DANANNJE STANOVANJSKE STAVBE

(KLJUNA VPRAANJA)
BLOKOVNA GRADNJA
V zaetku 20.st. so eleli z blokovno gradnjo reiti socialni problem: na zaetku 20.st. je v mestih ivelo 10% prebivalcev, na koncu pa e 50%. Blokovna gradnja je najsocialneja glede same gradnje, glede ivljenja pa prihaja do socialne segregacije. Prihaja do tehninih problemov pri gradnji. Na vedskem je bilo do 30% stanovanj v blokih praznih, ker ljudje niso hoteli iveti tam. Kritika blokovne gradnje zaradi tipike stanovanj.

INDIVIDUALNE HIE
elje ljudi ostajajo pri individualnih hiah z zelenim prostorom. Slovenski prostor je unien zaradi razprenosti individualne gradnje neurejena kanalizacija- greznice. Problem je v veliki meri nereljiv. Problemi pri EU. Individualna gradnja pomeni monost etapne investicije: skozi as urejamo hio in prostore.

LE CORBUSIER, UNITE D'HABITATION, MARSEILLES, 1952: Veliki stanovanjski blok v Marseillu.. Kako v blokovno gradnjo vgraditi im boljo socialno arhitekturo. Kako kolektivno gradnjo zdruit z zasebnostjo. SAVIN SEVER, VISEI VRTOVI: Naj bi se zgradili vzdol Dunajske Ceste v Ljubljani. Stanovanja se izmenino odpirajo na eno in na drugo stran (izmenjajo ritem). Dobimo ve svetlobe in veliko teraso.

NIZKA + GOSTA GRADNJA

Pri drugi polovici 20.st. se pojavi tendenca za nizko in gosto gradnjo.

RONALD REINER: Stanovanjsko naselje ob mestu Linz- projekt ob reki. Nizka, gosta zazidava. Ob cesti so veji objekti (blokovna zazidava), proti reki so vrstne hie, nato atrijske. STANOVANJSKO NASELJE MURGLE, LJUBLJANA: Arhitekta France Ivanek in Marta Ivanek. Uveljavijo se kot prijetno naselje. Enostaven nain gradnje- kot kakni bungalovi. Naselje atrijskih hi Murgle je nastalo v asu gradnje veine velikih ljubljanskih sosesk v 60. letih - od njih se razlikuje po nizko- gosti zazidavi in izkljuni uporabi tipa enodruinske hie.

Soseska je bila zgrajena v razlinih fazah: od l. 1965 do 1980, nekateri deli pa so bili dodani e kasneje. Urbanistina zasnova naselja spominja na barjansko krajinsko mreo polj in kanalov, ki jih obrobljajo vrste dreves. Pravokotno ulino mreo tako obrobljajo razlina drevesa, po katerih so imenovane ulice; med ulicami so stavbni otoki velikosti prib. 100x100m, v notranjosti katerih je med 30-35 hi. Promet je omejen na ulice, ob katerih so garae do hi vodijo le pe poti, ob katerih se nizajo manji parki in igralni otoki. Zeleno, mirno in od prometa loeno bivalno okolje je tako postalo najveja kvaliteta naselja. V sicer poenoteni zidavi, za katero so znailni doloeni arhitekturni elementi (openi zidovi, lesene ograje itd), so bile zgrajene razline atrijske hie od zaetnih pritlinih montanih (1965-70), pritlinih zidanih (1970-80) in do konnih mansardnih. KAZUYO SEJIMA: Japonska arhitektka rojena leta 1956. Vsaka stanovanjska hia ima intimen del. Kvaliteta bivanja na tleh z neko manjo povrino je vija od bivanja v bloku. Atriji so podaljki stanovanj na prostem. Skoraj cel prostor pozidan. EDVARD RAVNIKAR, FERANTOV VRT, LJUBLJANA 1975: Prostori: dnevna soba s kuhinjo in jedilnico, za kuhinjo utility in sanitarni prostor, ter spalnice. Tloris dobro funkcionira za druino, ko se shema podre pa stanovanja skoraj ne dopuajo drugane funkcije. Stavbni sklop stoji na obmoju nekdanjega emonskega foruma, kar je arhitekt Edvard Ravnikar upoteval tako v oblikovanju posameznih stavbnih gmot kot tudi v prikazu arheolokih ostankov. Ferantov vrt sestavljajo tiri enote, razporejene po obodu zemljia. Skupaj z obstojeo zazidavo ob Rimski ulici tvorijo programsko mean kare. V enotah ob Rimski, Gregorievi in Slovenski cesti se nad javnim programom v pritliju in ponekod vije dvigajo razlino visoki stanovanjski deli. Nad nivo ulice dvignjena enota ob Slovenski razkriva ostanke rimske Emone. Dvorie kareja je prehoden javni park, pod katerim so garae; na zahodni strani ga obroblja paviljon. Stavbna telesa z zamikanjem ustvarjajo razgiban videz celote, ki ga povezuje openi fasadni pla z znailnimi vogalnimi ivi. Openi pla ponekod prekinja vidna armirano - betonska konstrukcija. Zanimiv element fasade so obeena korita za roe, ki nadomeajo pomanjkanje zelenja v okolici. Stanovanja so zasnovana v preni smeri in imajo globoke tlorise.

