Nekaj dejstev kot komentar na lanek v reviji Moje Finance, mesec junij 2012, z naslovom Smo evropski prvaki

v tancanju nalobenih polic, avtorice Marje Mili

Razvoj nalobenih ivljenjskih zavarovanj v Sloveniji sledi razvoju v razviti Evropi Nalobena ivljenjska zavarovanja so v Sloveniji prisotna ele od leta 2001, ko je zakonodaja tako obliko zavarovanj ele omogoila. Njihova glavna znailnost je, da zavarovalnica pri njih loeno obravnava obraunane stroke, riziko zavarovalne premije in nalobeni del. Za zavarovalce so pomembna predvsem z vidika preglednosti nad strukturo zavarovanja in nadzora nad nalobeno politiko svoje nalobe. Slovenski trg je bil torej v prvem desetletju tega stoletja ele v zaetni fazi razvoja na podroju nalobenih ivljenjskih zavarovanj, saj le-ta v bolj razvitih dravah, predvsem anglosaksonskem obmoju, obstajajo e od sredine prejnjega stoletja. Za njihov razvoj pa so bili kljuni predvsem razvoj informacijske podpore, ustrezna in zadostna razvitost finannih trgov ter zadostna konkurennost na trgu ivljenjskih zavarovanj, ki je prisilila zavarovalnice, da so se iz podroja klasinih ivljenjskih zavarovanj s pomanjkljivo strokovno preglednostjo preusmerila v ponudbo transparentnejih zavarovanj. Ovire, da bi se ta zavarovanja v Sloveniji razvila prej, so bile poleg potrebne spremembe zakonodaje, tako zavarovalnike kot tiste, ki ureja trgovanje z vrednostnimi papirji, e s tem povezana nerazvitost trga vrednostnih papirjev, neustrezna informacijska podpora v zavarovalnicah pa tudi nepripravljenost zavarovalnic, da bi trgu ponudile kompleksneja in transparentneja zavarovanja. Tako je glede na omenjeno dejstvo priakovano, da je bila rast nalobenih ivljenjskih zavarovanj v Sloveniji v prvih devetih letih visoka, kar je primerljivo tudi z rastjo nalobenih ivljenjskih zavarovanj v dravah, kjer so take oblike zavarovalnih produktov e ve kot trideset let v ponudbi zavarovalnic. V tabeli povzemamo podatke iz posameznih drav, ki zgornjo trditev tudi potrjujejo (podatki so povzeti po Munich Re, Unit linked insurance A general report, 2000). Torej je bil dele nalobenih zavarovanj skoraj 60-odstoten tudi v Kanadi in Italiji, na vedskem je bil leta 1997, slabih sedem let po uvedbi, celo ez 80-odstoten. ez 40-odstotni dele je v estih letih po uvedbi dosegel tudi v Belgiji, na Nizozemskem pa po priblino 18 letih od uvedbe, tudi v Veliki Britaniji in ZDA je dele nalobenih zavarovanj presegel 40 odstotkov. Nikakor ni torej res, da bi bila Slovenija tu kakrna koli izjema smo pa nekoliko zapoznelo stopili na ta trg, nadalje pa vidimo podobne razvojne korake kot drugod po Evropi in v svetu.

Drava Belgija Kanada Francija Nemija

Prodajano od 1993 Late 1970s 1970s 1970s

Trni dele nalobenih (Unit-linked) zavarovanj (%) 2% 5% 11% 20% 48% 8% 34% 38% 44% 52% 54% 13% 14% 26% 38% 4,70%

V letu 1995 1996 1997 1998 1999 1986 1995 1996 1997 1998 1999 1990 1995 1998 1999 1996

Komentarji As % of revenue prems. (LIMRA) (UPEA) (UPEA) (UPEA) Market share is as UK Figures exclude extra dump-ins (Source: LIMRA) As % of new AP1 (Groupe Consultatif) (IBC Conference 6.99) (FFSA) As % of new premiums (Tillinghast)

