvena organizacija, zajema dejavnike okolja, ki lahko vplivajo na ivljenje in zdravje ljudi. Ta inovativni pristop dovoljuje premik pozornosti stran od bolezni h kontekstu okolja in vzpostavlja odnos med funkcionalnostjo in strukturo telesa (osebna sfera) z aktivnostjo in sodelovanje (okoljska sfera). Okolje ima bistveno vlogo pri vkljuevanju ljudi s posebnimi potrebami glede drubenega in delovnega udejstvovanja.

Pripomoek za svetovanje Informacije za podjetja z razlago

Interakcije med komponentami ICF: Ta diagram kae dinamino interakcijo med okoljskimi (environmental) in osebnimi (personal) faktorji z zdravstvenim stanjem (health condition) osebe. Katerakoli sprememba enega izmed teh faktorjev lahko preoblikuje ali spremeni enega ali vse faktorje v povezavi. (http://www3.who.int/icf/intros/ICF-Eng-Intro.pdf9)

Pripomoek za svetovanje Informacije za podjetja z razlago

2. Potrebe in zahteve ljudi s posebnimi potrebami

V postopku interakcije med ljudmi s posebnimi potrebami in delovnim mestom poznavanje tipov posebnih potreb in z njimi povezanih potreb na delovnem mestu omogoa delodajalcu in zaposlenim, da se seznanijo z naini izpolnjevanja teh potreb in zahtevami, ki se tiejo okolja, ter zanje poiejo primerne in enakovredne reitve. Zato je to poglavje razdeljeno na tri dele in opisuje potrebe in zahteve ljudi z unimi teavami, s fizinimi okvarami in okvarami util. Navedene so splone znailnosti vseh posebnih potreb. Posledino z njimi povezane potrebe predstavljajo vezne elemente, katerih prisotnost ali odsotnost v veliki meri vplivata na monost opravljanja dela in kakovost ivljenja zaposlenih. Zahteve izvirajo neposredno iz potreb in predstavljajo storilnost, ki jo mora zagotoviti okolje. Doloene so posebne zahteve, ki se tiejo delovnega okolja, javnega prevoza in postajali, notranjih in zunanjih poti, vhodov, funkcionalnih prostorov in opreme. Odgovarjajo potrebam, ki so jih izrazili ljudje s fizinimi okvarami in z okvarami util glede uporabe struktur in fizinih prostorov. Potrebe ljudi z unimi teavami so veinoma nematerialne in zajemajo podporo ostalih oseb (mentorjev, asistentov), zato smo tukaj definirali samo te.

2.1. Ljudje z unimi teavami

2.1.1. Definicija ljudi z unimi teavami Una teava je kompleksen pojem, ki pokriva veliko stanj. Splono se nanaa na duevne okvare ali zaostal razvoj miselnih procesov in intelektualnih sposobnosti. Loi se od pojma une teave, ki zajema disleksijo ali teave s pismenostjo. Una teava traja ponavadi vse ivljenje, lahko je prirojena ali rezultat pokodbe ali bolezni. S pojmom una teava je veliko drav e zamenjalo pojem duevne motnje, za kar se zavzemajo posebej skupine, ki vkljuujejo ljudi s temi teavami. V tem besedilu se una teava nanaa na prirojeno ali pridobljeno stanje intelektualne okvare ali zaostalega razvoja kot to definira zakonodaja. 2.1.2. Potrebe ljudi z unimi teavami Potrebe ljudi z unimi teavami so zelo individualne narave in lahko sovpadajo s potrebami po praktini podpori za pridrueno fizino posebno potrebo. Tukaj natevamo nekaj primerov: jasne strukture, jasno izraene delovne naloge, jasen sistem svetovanja, dovolj asa za priuitev in izpolnjevanje delovnih obvez, pomo pri evalvaciji lastne storilnosti, neprestano ponavljanje informacij, individualna pomo v podjetju.

2.1.3. Zahteve, potrebne za zadostitev potreb Potrebne zahteve so: imeti na voljo osebo, ki daje navodila v zvezi z delom, konstanten delovni as, jasne, podrobne in lahko razumljive informacije; delovne naloge, napisan v lahkem in jasnem jeziku, dajanje navodil korak za korakom, izogibanje nepotrebnim informacijam in delovni opremi, izogibanje dolgim razlagam, ponavljanje razlag, preverjanje, e so bile informacije razumljene, 8

Pripomoek za svetovanje Informacije za podjetja z razlago

orientacijske oznake povsod, npr. sistem vodenja z barvami ali slikami, preprost jezik; potrpeljivost, dovolj asa v priuitev, jasno doloen in realen as za opravljanje dela, pripravljenost na dalji reakcijski as; nenehne povratne informacije, pogovor o stvareh, ki ne delujejo; mentorji v podjetju, predstavniki ljudi s posebnimi potrebami v podjetju, sodelovanje z delovnimi asistenti.

2.2. Ljudje s fizinimi okvarami

2.2.1. Definicija ljudi s fizinimi okvarami Posledica fizinih okvar je zmanjanje mobilnosti: ene ali obeh zgornjih okonin (z zmanjano sposobnost oprijemanja/spretnost), ene ali obeh spodnjih okonin (paraplegija), zgornjih in spodnjih okonin (tetraplegija, hemiplegija). Fizine okvare povzroajo spremembe okostja, okonin, tkiv, miic ali ivcev. Posledino zmanjana mobilnost je lahko zaasna ali trajna. Ljudje s fizinimi okvarami lahko uporabljajo invalidski voziek (elektrien ali roni) ali druge tehnoloke pripomoke kot so palice, bergle, oprijemalni pripomoki in so sposobni razlinih nivojev samostojnosti. Nekateri lahko samostojno naredijo par korakov, nekateri uporabljajo invalidski voziek samo nekaj asa, drugi stalno. Nekateri imajo teave z nadzorovanjem gibov in izraanjem. 2.2.2. Potrebe ljudi s fizinimi okvarami Splono imajo ljudje s fizinimi okvarami naslednje potrebe: jasne, podrobne, aktualne in lahko dostopne informacije o prostorih in opremi, monost samostojnega premikanja po prostorih in samostojne uporabe opreme, premikanje po prostoru in uporaba opreme, ki ne zahtevata naprezanja, primerne naprave za zagotavljanje varnosti. 2.2.3. Zahteve, potrebne za zadostitev potreb Prostori in oprema morajo zagotavljati storilnost, ki odgovarja potrebam, izraenim skozi naslednje zahteve: jasne oznake, ki nakazujejo prostore, poti in opremo z opisom njihovih znailnosti; skupna oprema in naprave, ki so lahko dostopne in preproste za uporabo; posebne naprave ali podpora za opravljanje doloenih dejanj; primerne naprave za zagotavljanje varnosti v primeru nevarnosti.

V delovnem okolju so potrebni: Parkiranje: blizu stavbe podjetja, s prostori (s primernimi dimenzijami in signalizacijo) rezerviranimi za vozila s parkirnim dovoljenjem za ljudi s posebnimi potrebami. Javni prevoz: postajalie v bliini podjetja z opremo za poitek in ustreznimi oznakami.

