Postarite rabotnici na pazarot na trudot - me|unarodni iskustva i nacionalni...

Zoran VU^EV

POSTARITE RABOTNICI NA PAZAROT NA TRUDOT ME\UNARODNI ISKUSTVA I NACIONALNI PREDIZVICI

Voved Problematikata na aktivnoto stareewe datira od pred okolu ~etirieset godini. Ovoj koncept se pojavuva pod vlijanie na Svetskata Zdravstvena Organizacija, podocna e prifaten i vo Evropskata Unija, pri {to na po~etokot aktivnostite se opservirat na nacionalno nivo. Presvrt nastanuva pred okolu desetina godini koga aktivnostite za postarite rabotnici stanuvaat sostaven del na Evropskata strategija za vrabotuvawe. Potoa sledi usvojuvawe na serija na me|unarodni dokumenti kade se potencira ulogata na aktivnoto stareewe na naselenieto, kako {to se onie usvoeni vo: Lisabon (2000), Nica (dekemvri 2000), Stolkholm (mart 2001), Geteborg (juni 2001), Lajken (dekemvri 2001) i Barcelona (mart 2002). Globalizacijata ima golemo vlijanie vrz razvojot i vrabotuvaweto, a promenite {to gi predizvikuva ovoj proces baraat golema odgovornost od kompaniite i rabotnicite. Poradi toa se prevzemat niza aktivnosti vo zemjite ~lenki na EU za da mo`e da se odgovori na predizvikot na novite barawa, preku integrirani strategii (flexicurity) za zgolemuvawe na fleksibilnosta i sigurnosta na pazarot na trudot. Za da mo`e da se integriraat postarite rabotnici na pazarot na trudot se intervenira preku obrazovnite politiki (obuki, prekvalifikacii, dokvalifikacii, validacija i sertificirawe na obrazovanieto od razli~ni zemji od EU prostorot), zdravstvenata politika, zakonskite re{enija, se razvivaat strategii i posebni programi za povozrasnata rabotna sila. Isto taka, se prezemaat inicijativi od strana na rabotnicite, rabotodava~ite i socijalnite partneri za ulogata na aktivnoto stareewe na rabotnata sila. Vo ovoj domen se pravat napori i vo Republika Makedonija preku poedine~ni politiki i aktivnosti, no se ~ini deka se nedovolni, parci-

87

Zoran VU^EV

jalni i se vo po~etna faza, dokolku istite se sporedat so onie vo zemjite od Evropskata Unija. Analizata vo ovoj trud ima za cel da se osvrne na oddelni aspekti na me|unarodnite iskustva i nacionalnite predizvici vo odnos na postarite rabotnici na pazarot na trudot. Pritoa predmet na podetalna opservacija se aktivnoto stareewe na rabotnata sila, predizvicite na globalizacijata vo odnos na povozrasnata rabotna sila, nejzinata fleksibilnost i sigurnost na pazarot na trudot, obrazovnata struktura na povozrasnite nevraboteni lica vo Republika Makedonija, potoa osiguruvaweto na kvalitetno obrazovanie i obuki za vozrasnite, kako i praktikite vo EU po odnos na postarite nevraboteni lica.

1. AKTUELNOSTA NA AKTIVNOTO STAREEWE NA RABOTNATA SILA

Idejata kako podpora na aktivnoto stareewe ne vra}a vo 60-te i vo 90-te godini od minatiot vek. Noviot koncept na aktivno stareewe se pojavuva pod vlijanie na Svetskata Zdravstvena Organizacija (vo ponatamo{niot tekst SZO). Inovativnata fraza aktivno stareewe e sozdadena vo ramkite na globalnata politi~ka agenda za stareeweto na naselenieto vo docnite 1990-ti godini. Podocna ovoj termin e usvoen i od strana na EU kako zaedni~ki koncept i politi~ki odgovor na populacijata koja staree. Do 1999 ova pra{awe se opservira na nacionalno nivo, dodeka inicijativite na EU za promovirawe na edinstven pristap vo domenot na vrabotuvaweto ne gi vklu~uva{e postarite lica me|u specifi~nite starosni grupi. Presvrt nastanuva vo 1999 godina koga postarite rabotnici se staveni vo optek vo Evropskata strategijata za vrabotuvawe1). Od
1)

Evropska strategija za vrabotuvawe (European employment strategy): vrz osnova na Dogovorot od Amsterdam vo 1997 godina, i kako rezultat od Evropskiot samit za vrabotuvawe (dekemvri 1997), Evropskata Unija gi koordinira nacionalnite politiki {to se odnesuvaat na unapreduvawe na vrabotenosta. Spored ovaa strategija, se koristi taka nare~eniot metod na otvorena koordinacija. Unapreduvaweto na vrabotenosta se potpira na ~etiri stolba: vrabotlivost, pretpriemni{tvo, ednakvi mo`nosti i prilagodlivost. Evropskiot Sovet sekoja godina selektira odreden broj zaedni~ki prioriteti.Sekoja zemja ~lenka gi integrira odbranite prioriteti vo svoite politiki i praksi so pomo{ na Nacionalniot akcionen plan (NAP). Evropskata Komisija i Evropskiot Sovet gi analiziraat nacionalnite akcioni planovi i prilo`uvaat zaedni~ki izve{taj za vrabotuvawe. Na odredeni zemji mo`e da predlo`at specifi~ni preporaki, (Heringa H., 2007, str. 23-24).