Populacija se stara, ljudje ne rabijo ogromnega tevila sob; ljudje ivijo loeno, z manj otroki, itd. Zato nastane problem s funkcijami prostorov. S funkcionalistino shemo stanovanj smo determinirali prostor. Corbusier je uvajal nov nain bivanja.

ODPRTI TLORISI STANOVANJ

V 2.pol. 20.st. se druine spremenijo in ivijo bistveno drugae kot prej, zato je potrebna drugana tipologija stanovanj- klasina je neuporabna. tevilo lanov druine ni v koleraciji s kvadraturo in tevilom sob, zaradi finanne (ne)moi. Stanovanja bi morala dajati iroko ponudbo (potrebno bi jih bilo snovati podobno kot avte), da lovek lahko dobi, kar eli. Zanejo se pojavljati odprti tlorisi, ki imajo doloen samo sanitarni vozel in vhode, drugo povrino organizira po potrebi. e Mies je dal le prikluke, vse ostalo si naredil po svoje. WRIGLER& ....? : Socialna gradnja v Gradcu. Preprosta, neatraktivna arhitektura; dvo- nadstropne stavbe. Veje in manje stanovanjske enote z doloenim stanovanjskim vozlom ljudje imajo veliko izbiro ureditve po meri. LE CORBUSIER: Dvojna funkcija prostora. Fiksni del okrog kuhinje Sanitarni vozel dvignjen, pod njega lahko postavi postelje in nastane prostor za igro. AMERIKI LOFT: Adaptacije nekdanjih proizvodnih objektov. Edine omejitve so konstrukcija in vodi. LOFT V NEW YORK-U: Stanovanje za ljubitelja umetnosti na 300m. Vzdolno odprt prostor od ene do druge ulice, v katerem so postavljeni tirje stebri. Gre za princip: odprt, fluiden prostor, ki ga s pregradnimi elementi uporabnik lahko prilagaja potrebam (npr. pregraditev tudijskega kota). Edino pregrajevanje je spalnica, ki se nadaljuje v kopalnico. LE CORBUSIER: Je v vili Savoye naredil kopalnico povezano s spalnico (ni ve funkcionalni prostor) in ustvaril prostor sprostitve. Pri nas ni v navadi takna ureditev. MARCEL BREUER: 1922- samsko stanovanje. Samostanski prostop- majhna postelja v asketskem prostoru.

V nekaterih mestih je e 80% iskalcev stanovanj samskih.

MARGARETE SCHTTE- LIHOTZKY: Frankfurtska arhitekta, ki je bila zelo revolucionarna za tisti as. Delala je tudi z Loos-om. Projektira prvo standardno kuhinjo (vgrajeno, podobno laboratoriju) za delavski razred'Frankfurt kitchen' okoli leta 1929. Kuhinja predstavlja radikalen odmik od prejnje kuhinje/ dnevne sobe. Velika je samo 6m in vse je zelo premiljeno postavljeno ter zelo funkcionalistino. Novo je bilo vgrajeno pohitvo in veliko tevilo inovacij za shranjevanje ter uporabo posode. Okoli 10,000 taknih kuhenj je bilo takrat vgrajenih v nova frankfurtska stanovanja.

Sedaj se kuhinja vraa v dnevni prostor in ni ve loena: ena ni ve izolirana, kuhinja pa je vkljuena v druabni del ivljenja. Postaja pa ena velika 'elektornska naprava'.