Pripomoek za svetovanje Informacije za podjetja z razlago

Notranje/zunanje poti: kratke poti, podlaga iz nedrseega in homogenega materiala, brez strmih delov z opremo za poitek in primernimi oznakami. Vhod: brez ovir, primerna irina prehoda, primerna ravna povrina pred in po dostopu, primerna odpornost sistema za odpiranje vrat, primerne oznake. Funkcionalni prostori: primerni notranji prostori, primerne ravne povrine za premikanje in spreminjanje smeri invalidskega vozika, primerna odpornost sistema za odpiranje vrat, brez ovir in monih virov nevarnosti, primerne oznake. Oprema: Toaletni prostori z dovolj prostora za premikanje in manevriranje invalidskega vozika, sanitarna oprema primerne velikosti z roaji, prha z sedeem in brez stopnic, dvigala s primerno irino vrat, primeren prostor znotraj in zunaj dvigala z nadzorno ploo v primerni viini, oprema, ki se lahko upravlja in dosee, primerne informativne oznake in varnostni ukrepi.

2.3. Ljudje z okvarami util

2.3.1. Definicija ljudi z okvarami util Okvare util se nanaajo na omejitve vida in sluha. Zmanjanje ostrine vida povzroa okvaro vida, ki se lahko giba od delne do popolne slepote. Osebe z okvarami vida imajo teave z orientacijo, komunikacijo in mobilnostjo. Besedila v Braillovi pisavi in v velikih rkah ter zvoni posnetki se ponavadi uporabljajo za izboljanje komunikacije in znanja; bele palice ali psi vodniki pa za boljo mobilnost. Zmanjanje ostrine sluha povzroa okvaro sluha, ki se lahko giba od delne do popolne gluhote. Okvare sluha lahko povzroijo teave pri uporabi in razvoju jezika ter razumevanju in kontroli besed. V nekaterih primerih se ljudje z okvaro sluha nauijo branja z ustnic (razumejo premikanje ustnic sogovornika) ali znakovnega jezika. Slune pripomoke, ostale vrste tehninih pripomokov (naprava za poiljanje in prejemanje pisnih sporoil DTS telefon, mobilni telefon, faks) in znakovni jezik ponavadi uporabljajo osebe z okvaro sluha za izboljanje komunikacije in znanja. Mono je, da ima oseba istoasno okvaro vida in sluha (na razlinih stopnjah). Teave, ki nastanejo v tem primeru, se navezujejo na dostop do informacij, mobilnost, orientacijo in komunikacijo. utilo za tip je najpomembneje sredstvo komunikacije; v ta namen je bil ustvarjen poseben jezik, ki temelji na fizinem stiku, e posebej z uporabo rok kot je npr. otipna abeceda. 2.3.2. Potrebe ljudi z okvarami util Splono imajo ljudje z okvarami util naslednje potrebe: jasne, podrobne, aktualne in lahko dostopne informacije o prostorih in opremi, monost samostojnega premikanja po prostorih in samostojne uporabe opreme, primerne naprave za zagotavljanje orientacije, primerne naprave za zagotavljanje varnosti. 2.3.3. Zahteve, potrebne za zadostitev potreb Ustrezne zahteve so: informacije v Braillovi pisavi in velikih rkah na mat papirju, jasno izraene in izgovorjene informacije, e so govorjene, v primernem okolju, ki omogoa branje z ustnic, vizualni stik z sogovornikom v prostoru z optimalno osvetlitvijo (potrebno za ljudi, ki berejo z ustnic), reliefni otipni indikatorji ali Braillova pisava (gumbi za premikanje z dvigalom), otipne mape z opisom prostorov in poti , zvoni vodniki ali indikatorji, 10

Pripomoek za svetovanje Informacije za podjetja z razlago

jasni in podrobni zvoni opisi z natannimi navodili, primerna osvetlitev in kontrastne barve (za ljudi z okvaro vida) za laje gibanje po prostoru, posebni pripomoki za lajanje komunikacije (DTS telefoni, mobilni telefoni, faks, raunalnik, tolma znakovnega jezika, oseba, ki zna uporabljati taktilno abecedo1), primerne naprave za zagotavljanje varnosti v primeru nevarnosti. V delovnem okolju so potrebni: Parkiranje: blizu stavbe podjetja, s prostori (s primernimi dimenzijami in oznakami) rezerviranimi za vozila s parkirnim dovoljenjem za ljudi s posebnimi potrebami. Javni prevoz: postajalie v bliini podjetja z ustreznimi oznakami in orientacijskim sistemom. Notranje/zunanje poti: kratke poti, podlaga iz nedrseega in homogenega materiala z jasnimi kontrastnimi oznakami, (polone) stopnice z oprijemalii na obeh straneh, primerna osvetlitev in oznake (tudi otipne), brez hrupa iz ozadja. Vhod: brez ovir; zadostna irina prehoda; kontrastne barve, immanj stekla in povrin, ki odbijajo svetlobo; zadostna osvetlitev in signalizacija (tudi otipna). Funkcionalni prostori: Primerni notranji prostori, brez ovir in virov nevarnosti; jasne kontrastne barve, immanj stekla in povrin, ki odbijajo svetlobo, primerna osvetlitev in oznake (tudi otipne), brez hrupa iz ozadja. Oprema: Sanitarna oprema primerne velikosti z roaji; dvigala z nadzorno ploo z izstopajoimi in/ali Braillovo pisavo in/ali kontrastnimi barvami in z vizualno in zvono signalizacijo nadstropij, alternativni informacijski pripomoki (sluni vodniki, velike rke, otipne mape, DTS telefon, vizualni vodniki, projekcije z podnapisi), primerne informativne oznake in varnostni ukrepi.