88

Postarite rabotnici na pazarot na trudot - me|unarodni iskustva i nacionalni...

toga{ razvojot na agendata za aktivno stareewe na nivo na EU bele`i brz razvoj. Vo kominiketo od 1999 godina Dvi`ewe kon Evropa za site vozrasti, Evropskata Komisija stavi silen fokus na povisokata stapka na vrabotenost na postarite rabotnici. Po~nuvaj}i od toga{ EU ne go razgleduva stareeweto kako odvoena - separirana odluka od drugite. Reakcijata na EU vo delot na stareeweto na rabotnata sila prestavuva sostaven del od strategiite, a kako politika na vzaemno zajaknuvawe e inicirana od Sovetot na Evropa vo Lisabon (2000) i se potvrduva na sostanocite na Sovetot na Evropa vo Nica (dekemvri 2000), Stokholm (mart 2001), Geteborg (juni 2001), Lajken (dekemvri 2001) i Barselona (mart 2002). Od toga{ Sovetot na Evropa se orientira kon kreirawe politiki za aktivno stareewe na nivo na EU. Odlukata na Sovetot na Evropa od Lisabon voveduva nova strategija za EU da postane najkonkurentna i najdinami~na ekonomija zasnovana na znaewe vo svetot". Strategijata od Lisabon ima za cel do 2010 godina stapkata na vrabotenost da se zgolemi i da iznesuva pove}e od 70%. Od toga{, prodol`uvaweto na rabotniot vek, preku podobruvawe na inicijativite i mo`nostite za postarite rabotnici, kako i obezbeduvaweto na soodvetni i odr`livi penzii stanuvaat glavni celi na Evropskata strategija za vrabotuvawe. Soglasno Odlukata na Sovetot od Stokholm (2001), do 2010 godina 50% od EU populacijata na vozrast od 55-64 godi{na vozrast treba da bidat vraboteni. Sovetot na Evropa vo Barselona (2002) zaklu~uva deka do 2010 godina, treba da se postigne progresiven porast za pet godini vo efektivni prose~ni godini, koga lu|eto treba da prestanat so rabota". Vo sinteti~kiot izve{taj od 2004 godina Komisijata na Sovetot na Evropa go identifikuva aktivnoto stareewe, kako edna od trite prioritetni oblasti na Lisabonskata strategija. Taa e dizajnirana da mu ovozmo`i na regionot na EU celosna vrabotenost i zajaknuvawe na socijalnata kohezija do 2010 godina. Zgolemuvawe na stapkata na vrabotenost e me|u najzna~ajnite kriteriumi vo strategijata. Specijalnite celi koi bea vospostaveni od Sovetot na Evropa se stapka na vrabotenost (70%), stapka na vrabotenost na `enskata rabotna sila (60%) i stapka na vrabotenost na rabotna sila na vozrast od 55-64 godini na 50%2). Na nivo na EU, promoviraweto na aktivnoto stareewe se reflektira vo dve dopolnitelni celi: zgolemuvawe na vrabotenosta na postarite

2)

Hingel A, (2008).Progres Towards The Objektives In Education And Training, Indicators and benchmark. This publication is based on document SEC (2008) 2293. Commission staff working document, (???148). http://ec.europa.eu/education/lifelong-learningpolicy/doc36_en.htm

89

Zoran VU^EV

rabotnici (cel od Stokholm) i odlagawe na izleguvaweto od pazarot na trudot na postarite rabotnici (cel od Barselona)3). Vo ovoj kontekst uka`uvame na nekoi pokazateli za vrabotenosta na postarite rabotnici. Taka, vo 2005 godina vrabotenosta na rabotnata sila na vozrast od 55-64 godini vo najrazvienite zemji na OECD iznesuvala: vo Avstralija vrabotenosta na ma`ite e 66.3%, a na `enite 44.6%; vo Kanada respektivno ovie pokazateli iznesuvaat 66.7% i 49.4%; vo Francija 47.1% i 40.2%; vo Germanija 61.3% i 43.2%; vo Italija 44.3% i 21.5%; vo Japonija 83.1% i 50.8%; vo Holandija 58.8% i 34.4%; vo Ju`na Koreja 74.5% i 46.5%; vo [vedska 76.0% i 70.2%); vo Anglija 68.1% i 49.1%, i vo SAD 69.3% (ma`i) i 57.0% (`eni)4). Problemot so nevrabotenosta/vrabotenosta e aktuelen kako vo svetot taka i vo Republika Makedonija. Strukturata na evidentiranite nevraboteni lica vo Republika Makedonija spored starost se karakterizira so relativno visoko u~estvo na licata na vozrast od 40-50 godini so 22,3% (82543 lica), a ista e zastapenosta i na nevrabotenite na vozrast nad 50 godini - 22,3% (82769 lica). Vo odnos na starosnata struktura na nevrabotenite posebno treba da se istakne mo{ne golemata zastapenost na licata na vozrast nad 50 godini, koi pote{ko se vklu~uvaat na pazarot na trudot.5) Vo juli 2009 godina u~estvoto na nevrabotenite lica na vozrast od 45 do nad 60 godini vo Republika Makedonija iznesuva 37.5%, {to pretstavuva visoka zastapenost na ovaa vozrasna grupa6). Vo Republika Makedonija se o~ekuva mal porast na rabotosposobnoto naselenie na vozrast od 15-60 godini do 2015 godina, a potoa kontinuirano opa|awe zaradi niskata stapka na fertilitet. Od druga strana, zgolemuvaweto na `ivotniot vek na lu|eto zaradi podobrite uslovi za `ivot, podobrite zdravstveni uslugi i sli~no, e pri~ina za kontinuiranoto zgolemuvawe na brojot na naselenieto na vozrast nad 60 godini. Soglasno aktuarskite proekcioni analizi, licata na vozrast nad 60 godini vo odnos na licata od kontingentot na vozrast od 15-60 godini se
3)

4)

5) 6)

Kasneci D., (September 2007). Active Ageing: the EU Policy Response to the Challenge of Population Ageing. EUROPEAN PAPERS ON THE NEW WELFARE - The Counter-Ageing Society. The Risk Institute, Trieste-Milan-Geneva, Macros Research, No.8 str. 32-61. http://www.newwelfare.org/eng/wp-content/pdf/N8.pdf Beach B., (February, 2007). IN BRIEF: SPOTLIGHT ASIA, Country Profiles In Retiremen Income From Selected Asian And OECD Countries.AARP International, Washington, DC 20049. ???. 3-29. www.aarp.org/international Demografska strategija na R. Makedonija, 2008, (str.17). Izvor: Agencija za vrabotuvawe na Republika Makedonija, 2009 godina.

