Oton upani: DUMA Oton upani se je rodil leta 1878 v Vinici v Beli krajini.

Po konanem tudiju zgodovine in zemljepisa na Dunaju je doma opravljal razlina dela (uitelj, dramaturg, mestni arhivar). Umrl je leta 1949 v Ljubljani. upani je pisal poezijo, drame (Veronika Desenika), eseje (Ritem in metrum). Poleg tega pa je tudi veliko in kvalitetno prevajal iz vseh evropskih knjievnosti (Dante, Villon, Shakespeare, Goethe, Balzac). Pisal je pesmi za otroke (Pisanice, Lahkih nog naokrog, Sto ugank, Ciciban). upanieve pesnike zbirke pa so: - 1899 aa opojnosti - 1904 ez plan (Ob Kvarneru) - 1908 Samogovori (Duma) - 1920 V zarje Vidove (Kovaka, ebljarska) - 1945 Zimzelen pod snegom (Ve, poet, svoj dolg?). upani je zael ustvarjati skupaj z ostalimi lani moderne, umetniko dozorel pa je ele po Murnovi in Kettejevi smrti. Njegovo ustvarjalno delo lahko delimo na ve obdobij: esteticistino - to obdobje kae ivljenje kot uivanje lastnega notranjega bogastva, ne uti pa socialne in moralne odgovornosti do ire skupnosti. Ton poezije je samozavesten, optimistien, slog je dekadenten; vitalistino - upani pristaja na ivljenje; obouje mladost, ivljenje, mo, zdravje, ljubezen; pesimistino - upani obuti razklanost med duhom in telesom. Prepusti se filozofskim razmiljanjem in religioznemu doivljanju. V tem obdobju je nastala pesnika zbirka Samogovori (Duma). Kasneje se skua pesnik dvigniti nad pesimizem, odpove se individualizmu. Zanima ga posameznik kot len ire skupnosti (druina, narod). V zadnjem obdobju ustvarjanja pa se upani opre na zgodovinske dogodke med NOB in osvoboditev. Duma Duma je po izvoru ukrajinska pesem z otono vsebino. upanieva Duma je izla leta 1908 v zbirki Samogovori. Je domovinska pesnitev. V Dumi naj bi upani v celoti izoblikoval razmerje do domovine. Uvodni trivrstini spev slui kot razlaga notranje zgradbe pesnitve. Nadalje je pesnitev sestavljena iz dveh problemskih delov, vsak se deli na dva speva. Prvi del sestavlja dialog med mokim in enskim glasom. enski glas govori o vaki lepoti, slovenski domanosti, podeelju, kmekem ivljenju. To spremljajo podobe, ki obujajo barvitost idile (smeha, ki je biserno bel, nageljnov, podobnih rdeemu slapu). Ritem svobodnih verzov se mono pribliuje daktilskim heksametrom. Sledi moka pesem, ki govori o nasprotnem - o modernih tujih mestih, industriji, napredku, umetnosti Izraena je misel o pomenu napredka, prihodnosti, ki ju ni mogoe odklanjati zaradi slovenske tradicije. V drugem delu spregovori pesnik oziroma njegovo srce. Prvi spev govori o idilini podobi domovine, o njenih "prelestih". Mirno in skrivnostno, a veselo ivljenje narave ostaja v pesnikovem srcu, skratka njegovo srce bije za domovino. Nato pa preide v spev o temni strani domovine, o njenih "bolestih". Dotakne se problema mnoinega izseljevanja. Domovina se z izseljenci iri v svet, a se v njem tudi izgublja. Pesnitev se kona z dvomom in negotovostjo. koljka z biserom oziroma njena podoba ponazarja poezijo, nastalo iz boleine nad narodovo in domovinsko usodo. Slog pesnitve je patetien, tevilne so primere in metafore. Oblika verza sledi ustvenemu valovanju, vendar pa prevladuje dolgi, svobodni verz, ki se vasih priblia heksametru.