1 Primer: V Italiji je najpogosteje uporabljana otipna abeceda Malossijeva abeceda.

11

Pripomoek za svetovanje Informacije za podjetja z razlago

3. Osnove zakonodaje za podjetja pri integraciji ljudi s posebnimi potrebami

Tukaj boste nali povzetek zakonodaje, ki doloa integracijo ljudi s posebnimi potrebami. Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (UL RS, 100/05) je bil sprejet novembra 2007. Njegov namen je poveanje zaposljivosti ljudi s posebnimi potrebami in zagotavljanje pogojev za njihovo enakost na trgu dela, kar se izvaja z odstranjevanjem ovir in ustvarjanjem enakih monosti. Zakon ureja in definira ugotavljanje statusa invalida, odloanje o pravici do zaposlitvene rehabilitacije, storitve in izvajalce zaposlitvene rehabilitacije in postopke za ugotavljanje zaposljivosti oseb s posebnimi potrebami. Vso zakonodajo, ki se navezuje na ljudi s posebnimi potrebami in podjetja, lahko najdete na naslednjih spletnih straneh Direktorata za invalide, ki je del Ministrstva za delo, druino in socialne zadeve: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/invalidi/aktualno_pri_zakonodaji/. Tukaj se nahaja aktualna zakonodaja, pravilniki, normativi in navodila za zaito ljudi s posebnimi potrebami. Direktorat za invalide se ukvarja s poloajem ljudi s posebnimi potrebami, njihovo integracijo v drubo, usposabljanjem in zaposlovanjem ter sodelovanjem v zaposlitvenih programih. Naloge direktorata so usmerjene v razvoj nege, usposabljanja in zaposlovanja ter ostalih pravic ljudi s posebnimi potrebami. Ravno tako se direktorat ukvarja s statusnimi in drugimi organizacijskimi vpraanji na podroju posebnih potreb. To je povezava na spletno stran Direktorata, kjer bosta nali kontaktne podatke za dodatne informacije: www.mddsz.gov.si/en/areas_of_work/directorate_for_disabled/ tudije primera v petem poglavju so primeri delovne integracije za ljudi s posebnimi potrebami. Za ve informacij stopite v stik s Simono Korez iz podjetja Racio d.o.o., ki se ukvarja s poklicno rehabilitacijo oseb s posebnimi potrebami. Tel: +386 3 428 50 60 Elektronski naslov: racio@siol.net

12

Pripomoek za svetovanje Informacije za podjetja z razlago

4. Finanna podpora in skladi

Pri zaposlovanju ljudi s posebnimi potrebami nudijo drave finanno vzpodbudo. Ta se od drave do drave razlikuje, vendar lahko vkljuuje sklade za zmanjano storilnost oziroma sposobnost dela, nadomestilo za plao, podporo za adaptacijo in spremembe delovnega mesta, podporo za stroke storitev itd. Spodaj so podrobneji podatki. V Sloveniji je finanna podpora za ljudi s posebnimi potrebami in delodajalce ljudi s posebnimi potrebami od oktobra 2004 urejena s Skladom Republike Slovenije za spodbujanje zaposlovanja invalidov (Sklad). Sklad je na podlagi Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov ustanovila Republika Slovenija skupaj z Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje. Sklad odloa o pravicah in obveznostih oseb s posebnimi potrebami in delodajalcev, subvencioniranju pla ljudi s posebnimi potrebami, strokih prilagoditve delovnega mesta, storitvah v podpornem zaposlovanju in drugih finannih vzpodbudah v skladu z Zakonom. Sklad zagotavlja vrsto finannih vzpodbud: subvencije pla invalidom, plailo strokov prilagoditve delovnega mesta in sredstev za delo invalida, plailo strokov storitev v podpornem zaposlovanju, oprostitev plaila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaposlenih invalidov, nagrade za preseganje kvote, letne nagrade delodajalcem za dobro prakso na podroju zaposlovanja invalidov, druge vzpodbude na podroju zaposlovanja invalidov in ohranjanje delovnih mest za invalide in druge razvojne vzpodbude. Naslednja povezava nudi delodajalcem ustrezne informacije, dokumentacijo in podporo pri vlogi za financiranje ter ustrezno zakonodajo in kontaktnimi podatki za podrobneje informacije: http://www.svzi.gov.si/ Delodajalec lahko izrauna kvoto oziroma tevilo oseb s posebnimi potrebami, ki so jih po zakonu dolni zaposliti in najde podatke o finanni vzpodbudi, povezani s kvoto (plailo strokov storitev v podpornem zaposlovanju, oprostitev plaila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaposlenih invalidov, nagrade za preseganje kvote), in vzpodbudi, ki ni povezana s kvoto (subvencija pla ljudi s posebnimi potrebami, letne nagrade za delodajalce za dobro prakso pri zaposlovanju ljudi s posebnimi potrebami). Tukaj najde vse obrazce za pridobitev podpore in javne razpise. Navedene so uradne ure za delodajalce, ki potrebujejo dodatno pomo in informacije.

13

Pripomoek za svetovanje Informacije za podjetja z razlago

5. tudije primera
V tem poglavju se nahaja sedem tudij primerov uspene integracije ljudi s posebnimi potrebami v podjetja, ki se nahajajo v dravah partnericah projekta check and go. Iz tudij primera je razvidno, da so majhne, vendar uinkovite spremembe in prilagoditve na doloenih podrojih dela dovolj, da se izbolja sodelovanje z ljudmi s posebnimi potrebami na pozitiven nain. Rezultati posameznih sprememb zagotavljajo zelo zadovoljujoe delovne odnose med delodajalcem in zaposlenim s posebnimi potrebami.

5.1. lani osebja s posebnimi potrebami v vlogi vrstnika ali vrstnikega svetovalca
Podjetje zaposluje osebo z zmanjano mobilnostjo. Ta oseba dela kot vrstniki svetovalec za ostale ljudi z zmanjano mobilnostjo in zmanjuje prepad med ljudmi z zmanjano mobilnostjo in ljudmi brez zmanjane mobilnosti. Delodajalec: Vrsta podjetja: Vrsta zaposlitve: Obseg zaposlitve: Opis dela: Zaposlen: Starost: Spol: Izobrazba: Vrsta posebne potrebe: Usposobljenost: Poklicna pot po nesrei: Rehabilitacijski center za rtve nesre Samostojna 30 na mesec Predstavnica za aktivnosti v prostem asu 47 enski Osnovna in srednja ola Paraplegik Poklicna rehabilitacija Poklicno usposabljanje za administratorko 5 let dela na rehabilitacijski kliniki kot predstavnica za aktivnosti v prostem asu

Rehabilitacijski center zaposluje go. A 5 let kot predstavnico za aktivnosti v prostem asu. Njeno delo je spremljanje ljudi, ki so pred kratkim izgubili popolno mobilnost v prostem asu, npr. pri nakupovanju, obisku muzejev, razstav, gledalia, itd. Je tudi kontaktna oseba za ljudi z zmanjano mobilnostjo in njihova vpraanja. Kot vrstniki svetovalec lahko posreduje veliko izkuenj in informacij na osnovi lastnih izkuenj. Sama dobro ve, kakne informacije potrebujejo ljudje z zmanjano mobilnostjo, in lahko ponudi veliko praktinih nasvetov. Za rehabilitacijski center je zelo pomembno, da ga. A tesno sodeluje s terapevti in jih podpira pri delu: pouuje ljudi na invalidskih vozikih, kako vstopiti v avtomobil, kako voziti, kako vstopiti v dvigalo Z delom ge. A eli rehabilitacijski center uveljaviti vrstniki pristop v podjetju, kjer je pomembno, da ljudje s posebnimi potrebami prenesejo svoje izkunje na druge ljudi s posebnimi potrebami. Zaradi tega je ga. A idealna kontaktna oseba za ljudi s posebnimi potrebami v centru.

14

Pripomoek za svetovanje Informacije za podjetja z razlago

Rehabilitacijski center je ustvaril to delovno mesto po nasvetu ge. A. V tem asu je center zaposlil e 3 predstavnike za prosti as na podobna delovna mesta.