90

Postarite rabotnici na pazarot na trudot - me|unarodni iskustva i nacionalni...

o~ekuva da porasne od 25,4% vo 2007 godina na 62,2% vo 2057 godina i da opa|a do 49,3% vo 2100 godina.7) 2. Predizvicite na globalizacijata vo odnos na povozrasnata rabotna sila, nejzinata fleksibilnost i sigurnost na pazarot na trudot Evropskite gra|ani `iveat i rabotaat vo bitno promeneta okolina8). Globalizacijata e polezna za razvojot i vrabotuvaweto, no promenite baraat i golema odgovornost od kompaniite i rabotnicite. Iako postoi pozitiven razvoj, toa povlekuva restrukturirawe na Evropskata ekonomija. Potrebno e adaptirawe na barawata na fleksibilniot pazar na trudot, kombinirano so soodvetnoto nivo na sigurnost koe se odnesuva kako za rabotodava~ite, taka i za rabotnicite. Evropa treba da go reducira segmentiraniot pazar na trudot i nesigurnite rabotni mesta, da promovira oddr`liva integracija i akumulacija na iskustva. @enite i postarite rabotnici se soo~uvat so golem broj na pote{kotii da gi zadr`at postojnite ili da najdat novi rabotni mesta9). Za da se postignat Lisabonskite celi za pove}e i podobri rabotni mesta, novite formi na fleksibilnost i sigurnost im se potrebni na individuite i kompaniite, no isto taka i na sindikatite vo zemjite ~lenki na EU. Posebno malite i srednite kompanii, treba da ja prilagodat nivnata rabotna sila na promenite i ekonomskite uslovi na rabotewe. Tie treba pove}e da go obu~uvaat personalot, koj }e postane poproduktiven, prilagoden na dvi`eweto kon golemite inovacii i konkurencija. Kako i da e, Evropa ne e soodvetno prilagodena na {okovite koi se nametnuvaat vo ekonomijata. Ova mo`e da napravi u{te pogolem jaz pome|u ponisko kvalifikuvanite vo delot na prihodite (primawata) odkolku kaj podobro kvalifikuvanite lica. Evropskite gra|ani 76% se soglasni deka, da se ima mo`nost lesno da se premine od eden kaj drug rabotodava~. e korisna prednost da se najde rabota vo dene{no vreme. Od niv 72% se na mislewe deka rabotnite dogovori treba da ostanat pofleksibilni vo ohrabruvaweto na kreirawe na rabota. Okolu 88%, pak, se na mislewe deka regularnite obuki gi podobruvat mo`nostite za rabota10). Opravdanosta za integriraniot fleksi-sigurnosen pristap e potreba za

7) 8) 9) 10)

Izve{taj na MAPAS za 2008 godina, str. 5. BEPA (2007) Europes' Social Reality. OECD (2006):Live longer, work longer. See olso OECD (2007) Employment Outlook. European Employment and Social Policy, Special Eurobarometar 261, October 2006.

91

Zoran VU^EV

postignuvawe na celite od Lisabonskata Strategija11), koja se odnesuva za pove}e i podobri rabotni mesta, kako i za modernizacija na Evropskiot socijalen model. Ova politi~ko barawe istovremeno se odnesuva na fleksibilnosta na pazarot na trudot, organiziraweto na rabotnite odnosi na pazarot na trudot, i obezbeduvaweto na sigurnost za rabota i socijalna sigurnost. Fleksikuriti e koncept naso~en kon obezbeduvawe na mo`nost gra|anite na EU da imaat visoko nivo na sigurna vrabotenost (mo`nost lesno da najdat rabota vo sekoj period od aktivniot `ivot), da imaat dobra mo`nost za razvoj vo karierata i mo`nosti za brzi promeni na ekonomskata okolina. Isto taka, toj treba da obezbedi pomo{ za rabotodava~ite i vrabotenite za celosno ispolzuvawe na mo`nostite od globalizacijata. Se kreira sostojba vo koja sigurnosta i fleksibilnosta }e gi zajakne kapacitetite na sekogo. Flexicurity mo`e da se definira kako integrirana strategija za istovremeno zgolemuvawe na fleksibilnosta i sigurnosta na pazarot na trudot. Fleksibilnosta e uspe{no pridvi`uvawe (tranzicija) za vreme na eden `ivoten tek: od u~ili{te do rabota, od edna rabota kon druga, pome|u nevrabotenosta ili neaktivnosta i vrabotenosta, i od vrabotenost kon penzionirawe. Ova ne e limitirano vo delot na slobodata kaj kompaniite za vrabotuvawe ili odpu{tawe od rabota, i ova ne implicira deka dogovorite na neodredeno vreme se zastareni. Ova se odnesuva na razvojot na rabotnicite za podobri rabotni mesta (nagorna mobilnost) i maksimalen razvoj na talentot. Fleksibilnosta se odnesuva isto taka i za fleklsibilnoto rabotewe vo organizacijata, sposobnost za brzo efektivno sovladuvawe na novite produktivni potrebni ve{tini, za olesnuvawe na kombiniranata odgovornost, kako na rabota, taka i vo privatniot `ivot. Sigurnosta e pove}e od edinstveno zadr`uvawe na rabotata. Taa se odnesuva isto taka i za obezbeduvawe na lu|eto so ve{tini so cel da im ovozmo`i razvoj vo nivniot `ivoten vek i da im pomogne da najdat novo vrabotuvawe. Komisijata na zemjite ~lenki na EU, e soglasna, kako rezultata na analiziranite argumenti i postignatiot konsenzus deka politikata na flexicurity, mo`e da se dizajnira i implementira preku ~etiri politi~ki komponenti:

11)

Annual Progress Reports of January and December 2006: Guideline 21.

92

Postarite rabotnici na pazarot na trudot - me|unarodni iskustva i nacionalni...