 Italija 1980s Japonska Nizozemska Early 1980s Portugalska 1994 panija 1980s vedska c. 1990 Velika Britanija Early 1960s ZDA c. 1970 but in effect from late 1970s

6,40% 10,90% 12,40% 49% 58% 0,30% 0,25% 14% 26% 30% 43% Under 5% 5% 16% Still in its infancy 18% 30% Life Pension 61% 33% 82% 37% Life 26% 46% 40% 43% 41% 45% 40% Universal 38% 24% 22% 21% 20% 19% Pension n/a 44% 55% 59% 51% 52% 53% Variable 4% 15% 20% 29% 34% 40%

1997 1998 1999 1998 1999 1997 1998 1993 1994 1995 1998 1995 1998 1999 1996 1998 1999 1996 1997 1975 1985 1995 1996 1997 1998 1999 1985 1985 1985 1985 1985 1985

(IBC Conference 6.99) (GDV statistics) As % of new premiums (ANIA) (Life Insurance Business in Japan ) (1997/1998 and 1998/1999) Market share is % of all individual life new AP1 (Groupe Consultatif) (IBC Conference 6.99) (Groupe Consultatif) (IBC Conference 6.99) (EPAS) (LIMRA) (IBC Conference 6.99) (UNESPA, ICEA) Market share is as UK (Source: Swedish Insurance Federation) Market share is % of respective new individual business premium (using AP plus 10% SP) (Source: ABI) Market share is as UK Figures exclude extra dump-ins (Source: LIMRA)

Vir: Munich Re

Prav tako nismo v Sloveniji edini v svetu, pri katerih delei posameznih zavarovalnih vrst nihajo tekom let dale od tega. e sploh je zanimanje potronikov pri ivljenjskih zavarovanjih z varevalno komponento v veliki meri odvisno od razmer na trgu vrednostnih papirjev, od obrestnih mer, od davnih ureditev in sprememb, sprememb pri komplementarnih produktih. Tudi to je lepo razvidno iz gibanj deleev zavarovanj v razlinih dravah, sploh e jih primerjamo z delei v kriznih asih, ko je opazen upad v doloenih dravah, predvsem tistih, za katere so znailna predvsem nalobena zavarovanja z enkratno premijo, ki so na trna gibanja in davne ureditve najbolj obutljiva (ki se najpogosteje sklepajo preko bannih kanalov) - tako je recimo opazen velik upad delea teh zavarovanj v Belgiji (padanje po letu 2000) in Italiji (padanje po letu 2009). Tam, kjer gre za obrona zavarovanja, je vpliv padcev na trgih vrednostnih papirjev manj oiten, saj se zavarovalci zavedajo, da se v takih asih izgube z novo obrono premijo izravnavajo.
Drava BE BG CH CY Belgija Bolgarija vica Ciper 2001 42% n.a. 6% 44% 2002 26% n.a. 4% 43% 2003 14% n.a. 5% 43% 2004 14% n.a. 6% 43% 2005 25% n.a. 11% 43% 2006 20% n.a. 8% 43% 2007 15% 12% 9% n.a. 2008 10% 7% 9% n.a. 2009 9% 5% 10% n.a. 2010 11% 6% 10% n.a.

CZ DE DK EE ES FI FR UK GR HR HU IT LV MT NL NO PL PT RO SE SI CEA

eka Nemija Danska Estonija panija Finska Francija Velika Britanija Grija Hrvaka Madarska Italija Latvija Malta Nizozemska Norveka Poljska Portugalska Romunija vedska Slovenija

10% 7% 7% 15% 16% 14% 26% 37% 28% n.a. 35% 51% n.a. 19% 43% 5% n.a. 28% 47% 48% 10% 29%

11% 8% 9% 11% 6% 15% 17% 23% 23% n.a. 35% 44% n.a. 12% 44% 6% n.a. 32% 61% 47% 15% 22%