15

Pripomoek za svetovanje Informacije za podjetja z razlago

5.2. Iskanje delovnega mesta v podjetju za osebo s posebnimi potrebami s specifinim profilom
Podjetje se je odloilo zaposliti osebo s posebnimi potrebami v svojem podjetju in ie delovno mesto, ki je primerno za to osebo. Delodajalec: Vrsta podjetja: t. zaposlenih: Vrsta zaposlitve: Obseg zaposlitve: Opis dela: Zaposlen: Vrsta posebne potrebe: Spol: Izobrazba: Usposobljenost: Zasebno podjetje 22 (11 stalno in 11 v javnih delih) Poln delovni as 30 ur na teden Vzdrevanje baze podatkov o uporabnikih in strankah druinskega servisa, druenje s strankami Kronina bolezen Moki Srednja tehnina ola Tehnik - mehanik

Ale Z. je mlad moki v starosti 31 let. Leta 1998 je zbolel za ulceroznim kolitisom (kronino vnetje debelega revesja). Ko si je zdravstveno nekoliko opomogel, se je odloil leta 2000 odloil za tudij raunalnitva, vendar ga je moral opustiti zaradi poslabanja bolezni. Leta 2004 je tudi zbolel za rakom in se zdravil kar est mesecev s kemoterapijo. Od leta 2001 je bil prijavljen na zavodu za zaposlovanje. Aktivno je poskual iskati zaposlitev, vendar neuspeno. Leta 2005 je bil napoten na storitve zaposlitvene rehabilitacije najprej v Zavod RUJ v Velenju. Leta 2005 je pridobil tudi status invalida po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. S strani zavoda za zaposlovanje pa je bil leta 2006 napoten v storitve zaposlitvene rehabilitacije tudi v Racio, Human Capital Development Company, Ltd. v Celju. Deleen je bil razlinih storitev zaposlitvene rehabilitacije kot: ugotavljanje ravni sposobnosti, znanj, delovnih navad in interesov, pomo pri sprejemanju lastne invalidnosti, pomo pri izboru ustreznih poklicnih ciljev, usposabljanje na konkretnem delovnem mestu oziroma v izbranem poklicu. V obravnavi je bilo ugotovljeno, da je potrebno za njegovo delovno vkljuitev ustrezno prilagoditi tako delovni as kot delovno okolje. V okviru nacionalnega programa javnega dela Druinski servis, katerega izvajalec je Racio Social, Zavod za razvoj socialnih in zaposlitvenih programov, iz Celja, je bilo oblikovano delovno mesto, ki upoteva njegove posebne potrebe. Kadar je zdravstveno stanje slabe, lahko dela od doma, spet drugi dan, ko se bolje pouti, lahko dela ve kot 6 ur dnevno. Pri delu se upoteva njegovo strokovno znanje in predhodne izkunje ter njegovi interesi, predvsem s podroja dela za raunalnikom. V asu vkljuitve v javno delo je tako samostojno ustvaril bazo v programu Accessu za naronike in izvajalce storitev programa Druinski servis. Klientom druinskega servisa pa pomaga premagovati osamljenost tudi z druabnitvom. Tako zelo slabovidni osebi prebira leposlovje in poezijo, dnevne novice ipd. Udeleeni v javnem delu sklenejo z izvajalcem javnega dela posebno pogodbo o zaposlitvi in so ustrezno zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovani. Ale Z. se v javnem delu dobro pouti in je manj zaskrbljen za svojo prihodnost. V asu vkljuitve mu je nudena tudi vsa potrebna psihosocialna pomo.

16

Pripomoek za svetovanje Informacije za podjetja z razlago

5.3. Inovativno ustvarjanje delovnega mesta

Podjetje zaposluje osebo z unimi teavami in je pri integraciji na podroju dela zelo aktivno. Delodajalec Ime podjetja: Vrsta podjetja: t. zaposlenih: Zaposlen Starost: Spol: Vrsta posebne potrebe: Izobrazba: Vrsta zaposlitve: Obseg zaposlitve: Poklic: M.A.T.R.I.O.S.K.A. integrirana socialna kooperativa, Rim Delovna vkljuitev mladih, ki so izpostavljeni tveganju socialne izkljuenosti in prihajajo s podroja ernobila, Belorusija. 7 26 enski Monost socialne izkljuitve Osnovna in srednja ola v Belorusiji, italijanska jezikovna ola Delavka - lanica in lanica sveta kooperative 20 ur Socialni animator

Mascia prihaja iz Belorusije in je delavka lanica socialne kooperative M.A.T.R.I.O.S.K.A. (modeli transnacionalnega samo podjetnitva in priseljenikih mre kot prilonosti za razvoj alternativne kooperative) v Rimu. Nadzoruje socialno in delovno integracijo ljudi s socialnimi problemi iz podroja ernobila v Belorusiji. Matrioska nadzoruje in vodi aktivnosti na podroju socialne komunikacije (organizacija dogodkov, zabava pri internetni in video produkciji), ustvarjalnih poti z vkljuenim izraanjem z umetnostjo (skupaj z ljudmi s posebnimi potrebami), lokalne zabave, usposabljanja za priseljence, usposabljanja za vkljuevanje socialnih in zdravstvenih vein v kulturo gledalia in umetnosti, decentraliziranega sodelovanja in akcij za deinstitucionalizacijo ljudi iz psihiatrinih institucij, aktivnosti okoljskega izobraevanja v povezavi s ernobilsko izkunjo. Nekaj aktivnosti iz teh podroij: Osveanje o arhitekturnih ovirah, dostopnem turizmu, socialnem sodelovanju, sreevanje razlinosti v nekaterih rimskih osnovnih olah, sreevanje razredov, vodeni ogledi, razstave konnih produktov. Dobrodolica in gostoljubje do skupine mladih s posebnimi potrebami iz Belorusije s posebnim usposabljanjem v skladu z vzporednimi iniciativami v Belorusiji na podroju decentraliziranih projektov sodelovanja.

Gledalie s 50 igralci iz Italije in Belorusije, z unimi teavami ali brez.

17

Pripomoek za svetovanje Informacije za podjetja z razlago

Teoretine in praktine delavnice.

Kulturne izmenjave za gojenje in krepitev vezi med Italijo in Belorusijo skozi izmenjave mladih iz obeh drav, z unimi teavami ali brez, sodelovanje s olo klovnov in pantomime iz Minska, povezovanje monosti za medsebojno spoznavanje, vianje vrednosti tradicije in nacionalne zgodovine.