Fleksibilen i siguren dogovoren aran`man (od perspektiva na

rabotodava~ot i rabotnicite) preku moderen zakon za pazarot na trudot, kolektivni dogovori i organizacija vo rabotata; Opfatenost preku strategii za do`ivotno u~ewe, za obezbeduvawe na kontinuirana adaptibilnost i vrabotlivost na rabotnata sila, posebno na onie koi se najzagrozeni; Efektivna politika na pazarot na trudot, koja }e im pomogne na gra|anite da se spravat so zgolemenite promeni, }e se namali polesno nevrabotenosta vo tranzicija kon nova rabota; Moderen sistem za socijalna sigurnost, koj obezbeduva adekvatni sredstva za poddr{ka, ohrabruva vrabotuvawe i posreduva vo mobilnosta na pazarot na trudot. Ova vklu~uva {iroka pokrienost so odredbi za socijalna za{tita (sredstva za nevrabotenost, penzii i zdravstvena za{tita) i da im pomogne na lu|eto da ja kombiniraat odgovornosta kako na rabota, taka i privatno12). Finska nudi eden od najuspe{nite primeri i presvrtnica od predvremenoto izleguvawe na pazarot na trudot, kako rezultat na eden vid vkrsten miks na politiki. Vo 1990-te, ovaa zemja imala najvisoka stapka na predvremeno penzionirawe od site Nordiski zemji, so niska stapka na vrabotenost od 47% za ma`ite na vozrast pome|u 55-65 godini. Sprotivno na ovoj trend vladata i socijalnite partneri donele pet-godi{na nacionalna strategija (usvoena vo 1998 godina), so cel da se promenat stavovite kaj akterite vo delot na stareeweto na naselenieto, da se aktiviraat i da se odr`i nivniot zdravstven status i raboten kapacitet. Ponatamu, razvivawe na rabotnata sredina, promovirawe na delimi~no penzionirawe preku subvencionirawe na vrabotuvawe i pomo{ na nevrabotenite postari lica vo obidot da se vratat na rabota. Strategijata bila sosredoto~ena vo tri nasoki: informirawe; edukacija i trening; i istra`uvawe i razvoj. Strategijata sodr`ela ne pomalku od 40 merki, vklu~uvaj}i golema javna kampawa i napor za obuka i promena na percepcijata za stareeweto pome|u rabotodava~ite, rabotnicite i sindikatite; merkite se adaptirani na rabotnata sredina i gi podobruvale rabotnite uslovi vo kompaniite, vo tesna sorabotka pome|u menaxerite, rabotnicite, prestavnicite, ekspertite i lokalnite avtoriteti. Bila

12)

Commission Of The European Communities, (27.06.2007).Towards Common Principles of Flexicurity:More and better jobs through flexibility and security. Communication From The Commision To The European Parlament, The Council, The European Economic And Social Committee And The Committee Of The Regions. COM (2007) 359 final, {SEC (2007) 861},{SEC (2007) 862}, (??? 3-5).

93

Zoran VU^EV

napravena dolgotrajna nacionalna programa za do`ivotno u~ewe, so raspon od 10-15 godini koj }e gi opfati licata postari od 45 godini so cel da go reducira generaciskiot jaz od potrebni znaewa. Bilo vklu~eno individualno sledewe na postarite nevraboteni lica so cel da im se pomogne da se vrabotat povtorno; so mo`nost postarite rabotnici da se odlu~at za privremeno vrabotuvawe; pro{ireno istra`uvawe i evaluacija na vlijanieto na strategiite vrz firmite i rabotnicite za promena na stavovite i rabotnite praktiki za postarite rabotnici vo delot na predrasudite i diskriminacijata koi se javuvaat so stareeweto i novite metodi za kontinuiran trening za vozrasnite lica13). Komisijata na Sovetot na Evropa vo 2001 godina i Rezolucijata na Sovetot na EUod 2002 godina ja naglasuvat potrebata od do`ivotno u~ewe poradi podobra konkurentnost i vrabotenost, socijalna inkluzija, aktivno gra|anstvo i li~en razvoj. Definicijata za u~eweto na vozrasnite lica varira, no za potrebite na Informacijata na Komisijata na Sovetot na EU, bila definirana kako: site formi na u~ewe koi se prevzemaat od strana na vozrasnite otkako tie go napu{taat inicijalnoto obrazovanie i obuka. Vo sekoj slu~aj, ovoj proces treba da se realizira vo idnina (posebno za vklu~uvawe vo tercijalnoto obrazovanie). Okolu 4 milioni vozrasni lica se predviduva deka e potrebno da se vklu~at vo do`ivotnoto u~ewe, za da se dostigne stapkata koja e usoglasena od strana na zemjite ~lenki na EU vo delot na procesot Edukacija i Trening 2010".

3. OBRAZOVNA STRUKTURA NA POVOZRASNITE NEVRABOTENI LICA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA

Fokusot za dousovr{uvawe/u~ewe na vozrasnite ne sekoga{ go dobiva zaslu`enoto vnimanie vo politi~kite prioriteti i alokacijata na resursite vo Republika Makedonija, a vo politikite se naglasuva deka, mestoto za do`ivotno u~ewe }e se tretira vo idnina. Ovaa dihotomija pome|u politi~kiot diskurs i realnosta e s ponaglasena, nasproti predizvicite so koi se soo~uva i vnimanieto koe go posvetuva Evropskata Unija vo ovaa oblast. Vo EU ima 72 milioni lica koi se so nisko nivo na obrazovanie, ili edna tretina od rabotnata sila. Procenkite poka`uvat deka do 2010

13)

Sarfati Hadva od Spisanieto European Papers On The New Welfare, 08 September 2007, Paper No.8. str.79-80. http://www.newwelfare.org/eng/wp-content/pdf/N8.pdf

94

Postarite rabotnici na pazarot na trudot - me|unarodni iskustva i nacionalni...

godina samo 15% od kreiranite novi rabotni mesta, }e bidat za onie so niski kvalifikacioni naobrazbi, dodeka 50% od novite kreirani rabotni mesta }e bidat nameneti za onie koi }e bidat so tercijalno-povisoko nivo na kvalifikacii. Istra`uvawata poka`uvaat deka soodvetnata distribucija na ve{tinite kaj naselenieto i rabotnta sila, poka`uva silna korelacija so ekonomskite rezultati. Vo Republika Makedonija, sostojbata vo odnos na obrazovnoto nivo na nevrabotenite lica na vozrast od 45 do nad 60 godini e mo{ne nepovolna. Iako e predvideno vo nekolku zakonski re{enija podigawe na obrazovnoto nivo na nevrabotenite, vklu~itelno i na ovaa vozrasna grupa, vo praksata ne se zabele`uvaat pozna~itelni rezultati. Vo Tabelite 1 i 2 prika`ana e obrazovnata struktura na nevrabotenite ma`i i `eni na vozrast od 45 do nad 60 godini, vo periodot 2003-2008 godina.
Tabela 1
OBRAZOVNA STRUKTURA (VO %) NA NEVRABOTENI MA@I NA VOZRAST OD 45 DO NAD 60 GODINI VO REPUBLIKA MAKEDONIJA, PERIOD 2003-2008 GODINA*
Obrazovanie NKV PKV i NSO KV VKV

2003 31,06
4,95 15,00 0,08

2004 30,96
4,46 14,99 0,00

2005 31,68
4,45 14,86 0,00

2006 31,68
4,45 14,86 0,00

2007 31,74
4,33 14,68 0,00

2008 31,86
4,32 14,41 0,00

SSO
VI[E VISOKO Magistri Doktori na nauki

8,78
2,06 2,32 0,03 0,01

9,15
2,17 2,50 0,04 0,01

9,65
2,13 2,39 0,03 0,01

9,65
2,13 2,39 0,03 0,01

10,11
2,13 2,36 0,03 0,01

10,18
2,03 2,23 0,03 0,01

*Izvor: Agencija za vrabotuvawe na Republika Makedonija (AVRM).