14% 9% 9% 14% 8% 23% 15% 21% 18% n.a. 37% 42% n.a. 21% 44% 7% n.a. 30% 48% 42% 21% 20%

16% 10% 11% 34% 8% 34% 16% 23% 26% 0,1% 36% 38% 1% 30% 42% 7% n.a. 29% 46% 45% 40% 21%

19% 11% 13% 52% 12% 37% 20% 21% 27% 3% 44% 36% 22% 23% 43% 8% 37% 37% 55% 52% 43% 22%

27% 12% 18% 57% 15% 48% 25% 22% 23% 5% 59% 39% 39% 30% 41% 12% 46% 42% 55% 43% 52% 24%

30% 14% 20% 79% 18% 51% 25% 20% n.a. 9% 67% 47% 58% 22% 42% 14% 47% 40% n.a. 36% 58% 23%

34% 15% 21% 63% n.a. 41% 17% 21% n.a. 9% 63% 34% 18% 16% 38% 15% 16% 40% n.a. 36% 59% 20%

39% 14% 25% 45% 15% 57% 13% 17% n.a. 7% 57% 12% 13% 13% 34% 20% 21% 29% n.a. 36% 59% 16%

47% 13% 35% 62% 17% 56% 13% 15% n.a. 7% 61% 17% n.a. 15% 43% 20% 26% 22% 42% 34% 60% 17%

Dele nalobenih zavarovanj po dravah v Evropi, po letu 2001 Vir: CEA (Insurance Europe) Razlike med zavarovalnikimi trgi obstajajo z razlogom Na viino premije nalobenih ivljenjskih zavarovanj v premiji vseh ivljenjskih zavarovanj tako poleg pomembnega dejavnika, ki ga nikakor ne smemo zanemariti to je as obstoja nalobenih ivljenjskih zavarovanj na posameznem trgu vplivajo tudi razlini socialno ekonomski dejavniki. V dravah z relativno nizko socialno varnostjo s strani drave , kjer je odgovornost za financiranje v primeru nastanka raznih kodnih dogodkov (npr: zdravstvena oskrba, olstvo itd..) veinoma na strani posameznika (torej preko privatnih zavarovanj), je dele premije, ki se jo vlaga v zavarovalni del veji, kot v dravah, kjer se veji dele teh strokov krije preko socialnih transferjev in dravnega prorauna (na primer Slovenija). Zato je dele nalobenih oziroma varevalnih zavarovalnih produktov ponekod viji, drugod niji. V asih zmanjevanja pravic iz naslova socialnih transferjev, pokojninskih prejemkov in plail zdravstvenih storitev iz dravnih blagajn tudi recimo v Sloveniji, je priakovati, da se bo dele tako imenovanih riziko zavarovanj poveeval. Bo pa to predvsem posledica povianega povpraevanja po teh zavarovanjih, saj bo zdravstvena in socialna varnost dravljanov sicer bistveno manja, kot je recimo bila do sedaj. Slovenski zavarovalniarji med vodilnimi strokovnjaki pri razvoju nalobenih ivljenjskih zavarovanj Ne glede na dejstvo, da so nalobena ivljenjska zavarovanja relativno mlada zavarovalna vrsta na slovenskem trgu, pa so slovenski zavarovalniarji nadvse cenjeni med strokovno javnostjo v drugih razvitih zavarovalnikih dravah in tako soustvarjajo evropski zavarovalniki trg. Tako so slovenske zavarovalnice pri razvoju nalobenih ivljenjskih zavarovanj sledile osnovnemu cilju: razviti zavarovanje, ki bo za stranko v doloenem obdobju predstavljalo najbolji produkt. Nalobena zavarovanja pri slovenskih zavarovalnicah tako veinoma ne povzemajo zgolj strukture, ki so jo v preteklem stoletju e ponujali na tujih trgih (in so jih potem nekateri ponudniki zgolj povzeli tudi za slovenski trg), pa pa so bila prilagojena in ustvarjena prav za slovenski trg tako na primer ne ponujajo zgolj vezave na vzajemne sklade, pa pa pogosto omogoajo vezavo na notranje sklade zavarovalnice. To pomeni, da je mono znotraj ponudbe posamezne zavarovalnice pogosto najti sklad z jamstvom rasti vrednosti enote, kar je popolni komplement meanemu ivljenjskemu zavarovanju, z dodatno fleksibilnostjo monostjo menjave nalobene strukture glede na trne