PROBLEM ZASEBNOSTI V STANOVANJIH Na probleme upozarjajo filozofi. VASIH (srednji vek, renesansa): Hia v Angliji: druinsko ivljenje ni bilo loeno od javnosti. Dogaja se ogromno stvari: v hii so imeli nek obrat, sluinad, goste, druina je bila samo en element. Druabno + druinsko ivljenje. 19.ST.: elijo ustavriti samo prostore za druinsko ivljenje- umirjenost, zasebnost. Loeni delavski in druinski prostori -najprej si to lahko privoijo le bogateji. Knjinica postane simbol umirjenega ivljenja. 1920: Od pojava radia pride spet do zunanjega vdora (javno) v zasebnost, intimo. Kasneje e pojav televizije. DANES: Elektronski in digitalni mediji postajajo agresivni- izgublja se avtentinost. Tehnina sredstva so negirano bistvo prostora in asa, ker se pogovarjamo z nekom, ki ga ni zraven, itd. HEIDIGER: lovek se orientira v prostoru in asu. Deformacije prostora nastajajo zaradi zmogljivosti tehnologij (npr. hitrosti vlakov v Evropi). Naa percepcija postaja popaena in ivimo dvojna ivljenja- vedno manj smo povezani z realnostjo. FRANK LLOYD WRIGHT: A home in a Praire Town. Vhod je skrit- ivljenje v hii je zasebnost (osnovna ideja).
Danes smo ljudje vedno bolj nadzorovani (kamere, osebni podatki, itd.), zato izgubljamo zasebnost. Nove tehnologije ne prinaajo samo pozitivnih stvari, ampak tudi negativne. Nacija se osameva: ljudje postajajo zato ekshibicionisti in voaerji, ker elijo zbeati iz osamljenosti.

PHILIP JOHNSON: Glass House, Connecticut, 1949 Hia, ki jo je projektiral zase. Postavljena je na veliki parceli in je cela odprta (steklena). MVRDV: Dvojek v Utercht-u. Kjer so prostori druin je hia popolnoma zasetklejna- neke vrste ekran.

Spet se pojavlja delo na domu (od renesanse naprej ga ni bilo), ki ga omogoajo sodobne tehnologije- v torbo da lahko 'svojo pisarno'. Razbremenitev prostorskih potreb v pisarnikih objektih.

 Zelo malo ljudi se e ukvarja z dejansko proizvodnjo (v razvitem svetu). NAOMI CLEIN: Knjiga 'Nov Logo' govori o zgornji tematiki. 1/3 brezposelnih le za doloen as. Delo na domu pomeni prihranek za lastnika firme. ivimo za to da delamo (Amerika) ali delamo za to, da ivimo (Evropa)?

TEHNOLOGIJA 20.- 60.leta- mislili, da bo tehnologija reila vse teave. REINER BENNEN: Enviromental Bubble. ivljensko okolje, ki ga lahko lovek nosi s seboj. PLUG IN- CITY: Vlaga stanovanjske enote v urbanistino shemo. Kasneje lahko vzame enoto s sabo in se preseli. PIANO & ROGERS: Ikona tehnologije je Pompidou Centre v Parizu. V zasnovi naj bi se etae prilagajale (dvigale, niale). Komunikacije so postavljene zunaj objekta. V zadnjih letih so ekoloke katasrtrofe.
KAZUYO SEJIMA- KITAGATA HOUSING PROJEKT: iri kompleks novih stanovanj po stanovanjski shemi. Vsaki, ko na japonskem ruijo stavbe, morajo na istem prostoru zgraditi e enkrat toliko stanovanj z 2x vejo kvadraturo- torej tirikrat vejo stavbo. To je velika obremenitev za okolje. 9 nadstropni objekt s 107 stanovanjskimi enotami in 12 tipi stanovanj. Da ogormen objekt deluje manj masivno, se vidi skozi- vsako stanovanje ima teraso. Zunanji hodniki in stopnia- komunikacija poteka na fasadi. V kompleksu je veliko duplexov. Fasade se spreminjajo v ekran (uporaba stanovanjskih enot-loveka vidi skozi). Sobe, ki jih lahko odpremo/zapremo v skupen hodnik. Drugaen standard kot pri nas. LUKSUZ DANES: ni kopienje, ampak odpoved materialnemu svetu, da se je lovek sposoben izkljuiti, da je lovek gospodar svojega asa.