Tabela 2
OBRAZOVNA STRUKTURA (VO %) NA NEVRABOTENI @ENI NA VOZRAST OD 45 DO NAD 60 GODINI VO REPUBLIKA MAKEDONIJA, PERIOD 2003-2008 GODINA**
Obrazovanie NKV PKV i NSO KV VKV

2003 19,89
2,03 4,63 0,02

2004 19,84
1,75 4,72 0,00

2005 18,56
1,72 4,69 0,00

2006 18,56
1,72 4,69 0,00

2007 17,96
1,68 4,75 0,00

2008 18,16
1,64 4,76 0,00

SSO
VI[E VISOKO Magistri Doktori na nauki

7,08
0,99 1,06 0,01 0,00

7,19
1,05 1,16 0,01 0,00

7,49
1,12 1,21 0,00 0,00

7,49
1,12 1,21 0,00 0,00

7,79
1,16 1,28 0,00 0,00

7,91
1,18 1,28 0,01 0,00

**Izvor: Agencija za vrabotuvawe na Republika Makedonija (AVRM)

95

Zoran VU^EV

Analizata na podatocite poka`uva deka politikite koi se kreirani dosega ne ohrabruvaat, a deka zakonskite i deklarativni zalo`bi davaat samo odredeni rezultati vo praksata. Spored podatocite vo tabelite 1 i 2 u~estvoto na licata na ovaa vozrasna grupa nevraboteni so NKV obrazovanie e pogolema kaj ma`ite (od 31.06% vo 2003 se zgolemuva na 31.86% vo 2008 godina). Kaj `enskata neanga`irana rabotna sila ovie pokazateli imaat zna~itelno poniski vrednosti (19.89%, odnosno 18.16%), koi imaat trend na namaluvawe. Kaj licata so KV obrazovanie pogolemo e u~estvo na ma{kata neanga`irana rabotna sila (15,0% vo 2003 i 14,4% vo 2008 godina) vo sporedba so toa na `enite (4.63% i 4.76% respektivno). [to se odnesuva na nevrabotenite so SS obrazovanie pogolema e zastapenosta kaj ma`ite (8,87% i 10,18%) vo sporedba so toa na `enite (7.08% i 7.91%). Kaj drugite obrazovni nivoa ima zna~itelno poniska zastapenost kaj dvata pola. Vrz osnova na navedenite podatoci mo`e da se zaklu~i deka u~estvoto na nevrabotenite lica na vozrast od 45 do nad 65 godini e najvisoko kaj poniskite obrazovni nivoa, vo sporedba so povisokite obrazovani. Pritoa, zna~ajno e da se istakne deka so zgolemuvawe na vozrasta na licata, iako tie imaat povisoki obrazovni stepeni, od godina vo godina s pove}e gi gubea rabotnite mesta. Ova poka`uva deka i obrazovnoto nivo, isto kaka i vozrasta, imaat vlijanie vrz zgolemuvaweto na u~estvoto na nevrabotenosta kaj analiziranata kategorija na nevraboteni lica, osobeno kaj `enite. Ova go potvrduvaat podatocite spored koi vo periodot 20032008 godina se zgolemil udelot na `enite so VI[O obrazovanie (od 0.99% na 1.18%) i onie so VISOKO obrazovno nivo (od 1.06% na 1.28%). Istovremeno, se namaluvaa u~estvata na nevrabotenite ma`i so VI[O i VISOKO obrazovno nivo. Ovie indikatori poka`uvaat deka popovolna e sostojbata na pazarot na trudot za ma`ite vo sporedba so `enite kaj povisokite obrazovni stepeni, a ponepovolna e kaj poniskite obrazovni nivoa. Problemot so razli~noto procentualno u~estvo na nevrabotenost na pazarot na trudot kaj dvata pola vo strukturata so vi{o i visoko obrazovanie, vo periodot 2003-2008 godina treba da se bara vo korelacija so vidot na obrazovanieto koe go imaat zavr{eno pripadnicite na ma{kata i `enskata rabotna sila. Pazarot na trudot e podlo`en na ponudata i pobaruva~kata na obrazovni ve{tini i kvalifikacii. Onie obrazovani lica koi se suficitarni na pazarot na trudot, neminovno }e se soo~at so nemo`nost da najdat vrabotuvawe soglasno stepenot na obrazovanie i }e bidat mnogu podolgo evidentirani kako ne vraboteni vo Agencijata za vrabotuvawe.

96

Postarite rabotnici na pazarot na trudot - me|unarodni iskustva i nacionalni...