18

Pripomoek za svetovanje Informacije za podjetja z razlago

5.4. Spremembe obstojeih arhitekturnih struktur

Podjetje zaposli osebo na invalidskem voziku in prilagodi delovno okolje. Delodajalec Ime podjetja: Vrsta podjetja: t. zaposlenih: Zaposleni Starost: Spol: Vrsta posebne potrebe: Izobrazba: Vrsta zaposlitve: Obseg zaposlitve: Poklic: La Tana Libera tutti socialna kooperativa Cannara (Perugia) Center za poitnice, mladinski hotel, restavracija, teaji za prosti as, delavnice za otroke in najstnike, delovno vkljuevanje ljudi s posebnimi potrebami. 7 36 Moki Paraplegija Srednja ola Delavec lan kooperative Polovien delovni as (24 ur na teden), as se spreminja glede na sezono Kuhar

Sergio, uporabnik invalidsega vozika zaradi paraplegije, je delavec lan kooperative La Tana Libera tutti v Cannari, Perugia. e eno leto dela kot kuhar v restavraciji In Bocca al Lupo v mladinskem hotelu Tana Libera Tutti. Restavracija se nahaja v zgodovinski vasi Cannara, v restavriranem samostanu, ki je sedaj mladinski hotel. Kuhinja restavracije je v pritliju. V njo se pride takoj iz zunanjega dvoria. Dodanih je bilo nekaj kovinskih klanin za premagovanje ovir med zunanjim dvoriem in notranjimi prostori. V kuhinji je bila vsa oprema za pomivanje, pripravo, kuhanje in shranjevanje hrane posebej zasnovana za potrebe Sergia, ki jo lahko uporablja popolnoma samostojno in uinkovito.

19

Pripomoek za svetovanje Informacije za podjetja z razlago

5.5. Postopek od prvega stika, vloge, razgovora za slubo do integracije

Ta tudija primera opisuje postopek od prvega stika, vloge in razgovora za slubo do integracije. Osredotoa se na izkunjo stika s podjetjem skupaj s podporno osebo. Delodajalec Vrsta podjetja: t. zaposlenih: Vrsta zaposlitve: Obseg zaposlitve: Opis dela: Zaposlen Vrsta posebne potrebe: Spol: Izobrazba: Usposobljenost: Druinsko podjetje 7 Poln delovni as 174 ur na mesec Rezanje, upogibanje in varjenje izdelkov iz INOX-a

Gluhota in naglunost Moki Zakljuena triletna poklicna ola za varilca na Institutu za gluhe in naglune v Banja Luki Avtoklepar

Gluha oseba se vkljui v storitve Zaposlitvene rehabilitacije. Napotena je v storitev F Iskanje ustreznega dela (zaposlitve). V sklopu te storitve se predvideva: vzpostavljanje stikov z delodajalci v lokalnem okolju, spremljanje in ocena pogojev v lokalni skupnosti za izbor potencialnih delovnih mest, izbor opisov ciljnih delovnih mest z opisom potrebnih znanj, vein, priakovane delovne uinkovitosti, ugotavljanje specifinih zahtev, delovnih vein in zmonosti za potencialna delovna mesta, primerjava profila interesov, znanj in zmonosti invalida z monimi delovnimi mesti v okolju in izbor najprimernejega dela/delovnega mesta, vzpostavitev stika med invalidom in delodajalcem ter podpora pri realizaciji zaposlitve. Gluha oseba pride na obravnave k rehabilitacijskemu svetovalcu pri izvajalcu zaposlitvene rehabilitacije, specializiranem za gluhe in naglune. Vsi razgovori potekajo s pomojo tolmaa za slovenski znakovni jezik. Skupaj s svetovalcem naredita najprej posnetek zaposlitvenih interesov. Razieta mone potencialne delodajalce v lokalnem okolju. Iskanje dela zajema: Razvijanje socialnih spretnosti in vein za iskanje zaposlitve, spremljanje razpisov objavljenih prostih delovnih mest ZRSZ, v lokalnih asopisih, internetne objavah, idr. Ko najdeta primerno objavo, sledi primerjava profila znanj, vein, zmonosti, interesov in motivacije za zaposlitev v podjetju s profilom delovnega mesta pri delodajalcu. Zatem se pripravi vlogo za zaposlitev in jo poljeta na naslov razpisovalca prostega delovnega mesta. ez nekaj dni rehabilitacijski svetovalec poklie v podjetje in se poskua dogovoriti za zaposlitveni razgovor. e je s strani podjetja izkazan interes, se doloi termin za obisk podjetja. Na razgovor v podjetje pospremi kandidata njegov rehabilitacijski svetovalec in tolma za slovenski znakovni jezik. Na razgovoru predstavimo kandidata (strokovna usposobljenost, delovne izkunje, omejitve za delo) in si ogledamo poslovne prostore in delovno mesto, kjer bi se kandidat zaposlil. Delodajalcu pojasnimo naine uspene komunikacije z gluho osebo. e pri konkretnem delovnem mestu ugotovimo potrebo po preoblikovanju delovnega mesta (uvajanje novih delovnih sredstev, nova ureditev delovnega mesta, spremembo prostorske ureditve prostora, svetlobni signali, itd). V primeru uspenosti razgovora in dogovora o zaposlitvi gluhe osebe, nudimo vso potrebno podporo pri realizacije le te. Z delodajalcem in gluho osebo se tudi dogovorimo, da jo bomo e nekaj asa spremljali v njihovi zaposlitvi. Doloimo termine osebnih obiskov in se dogovorimo za potrebne intervencije. 20

Pripomoek za svetovanje Informacije za podjetja z razlago

5.6. Delo na daljavo z vidika podjetja

Podjetje zaposluje osebo z okvaro util v obliki delovnega mesta na daljavo. Delodajalec Vrsta podjetja: Zaposleni: Vrsta zaposlitve: Obseg zaposlitve: Opis dela: Zaposlen Vrsta posebne potrebe: Spol: Izobrazba: Usposobljenost: Evalvacija dostopnosti programske opreme 12 Poln delovni as na daljavo 40 ur na mesec Ocenjevalka dostopnosti programske opreme Okvara vida enski Diploma iz poslovne administracije, magisterij iz eposlovanja Ocenjevalka dostopnosti programske opreme

Podjetje za evalvacijo dostopnosti programske opreme je zaposlilo go. S pred dvema letoma kot ocenjevalko dostopnosti spletnih strani. Njeno delo je evalvacija dostopnosti komercialnih spletnih strani za uporabnike z okvaro vida in testiranje dostopne programske opreme z namenom evalvacije in izboljav. Je kontaktna oseba za ustvarjalce spletnih strani in za podjetja, ki elijo ustvarjati dostopne spletne strani z novimi tehnologijami (Flash). Gospa S. veino dela opravi doma. Kljub temu neprestano komunicira s kolegi v pisarni, veinoma preko interneta. Njeno podjetje jo podpira z najmodernejimi pripomoki in programsko opremo, da je lahko uinkoviteja in produktivneja. Zelo je zadovoljna, da lahko zdruuje delo in druinsko ivljenje, njeni delodajalci pa cenijo fleksibilno in produktivnejo delovno silo.