razmere, monostjo spreminjanja riziko dela zavarovanja, dostopnostjo do sredstev preko predujmov in podobno. Ni torej tudi res, kar trdi avtoriin vir, da je tako fleksibilnost najdemo (zgolj) pri novejih oblikah klasinih ivljenjskih zavarovanj, pa pa je to e kar nekaj let znailnost prav nalobenih ivljenjskih zavarovanj, razvitih v Sloveniji. Nalobena ivljenjska zavarovanja so fleksibilni produkt Nalobena ivljenjska zavarovanja so v Sloveniji v veliki meri prevzela vse pozitivne lastnosti klasinih ivljenjskih zavarovanj in hkrati dodala vse ugodnosti za zavarovalce, ki jih klasina ivljenjska zavarovanja ne nudijo. To so transparentnost strokov, prilagajanje znotraj zavarovanja (od manj tvegane oziroma garantirane donosnosti z monostjo pripisa dobika, do bolj tvegane nalobene politike), monosti odstopa od zavarovanja itd. Nalobeno ivljenjsko zavarovanje zagotavlja visoko finanno in socialno varnost s celostno zavarovalno zaito, in sicer z zajamenim izplailom v primeru smrti zavarovane osebe, z monostjo prikljuitve iroke palete dodatnih zavarovanj ter z vkljuitvijo primerne varevalne komponente. Prav tako je pomembno, da se zavarovanje sklepa za dalje obdobje, saj se na dolgi rok velika kratkorona nihanja izravnavajo, veja pa je tudi verjetnost doseganja dolgorone rasti izbrane nalobe. Sklenitev na dolgi rok (kot to nalobena ivljenjska zavarovanja so) pomeni davno ugodno obliko zavarovanja in varevanja. V primerjavi z varevanjem v investicijskih skladih dohodek iz ivljenjskega zavarovanja po Zakonu o dohodnini ni obdaven, e je zavarovanje sklenjeno za obdobje desetih let ali ve in sta sklenitelj zavarovanja in upravienec do izplaila ob izteku zavarovanja ena in ista oseba ter ni podana zahteva za izplailo odkupne vrednosti zavarovanja pred potekom desetih let trajanja zavarovanja. Naslednja prednost je razprenost sredstev, saj so sredstva lahko razprena med ve investicijskih skladov in niso odvisna le od posamezne delnice, kar povea varnost nalobe. Obrono plailo premije pa omogoa, da se v najveji meri izkoristi kratkorona nihanja na kapitalskih trgih.

Zakljuek Iz zapisanega sledi, da so navedbe avtorice in njenih virov v lanku, kot so: a) Stroka ni nikoli podpirala sklepanja nalobenih Z; b) V lanicah EU je zavarovalnitvo zadrano do finannih iger; c) Zavarovalniarji so se na zavarovalnih dnevih v Portorou pokesali; d) Zavarovanci so bili pri nalobenih zavarovanjih mono okodovani; e) Primerjava razvoja novega trga (slovenskega NZ) s trgi z daljo tradicijo na podroju NZ v zadnjih devetih letih, brez dolgoroneje primerjave; f) Preferiranje ene zavarovalne vrste (meano Z) na podlagi znailnosti, ki so pravzaprav znailnost NZ (fleksibilnost, 100 % udeleba na donosih oz. pripisih dobika, ) zavajajoe, napane in morda celo zlonamerne.