4. OSIGURUVAWE NA KVALITETNO OBRAZOVANIE ZA VOZRASNITE

Kvalitetot na obrazovanie e pove}enaso~en, a se odnesuva na: informiraweto i sovetuvawe, potreba od analiza, relevantno obrazovanie koe treba da se povrze so momentalnite barawa, poddr{ka za u~ewe, odreduvaweto na soodveten pristap, prepoznavawe, validacijata i sertificirawe na kompetenciite. Pritoa, osobeno zna~ajni se metodite na predavawe - koi treba da se prilagodat na potrebite i pristapot na u~ewe za vozrasnite lica. Vo ovoj kontekst, ne pomalku zna~ajni se: Kvalitetot na personalot - Profesionalniot razvoj na lu|eto koi rabotat so obrazovanie za vozrasni e mo{ne zna~aen za kvalitetot na obrazovanieto na vozrasnite i nivnoto sovladuvawe na sodr`inite. Voobi~aeno, licata koi se zanimavaat so obrazovanie na vozrasni ne se anga`irani vo formalnoto obrazovanieto ili se povremeno vraboteni (ili obu~uva~ite rabotat na dobrovolna osnova). Socijalnite partneri treba da posvetat posebno vnimanie vo delot na kvalitetot na personalot koj nudi obuka za vozrasni lica. Kvalitetot na onie koi ja obezbeduvat nastavata - Toj treba da bide obezbeden preku sertificirani - akreditirani mehanizmi, da vetuva kvalitet preku interen i eksteren monitoring i evaluacija za obrazovnite sodr`ini, kako i ishodot od takvite obuki. Vladata ima krucijalna uloga vo vospostavuvaweto na regulatornata struktura, kvalitetnite standardi, osobeno vo delot na osnovata i principite na profesionalnoto obrazovanie i obukata, kako i vo visokoto obrazovanie. Kvalitet na isporaka na metodite za u~ewe - Podigaweto na kvalitetot na isporakata na obrazovanieto za vozrasni lica e esencijalno za zgolemuvawe na {ansite za vrabotuvawe na ovaa vozrasna grupa. Merkite koi nudat kvalitetna isporaka na obrazovanieto vklu~uvaat: pristap do sajtovi za u~ewe, otvorenost i mo`nost za u~ewe na distanca za onie koi se vo oddale~eni regioni, informirawe i sovetuvawe, kreirawe na programi i fleksibilni aran`mani za u~ewe. Paradigmata na do`ivotno u~ewe go vrednuva sekoj vid na u~ewe, kako formalnoto, taka i neformalnoto obrazovanie. Prepoznavaweto i vrednuvaweto na neformalnoto obrazovanie e kamen temelnik vo strategijata za do`ivotno u~ewe. Ponatamo{no razvivawe na metodot za vrednuvawe i sistemot na obrazovanie vo zemjite ~lenki na EU bara tie da se soo~at so slednite predizvici:

97

Zoran VU^EV

Za da se vovede vrednuvawe, mora da se vklu~at relevantni akteri, osobeno socijalnite partneri, so cel da go prifatat kako svoe ova vrednuvawe i da mu dadat kredibilitet. Procenuvawe na kvalitetot na metodot za prenesuvawe na sodr`inite, i instiucionalnata aplikativnost na istiot, koe treba dopolnitelno da se razviva; Celta na obrazovanieto i obukite na site nivoa mora da se reformulira za da se sogleda poleznosta od u~eweto. Ova e krucijalno za vrednuvaweto na steknatite znaewa i prestavuva dolgoro~en input faktor, koj naiduva na problemi pri negovata implementacija. [to prestavuva employability (vrabotlivost)? Employability se odnesuva na sposobnosta na licata da dobijat/najdat rabota. Od edna strana employability zavisi od znaeweto, ve{tinite i polo`bata na licata. Od druga strana, pravilata i instituciite na pazarot na trudot imaat zna~itelno vlijanie na sposobnostite na individuite da uspeat da najdat rabota. Lica so isti karakteristiki na znaewa i ve{tini mo`at razli~no da bidat vrednuvani vo razli~en nacionalen ili regionalen pazar na trudot. Vo 27-te zemji ~lenki na EU vo 2007 godina, strukturata spored nivoto na obrazovanie za licata na vozrast od 60-64 godini, poka`uva deka so nisko obrazovanie se 55.3%, so sredno 32.3% i so visoko obrazovanie 12.4%. Podatocite poka`uvat deka postojat golemi razliki vo stapkite na vrabotenost za licata so povisoko nivo na obrazovanie, vo sporedba na onie so ponisko obrazovanie vo odredeni zemji. Vo nekoi novi zemji ~lenki na EU tie razliki se pogolemi od 50 procentni poeni (primer vo Slova~ka 70, vo Litvanija i vo ?e{ka 60 procentni poeni).Ovde jasno mo`e da se zabele`i deka, licata so povisoko obrazovno nivo imaat zna~itelno pogolemi {ansi vo sporedba so onie so poniski obrazovni nivoa. Postojat dokazi koi potvrduvaat deka razli~nite obrazovni stepeni razli~no vlijaat na visinata na zarabotuva~ka. Soglasno ekonomskite procenki na izvedeni voedna~uvawa na zarabotuva~kata, procenkite se praveni spored istar`uvaweto vo 2006 godina (Survey on Incam and Living Conditions-EU SILC). Soglasno raspolo`ivite podatoci vo Evropskite zemji za: licata so visoko obrazovanie i povisoki istra`uva~ki naobrazbi se zabele`uva pogolema zarabotuva~ka za 44% od onaa na lica so prose~no tercijalno ili onie koi bile pomalku obrazovani.

98

Postarite rabotnici na pazarot na trudot - me|unarodni iskustva i nacionalni...

Vo noemvri 2007 godina, Sovetot za obrazovanie usvoil Pezolucija taka nare~ena novi ve{tini za novi vrabotuvawa", koi ja naglasuvaat potrebata za zgolemuvawe na nivoto na ve{tini. Toj ja predviduva potrebata za ve{tini, kako rezultat na pojavata na deficit na ve{tini na Evropskiot pazar na trudot, so cel da se podobri znaeweto, kompentenciite za potrebite na op{testvoto i ekonomijata. Soglasno ovoj koordiniran pristap koj se zasnova na postojana struktura, toj ima intencija da odgovori na nekolku integrirani vodi~i od Lisabonskata strategija, vklu~uvaj}i go vodi~ot 20 podobruvawe i povrzuvawe na potrebite na pazarot na trudot) kako i vodi~ot 7 R&D resursi", vodi~ot 23 investirawe vo ~ovekoviot kapital i vodi~ot 24"adaptirawe na sistemot za obrazovanie i trening kako odgovor na novite barawa na konkurencijata.