21

Pripomoek za svetovanje Informacije za podjetja z razlago

5.7. Zaposlitev tetraplegika z vidika podjetja

Univerza v Atenah zaposluje osebo z obliko tetraplegije za raziskave in usposabljanje. Delodajalec: Vrsta podjetja: Zaposleni: Vrsta zaposlitve: Obseg zaposlitve: Opis dela: Zaposlen: Vrsta posebne potrebe: Spol: Izobrazba: Usposobljenost: Univerza v Atenah Oddelek za lingvistiko 50 Poln delovni as 100 ur na mesec Raziskava govora Tetraplegik enski Diploma iz Filologije, magisterij iz pomonih tehnologij za ljudi s posebnimi potrebami Raziskava govora ljudi s posebnimi potrebami

Univerza v Atenah zaposluje to osebo e 7 let kot raziskovalko govora ljudi s posebnimi potrebami. Njeno delo je vstavljanje glasovnih signalov v posebno programsko opremo in izloanje ugotovitev o produkciji govora ljudi z duevnimi motnjami. Odgovorna je tudi za programe govornega usposabljanja ljudi s to vrsto posebne opreme. Za univerzo je zaposlovanje ljudi s posebnimi potrebami kot strokovnjake na tem podroju raziskovanja zelo pomembno, kajti vsi vemo, da lahko izraajo obutke skupnosti laje kot ostali z istimi veinami, ki nimajo povezave s skupnostjo ljudi s posebnimi potrebami. Ideja projekta je raziskava govornih vein te skupine ljudi in iskanje nainov ter postopkov za izboljanje njihove komunikacije. V ta namen univerza zaposluje strokovnjake, ki lahko poleg raziskovalnega dela nudijo psiholoko podporo ljudem z duevnimi motnjami.

22

Pripomoek za svetovanje Informacije za podjetja z razlago

6. Razlaga za uporabo individualnega profila iskalca zaposlitve

6.1 Kaj je individualni profil dostopnosti?
Vsaka oseba s posebnimi potrebami ima svoje potrebe na delovnem mestu glede na vrsto posebne potrebe. Pomembno je, da se zavedamo, da se potrebe oseb z zmanjano mobilnostjo razlikujejo od potreb ljudi z unimi teavami ali ljudi s slunimi ali vidnimi okvarami. Za podjetje, ki eli zaposliti osebo s posebno potrebo, ni dovolj, da so seznanjeni samo z vrsto posebne potrebe. Uspena vkljuitev ali integracija potrebujeta jasno predstavo o posebnih potrebah. Zbiranje podatkov pa ponavadi dolgo traja in ovira postopek integracije. Individualni profil dostopnosti, narejen s pripomokom check and go, pomaga pri izboljavi tega postopka. S tem pripomokom lahko vsak iskalec zaposlitve ustvari svoj individualni profil dostopnosti in z njim seznani delodajalca o svojih potrebah in zahtevah. Postopek seznanjanja v vrsto potrebe je tako kraji in delodajalec laje spozna, ali ima na voljo primerno delo ali ne.

6.2 Kaj vsebuje individualni profil dostopnosti?

Individualni profil dostopnosti naredi oseba s posebno potrebo s pomojo pripomoka check and go na internetu. Z uporabo platforme vstavimo podatke v profil, jih shranimo in natisnemo, da bi jih kasneje izroili potencialnemu delodajalcu. Platformo si lahko ogledate na http://83.64.150.247/applications/cag/index.php/CheckAndGoTool/ Podatki, pomembni za delodajalca, so razdeljeni v skupine ovir. Te skupine vsebujejo ve pod-kriterijev, ki sporoajo delodajalcu potrebe osebe s posebnimi potrebami na delovnem mestu. V naslednjih odstavkih boste nali kratke povzetke skupin ovir. To je pomembno, ker vsaka skupine vsebuje drugane postavke, ki opisujejo dostopnost doloenega podroja. Mobilnost na delovnem mestu Ta odsek individualnega profila osebe s posebnimi potrebami vsebuje informacije o arhitekturnih zadevah znotraj podjetja. To so npr.: potrebe oziroma zahteve glede vrat, stopnic, dvigal, klanin, prostorih za dostop do opreme, delovne mize, pohitva, telefona, lui in toaletnih prostorov. Mobilnost izven delovnega mesta Ta odsek opisuje zahteve in potrebe zunaj podjetja, ki vplivajo na uspeno delo na delovnem mestu. Tukaj boste nali posebne informacije o tem, kako ima lahko oseba s posebnimi potrebami dostop do podjetja ali delovnega mesta, npr. o prevozu, parkiranju, javnem prevozu,stopnicah, klaninah, viinskih elementih Komunikacija Ta odsek vam sporoa primerne naine komuniciranja za potrebe oseb kot so teave z materinino, teave pri pisni komunikaciji, komunikaciji v tujem jeziku, komunikaciji s pripomoki itd. Orientacija Tukaj boste obveeni o potrebah iskalca zaposlitve s posebnimi potrebami, ki se tiejo orientacijskih elementov v vaem podjetju. Podatki vkljuujejo dostopnost informacijskih zemljevidov, tabel, tablic z imeni, zvonih signalov, otipnih orientacijskih znakov, svetlobnih signalov, otipnih sistemov vodenja itd. IKT (informacijsko-komunikacijska tehnologija) Tukaj delodajalec najde informacije o veinah in potrebah iskalca zaposlitve, ki se navezujejo na rabo osebnega raunalnika in Interneta. Odsek je razdeljen na splono znanje o osebnih raunalnikih, teave pri rabi monitorja, tipkovnice, mike in drugih naprav, teave pri delu z raunalnikom in navodila o rabi raunalnika.

23

Pripomoek za svetovanje Informacije za podjetja z razlago

Informacije o delovnih procesih in pogojih Ta odsek vas seznanja o tem, kateri pogoji pri delovnem procesu so ustrezni za osebo s posebnimi potrebami v vaem podjetju. To so npr. usposabljanje za delovne procese, delovni as, podporno gradivo, prilagoditve na pogoje dela, itd. Mentorstvo in socialno okolje Ta odsek vam sporoa individualne potrebe iskalca zaposlitve glede mentorstva v vaem podjetju. Mentorstvo je odnos ena na ena, v katerem mentor prostovoljno posvea as podpori svojemu varovancu. Spodaj je primer, kako lahko zgleda individualni profil dostopnosti.

6.3 Prednosti, ki jih podjetju nudi individualni profil dostopnosti

Prednosti individualnega profila dostopnosti z lahkoto opiemo: povzetek individualnih potreb in zahtev osebe s posebnimi potrebami informira podjetje o posameznikovih potrebah in pomaga podjetju privarevati as za ugotavljanje postopka integracije. Profil ni vrednotenje podjetja glede dostopnosti, ampak pomaga pojasniti dostopnost za doloeno osebo v doloenem podjetju. Koristen je za delodajalca, ker ga informira na zaetku postopka vkljuevanja, kar vnaprej pomaga prepreevati morebitne teave v asu zaposlitve in prihrani as pri delu. Pomembno je, da poudarimo, kako obseen je lahko ta profil, kar pa ne sme ustvariti vtisa, da moramo za uinkovito delo osebe s posebnimi potrebami v podjetju izpolniti vse zahteve in potrebe. Namen individualnega profila dostopnosti je pomo podjetju pri seznanjanju s posameznikovimi potrebami in zahtevami. Podjetje lahko na ta nain presodi, katere spremembe so nujne, potrebne in mone (npr. arhitekturne strukture) za vkljuitev osebe s posebnimi potrebami. Individualni profil dostopnosti, narejen s pripomokom check and go, pomaga pri prikazu nujnih sprememb. Pogoste e majhne spremembe naredijo prostor primeren za osebo s posebnimi potrebami.