5. OBRAZOVANIE I OBUKI VO SVETOT

Danska, [vedska i Kipar investiraat okolu 7% od nivniot BDP vo javnoto obrazovanie. Ova se najvisokite stapki vo Evropa kako i edni od najgolemite vo svetot. Japonija investira (3.5%), SAD (4.8%), dodeka EU (5%). SAD i Japonija, pak, imaat mnogu povisoko nivo na privatni investicii vo obrazovanieto otkolku nekoi zemji ~lenki na EU. Bugarija, ^e{ka i Romanija gi zgolemuvat javnite investicii vo obrazovanieto dodeka Estonija, Litvanija, Italija, Slova~ka, [panija, i Germanija ja namaluvaat stapkata na investirawe vo ovoj vid na obrazovanie. Privatnite investicii vo obrazovanieto se zgolemuvaat vo odredeni zemji na EU, toa e osobeno zabele`livo vo: Anglija, Germanija, Kipar i Slova~ka, kade dostiga do 17% od BDP. Sepak, ovie ~etiri zemji s u{te zaostanuvat zad Japonija i Avstralija (25%), SAD (30%) i Ju`na Koreja (40%). Vo 2005 godina skoro 90% od investiciite vo obrazovnite institucii (kombinirano na site nivoa) na Evropsko nivo bilo pokrieno preku javni sredstva. Pritoa, postojat golemi varijacii pome|u zemjite ~lenki na EU, vo odnos na u~estvoto na vkupnite javni investicii vo obrazovanieto vo BDP. Taka, Danska investirala 8.3%, [vedska i Kipar 7%, Finska 6.3%, Island 7.6%, Norve{ka 7.0%. Dodeka vo Romanija, Slova~ka, Grcija javnite investicii vo obrazovanieto bile pod (4%) od BDP. Dodeka vo trettite zemji koi ne se ~lenki na EU, kako {to se: Izrael, Ukraina, Maroko i Tunis, javnite investicii vo obrazovanieto

99

Zoran VU^EV

kako procent od BDP bile pogolemi otkolku prosekot na EU vo 2004 godina 14). Javnite sredstva za obrazovanie kako procent od BDP vo Republika Makedonija vo 2002-2003 godina iznesuva 3.4% i vo dvete godini15). Obrazovanieto na vozrasnite e mnogu zna~ajno vo soo~uvaweto so predizvicite na socio-ekonomskiot razvoj na Evropa, no ovoj potencijal s u{te ne e iskoristen. Argumentite uka`uvat deka vospostavuvaweto na kvalitet, ednakvost i efikasnost }e dade pozitivni implikacii vo op{estvoto i ekonomijata. Komisijata na EU predlaga vo ramkite na dijalogot pome|u zemjite ~lenki i relevantnite akteri da se istra`i: Na~inot kako najdobro da se iskoristi finansiskiot mehanizam na nivo na Evropa (socijalnite strukturni fondovi da bidat polezni za Programite za do`ivotno u~ewe); Kako da se podesat potrebite za u~ewe na vozrasnite vo Nacionalnite reformski programi vo korelacija so Lisabonskite strategii; Kako najdobro da se animiraat i osiguraat akterite; kako da se implementirat preporakite i prilagodat na razli~ni okolnosti vo razli~ni zemji ~lenki; Kako da se ohrabri primenata na dobri praktiki preku u~ewe na aktivnosti vo ramkite na Obrazovanie i trening 2010"programite, vklu~uvaj}i gi vo osnova postoe~kite rezultati od EU programite; i Koj e najdobar pristap za podobruvawe na statisti~kiot monitoring. Gledano od aspekt na vlijanieto na obrazovnoto nivo i starosnata struktura vrz vklu~uvaweto vo do`ivotnoto u~ewe, podatocite govorat deka licata so visoko obrazovanie najmnogu se vklu~uvaat vo ovoj vid na u~ewe, potoa sleduvaat licata so sredno obrazovanie, dodeka najmalku se aktivni licata so najniski obrazovni nivoa. Gledano od aspekt na starosnata struktura, pomladite generacii se poaktivni vo ovoj vid na obrazovanie, odnosno najmnogu se vklu~uvaat licata od 25-34 i 35-44 godini,

14)

15)

Hingel A, (2008).Progres Towards The Objektives In Education And Training, Indicators and benchmark. This publication is based on document SEC (2008) 2293. Commission staff working document, (???.148-161). http://ec.europa.eu/education/lifelonglearning-policy/doc36_en.htm Pocketbook on candidate and potential candidate countries (2009 edition). EurostatPocketbooks.ISBN 978-92-79-11947-7.Cat.No.KS-PF-09-001-EN-C,Luxemburg:Office for Official Publications of the European Communities,2009, str. 32.

100

Postarite rabotnici na pazarot na trudot - me|unarodni iskustva i nacionalni...

relativno pomalku onie od 45-54, a najmalku se aktivni onie na vozrast od 55-64 godini. Spored edno istra`uvawe napraveno vo 2003 godina, za toa kolku licata na vozrast od 25-64 godini se vklu~eni vo edukaciite vo formalnoto i neformalnoto obrazovanie, podatocite govorat deka najmnogu investiraat slednite zemji, retrogradno: [vedska, Danska, Finska, Anglija, Norve{ka, Avstrija, Slovenija. Site gorespomenati zemji pove}e se vklu~eni vo neformalnoto obrazovanie, otkolku vo formalnoto obrazovanie. U~estvoto na licata na vozrast od 55-64 godini vo bilo kakva forma na obrazovanie vo 2005 godina poka`uva deka pove}e se vklu~eni `enskite lica vo sporedba so ma{kite. Ako ja gledame distribucijata spored zemjite od kade najmnogu se vklu~uvaat ovie lica vo bilo kakvi formi na obrazovanie, redosledot na zemjite, po~nuvaj}i od onie koi najmnogu vlo`uvaat se: Avstrija, potoa Slovenija, Luksemburg, Danska Finska, [vedska i Slova~ka itn16).

6. PRAKTIKI VO EU PO ODNOS NA POSTARITE NEVRABOTENI LICA

Vo Germanija Zakonot za podigawe na mo`nostite za postarite rabotnici sodr`i zakonski re{enija na pazarot na trudot i promovirawe na vrabotenosta za implementirawe na inicijativata- 50 plus. Izmenite vo delot na zakonskite uslovi za fiksiran-period na vrabotenost za rabotnicite so nad 52 godini, nastanale vo korelacija so lokalnite zakoni: Dogovorite so fiksiran-period na vrabotuvawe se primenuvat vo slu~aite kaj vrabotuvawe na postarite rabotnicite, koi bile nevraboteni vo izminatite 4 meseci, so cel da dobijat odredeni kratkotrajni benificii za da mo`at da preminat vo merkite za vrabotuvawe koi se javno poddr`ani. Dogovorot so fiksiran period mo`e da se sklu~i za maksimum pet godini. Za vreme na ovoj period, dogovorot koj inicijalno bil sklu~en za kratok period mo`e da se prolongira nekolku pati. Zakon stapil vo sila na 1 maj 2007 godina. Polska preku Programata 50 plus se obiduva da gi integrira postarite rabotnici na pazarot na trudot preku pilot proekti. Implikacii: Konkurencijata pome|u ponuduva~ite, obezbeduva prednost vo delot na pogolem interes pome|u rabotodava~ite i celnite grupi.
16)