24

Pripomoek za svetovanje Informacije za podjetja z razlago

7. Zakljuek
Integracija ljudi s posebnimi potrebami na delovnem mestu je truda vredna in koristna izkunja za delodajalce in zaposlene. To jasno dokazujejo tudije primerov, zbrane po vsej Evropi in predstavljene v 5. poglavju. Od vsega zaetka je treba poznati osebne potrebe posameznikov in se lotiti morebitnih ovir, ki obstajajo pred zaetkom delovnega razmerja. To je odloujo korak, ki zagotavlja uspeno integracijo novega zaposlenega. V tej fazi je zelo pomembno, da vsi vkljueni v proces pridobijo osnovne kompetence. Produkti check and go, ki so nastali v projektu: pripomoek check and go, pripomoek za usposabljanje in pripomoek za svetovanje, posebej razviti za uporabo v podjetjih in tukaj prvi predstavljeni, nudijo dragoceno podporo pri integracijskem procesu in pridobivanju osnovnih kompetenc. Pripomoek za svetovanje je prilonost za delodajalce, da preverijo obstojee normative za odsotnost ovir in odstranjevanje ovir. Podjetja si lahko pridobijo pomo specialistov za reevanje posebnih primerov kot so npr. arhitekti z izkunjami iz projektov za ljudi s posebnimi potrebami, delovni asistenti ali svetovalci, regionalni in nacionalni vladni organi ali ljudje s posebnimi potrebami, ki so usposobljeni za strokovno svetovanje. Podjetja naj izkoristijo strokovno pomo, ki je na voljo. Zapomniti si je treba, da se vse teave, ki jih boste reili pred zaetkom zaposlitve, ne bodo ve pojavile in negativno vplivale na naslednje korake. Enako pomembno je osveanje zaposlenih v podjetju in priprava zaposlenih na kvalitetno vkljuevanje v integracijski proces. Zelo malo ljudi je seznanjenih s pravim pristopom za ljudi s posebnimi potrebami. Ljudje, ki nimajo posebnih potreb, pogosto pomilujejo ljudi s posebnimi potrebami ali pa obutijo strah, ker ne vedo kako in o em se z njimi pogovarjati. Ne vedo ali pa se ne zavedajo, da so ljudje s posebnimi potrebami enakovredni tako glede njihovih pravic kot dolnosti. Delodajalci lahko s pridom uporabijo izkunje, ki so si jih njihovi zaposleni e pridobili. Verjetno je, da so v podjetju zaposleni ljudje, ki so se s tem e sooili. Svojim sodelavcem lahko predstavljajo zgled in s tem olajajo sobivanje sodelavcem brez ali s posebnimi potrebami. Tudi tukaj se lahko obrnete na strokovnjake. Veliko institucij ponuja seminarje na tem podroju. Sodelovanje z delovnimi asistenti ali svetovalci je dober nain za hitro reevanje pereih problemov. Pripravljenost podjetja za koristno in uinkovito integracijo ljudi s posebnimi potrebami na trg dela ni koristno samo za njihov posel. Z dobrim zgledom bodo izboljali sploni nivo osveenosti v drubi o zadevah, ki se tiejo ljudi s posebnimi potrebami, in pritegnili k istemu nainu dela tudi ostala podjetja.

25

Pripomoek za svetovanje Informacije za podjetja z razlago

Viri
Endnotes
1

Susanne Abram, 2003, Die internationale Theoriendiskussion von der Integration zur Inklusion und die Praxisentwicklung in Sdtirol, pogledano 7. maja 2007, <http://bidok.uibk.ac.at/library/abram-theoriediskussion-dipl.html> FaktorI-Informationszentrum fr junge Menschen mit Handicap, Fragen und Antworten / Welche Vorteile hat die Beschftigung von Menschen mit Behinderung fr UnternehmerInnen?, pogledano 8 maja 2007, <http://www.faktori.wuk.at/faq.xml?artid=195> Michael Stuber, 2006, Behinderung muss kein Hinderniss sein, viewed 25 February 2008, <http://www.diversity-wissen.de/downloads/Div-06-Apr-Behinderung.pdf>

Sudmobil Unhindered access to mobility, The handbook for authoroties, atempo, Leonardo da Vinci project 2003, pogledano aprila 2007, <http://www.atempo.at/index.php?node=333&id=284&size=1&lang=5&> Sudmobil Unhindered access to mobility, The handbook for authoroties, atempo, Leonardo da Vinci project 2003, pogledano aprila 2007, <http://www.atempo.at/index.php?node=333&id=284&size=1&lang=5&> Andrews G and Faulkner D 2004, A Glossary Of Terms For Community Health Care And Services For Older Persons, World Health Organisation, pogledano 24. aprila 2007, <http://whqlibdoc.who.int/wkc/2004/WHO_WKC_Tech.Ser._04.2.pdf> Andrews G and Faulkner D 2004, A Glossary Of Terms For Community Health Care And Services For Older Persons, World Health Organisation, pogledano 24. aprila 2007, <http://whqlibdoc.who.int/wkc/2004/WHO_WKC_Tech.Ser._04.2.pdf> Disabled Peoples International, 2007, Constitution of Disabled Peoples International, pogledano 24. aprila 2007, <http://v1.dpi.org/lang-en/index?page=4>

International classification of the Functioning, Disability and Health 2001, ICF Introduction, pogledano 24. aprila 2007, <http://www3.who.int/icf/intros/ICF-Eng-Intro.pdf>

Dodatni viri in povezave:

Argentin, I, Clemente, M, Empler, T, 2000, Costruire le pari opportunit, Quaderno Tecnico per progettare e realizzare laccessibilit, Comune di Roma, Roma. Barlsen, J.; Hohmeier, J. (2001): Neue berufliche Chancen fr Menschen mit Behinderung. Untersttzte Beschftigung im System der beruflichen Rehabilitation, Dsseldorf Bucciarelli, P (ed), 2004, Laccessibilit degli ambienti di lavoro, Aspetti progettuali e psico-relazionali dellinserimento lavorativo di uomini e donne con disabilit, Regione Lombardia Agenzia Regionale per il lavoro, Guerini e associati, Milano. Carella, G, Carpinelli, S, Scopino, D, 2005, Guardare il territorio con occhi nuovi, Progetto Parchi accessibili, financed by Ministero del Lavoro e delle Politiche Sociali, pogledano 9. maja 2007, <http://www.parchiaccessibili.it> Data Coop, C.I.D.Ha. Centro Informazione e Documentazione Handicap per il V Dipartimento del Comune di Roma 2005, Guida allinserimento lavorativo delle persone con disabilit per il cittadino e le aziende, Roma, <http://www.datacoop.org/ download>

26

Pripomoek za svetovanje Informacije za podjetja z razlago

Del Zanna, G, 1995, Uomo Disabilit Ambiente, Ricerca di criteri per una progettazione accessibile, Editrice Abitare Segesta, Milano. EUCAN - European Concept for Accessibility, last update 1 April 2007, Technical assistance manual 2003, European Commission Employment and Social Affairs DG Social protection and social integration Integration of people with disabilities, pogledano 9. maja 2007, <http://www.eca.lu/index.php?option=com_docman&task=cat_view&gid=13&Itemid=26> Fantini, L (ed.), 2001, Superare le barriere architettoniche migliorando il confort e la sicurezza, Schede tecniche per progettare la normalit, Maggioli Editore, Rimini. Hirsch, S.; Lindmeier, Chr. (2006): Berufliche Bildung von Menschen mit geistiger Behinderung, Beltz-Verlag Italian Government, 24 Luglio 1996, Decreto del Presidente della Repubblica n. 503 Regolamento recante norme per leliminazione delle barriere architettoniche negli edifici, spazi e servizi pubblici, pogledano februarja 2007, <http://www. handylex.org/stato/d240796.shtml> Italian Parliament, 12 Marzo 1999, Legge n. 68, Norme per il diritto al lavoro dei disabili, pogledano februarja 2007<http:// www.parlamento.it/parlam/leggi/99068l.htm> Italian Parliament, 5 Febbraio 1992, Legge n. 104 Legge quadro per lassistenza, lintegrazione sociale e i diritti delle persone handicappate, pogledano marca 2007 <http://www.normeinrete.it/cgi-bin/StampaFrameURN?URL=http://www.italgiure. giustizia.it/nir/1992/lexs_133588.html> Italian Parliament, 9 Gennaio 1989, Legge n. 13, Disposizioni per favorire il superamento e leliminazione delle barriere architettoniche negli edifici privati, pogledano marca 2007,<http://www.italgiure.giustizia.it/nir/1989/lexs_121529.html> Italian Parliament, 9 Gennaio 2004, Legge n. 4 Disposizioni per favorire laccesso dei soggetti disabili agli strumenti informatici, pogledano februarja 2007, <http://www.camera.it/parlam/leggi/04004l.htm> Ministero dei Lavori Pubblici, 14 Giugno 1989, Decreto del Ministero dei Lavori Pubblici n. 236 , Prescrizioni tecniche necessarie a garantire laccessibilit, ladattabilit e la visitabilit degli edifici privati e di edilizia residenziale pubblica sovvenzionata e agevolata, ai fini del superamento e delleliminazione delle barriere architettoniche, pogledano februarja 2007, http://www.italgiure.giustizia.it/nir/lexs/1989/lexs_306244.html> Ministero dellInterno - Dipartimento dei Vigili del Fuoco, del Soccorso Pubblico e della Difesa Civile Consulta Nazionale delle Persone Disabili e delle loro famiglie, Lettera Circolare n. 880, 18 Agosto 2006, La sicurezza antincendio nei luoghi di lavoro ove siano presenti persone disabili: strumento di verifica e controllo (Check-list) and Allegato alla (Annex to) Lettera circolare n. 4 del 1 Marzo 2002, pogledano 10. maja 2007, <http://www.vigilfuoco.it/speciali/sicurezza/sicurezza_insieme/ disabili/default.asp> Norz Karin, BIDOK, Berufliche Integration von Menschen mit besonderem Frderbedarf, pogledano aprila 2007, <http:// bidok.uibk.ac.at/library/norz-integration.html> Ohrenkuss, da rein da raus.Gedichte: Arbeit is toll. Pogledano aprila 2007 <http://www.ohrenkuss.de/heft/nr05/gedichte/> Ministrstvo za delo, druino in socialne zadeve, Zakonodaja za invalide, pogledano marca 2007: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/invalidi/aktualno_pri_zakonodaji/ Wikipedia, Barrierefreiheit, pogledano marca 2007, <http://de.wikipedia.org/wiki/Barrierefreiheit>

27

Pripomoek za svetovanje Informacije za podjetja z razlago

Viri in povezave po dravah

Avstrija: http://www.parlinkom.gv.at/pls/portal/docs/page/PG/DE/XXII/I/I_00836/fname_036804.pdf http://www.bmsg.gv.at http://www.soziales.steiermark.at http://www.basb.bmsg.gv.at/cms/basb/detail.html?channel=CH0453&doc=CMS1092147009806 http://www.ams.at/neu/stmk/1142.htm http://www.joballianz.at/seite.php?name=Land_Lohnkostenzuschuss/Lehrli Nemija: http//www.bmas.de http://www.gesetze-im-internet.de/bgg/index.html http://www.integrationsaemter.de/webcom/show_lexikon.php/_c-578/_nr-153/i.html http://www.integrationsaemter.de/webcom/show_lexikon.php/_c-578/_nr-223/i.html http://www.integrationsaemter.de/webcom/show_lexikon.php/_c-578/_nr-285/i.html http://www.integrationsaemter.de/files/600/KfzHV_12_06.pdf http://www.arbeitsassistenz.de/ http://www.sgb-ix-umsetzen.de/index.php/nav/tpc/aid/7 Grija: Guide of the Citizen with Disability, http://www.gspa.gr/%289305414320058256%29/eCPortal.asp?id=3962&nt=19&lang=1 &pID=3850&p2ID=3850 Greek Manpower Organization, http://www.oaed.gr/ http://www.oaed.gr/Pages/SN_151.pg http://www.oaed.gr/Pages/SN_582.pg Italija: http://www.handylex.org/stato/l120399.shtml http://www.handylex.org/stato/l081191.shtml http://www.handylex.org/cgi-bin/hl2/cat.pl?v=a&d=h&c=4400 vedska: http://www.hso.se/start.asp?sida=402 http://www.sos.se/FULLTEXT/114/2004-114-5/2004-114-5.htm http://www.do.se/upload/do/lagar osv/lag dfl.pdf http://www.ams.se/ http://www.ho.se/Tpl/NormalPage609.aspx http://www.notisum.se/rnp/sls/lag/19971275.HTM http://www.stm.fi/Resource.phx/eng/index.htx http://www.ams.se/admin/Documents/faktablad/osa.pdf http://www.samhall.se/ http://209.85.135.104/search?q=cache:81zQ20oco3kJ:www.ams.se/admin/Documents/faktablad/sius.pdf+SIUS&hl=sv&ct=c lnk&cd=1&gl=se http://www.lul.se/templates/page3824.aspx http://www.forsakringskassan.se/sprak/lattlast/arbetsgivare egen/stod start/ http://www.forsakringskassan.se/privatpers/arbetssok/aktivitetsstod/ http://www.socialakooperativ.com/engpages/eng start.html Slovenija: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/invalidi/aktualno_pri_zakonodaji/ www.mddsz.gov.si/en/areas_of_work/directorate_for_disabled/ Sklad Republike Slovenije za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov 2006, viewed March 2007 <http://www.svzi.gov.si/>

28