Ova e vadeno od materijalot: Soop{tenie od komisijata na EU U~ewe za vozrasni: Nikoga{ ne e docna da se u~i, (str. 3-12): http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2006:0614:FIN:EN:PDF

101

Zoran VU^EV

Vo Portugalija Programite za intervencija", vklu~uvaat Programi za intervenirawe za postari lica"za lica (postari nad 55 godini). Ovie aktivnosti ne se samo za preventivni celi- tuku se borat protiv preraniot izlez od pazarot na trudot, so cel da se popravi na~inot na rabota, integrirawe na nevrabotenite na pazarot na trudot, promovirawe na personalno, socijalno vrednuvawe i vrabotenost, davawe na prioritet na postarite rabotnici, regrutirawe na ponudi za pokrienost so socijalni ponudi. Implikacii: integrirawe vo pazarot na trudot za nad 15.000 lica vo 2006 godina. Preku Patot do rabota vo Anglija se obezbeduva koordiniran pristap vo nadminuvawe na barierite za rabota beneficii za licata so nedostatoci, vr{ewe na kompenzacija za nivnite nedostatoci. Ova posebno se odnesuva za postarite lica, koi pove}e od polovina (1.2 milioni), se odnesuva na finasirawe na nivnite nedostatoci, odnosno na licata so vozrast nad 50 godini. Implikacii: 26520 prijavi za rabota do mart 2006, dodeka do juni istata godina, preku ovaa merka, brojot se iska~il na 279.580 iljadi lica. Programite funkcionirale operativno do 2008 godina. 6.1. Inicijativi za rabotodava~ite i rabotnicite, obrazovni sodr`ini i formi na obuka Vo odredeni zemji ~lenki na EU ima set na inicijativi za rabotodava~ite (pr: namaluvawe na danocite vo Luksemburg, bonusi za obuki vo Germanija, vau~eri vo koi se vklu~eni subvencionirawa za obrazovanie na rabotodava~ite, so cel da se promovira do`ivotnoto u~ewe kaj postarite rabotnici. Javnite Agenciite za vrabotuvawe vo Irska, preku Programite za konkurenten razvoj, obezbeduvat finansiska poddr{ka za obuka na vrabotenite lica, so cel da im se zgolemat kvalifikaciite na vrabotenite vo vulnerabilnite sektori (vklu~uvaj}i gi tuka i starite lica), so neophodni znaewa i ve{tini, kako rezultat na rapidno promenlivata ekonomska sredina, za podigawe na konkurentnosta. Vo Irska, fondot za osnovni obuki za potrebite na rabotnata sredina e voveden vo 2005 godina. Vo Ungarija preku PET programot se poddr`uva obuka za vraboteni lica nad 45 godini, bez uslov na finansirawe na obukata od strana na rabotodava~ot. Sredstvata se obezbeduvaat od prihodite od danocite. Avstrija subvencionira obrazovni sodr`ini za postari lica. Rabotnicite na vozrast od 45 i pove}e godini, se poddr`uvaat srazmerno na

102

Postarite rabotnici na pazarot na trudot - me|unarodni iskustva i nacionalni...

relevantnite subvencii koi se izdvojuvaat za nevrabotenost, za da se podobri nivnata kvalifikuvanost. 6.2. Socijalno partnerstvo i mre`i na povrzuvawe Vo mnogu zemji ~lenki socijalnite partneri participiraat vo nacionalnite strategii, programi i kampawi. Vo Avstrija ima kreirano web-site, na koj javnosta mo`e da gi vidi najgolemite prakti~ni primeri preku kampawite za promocija na vrabotenosta za postarite rabotnici. Vo Germanija socijalnite partneri mo`at da napravat retrospektiva za uspe{nata rabota, koja e rezultat na Kolektivno sklu~eniot dogovor za unapreduvawe na obukite sklu~en (2001) so rabotnicite i menaxmentot vo ma{inskata i elektronskata industrija vo Baden-Vurterberg. Implementacijata zapo~nala vo 2002 godina. Glavnite elementi na dogovorot bile obuka za rabotnicite koi imale potreba od obuka, no predhodno pominale na intervju sprovedeno od rabotodava~ot, preku koe toj konstatira potreba za odreden vid na obuka. Vo slu~ajot, primarno bilo zna~eweto za nadograduvawe na osnovnite kvalifikacii na rabotnicite. Italija e mnogu progresivna vo toj del: obukite i obrazovanite sodr`ini preku regionalnite proekti mo`e da se finansiraat od Evropskiot socijalen fond. Proektite bile poddr`ani individualno od rabotnicite i regionalnite resursi. Socijalnite partneri se vklu~eni vo kolektivnoto pregovarawa, na nacionalno i regionalno nivo, preku utvrduvawe na sredstvata i potrebnite ~asovi za obuka, kriteriumite koi gi identifikuvaat rabotnicite, potrebnoto vreme i uslovite gi opredeluvaat korisnicite na obukite. Sovetuvaweto e usvoeno kako rezultat na potrebite za odredeni celni grupi (postari rabotnici, dolgotrajno nevraboteni), {to mo`e da pridonese za podobruvawe na mo`nostite za vrabotuvawe na ovie lica. Ve{tinite, kvalifikaciite i potencijalite na ovie celni grupi za podobruvawe na obrazovnoto nivo, mo`e da se razgleduvaat od aspekt na maksimizirawe na benifitot od obrazovanieto i obukite. Vo Germanija ima primeri na sovetuvawa za kariera za postari lica - na vozrast nad 50 godini, kako i na dolgotrajno nevraboteni. Vo Republika ^e{ka implementirana e Nacionalnata programa za stareewe (2003-2007) koja opfa}a do`ivotno u~ewe i obuki za postarite lica generalno. Finska ne pravi promotivni kampawi, no vo zamena, preku mre`na razmena gi spodeluva iskustavata i razvojot na ~ove~kite resursi me|u kompaniite. Mre`ata, isto taka, nudi treninzi i drugi razvojni mo`nosti.

103

Zoran VU^EV

Vo Anglija e vovedena nova programa za obuka na rabotodava~ot ( 2006 godina), koja e nare~ena Obuka za uspeh/unapreduvawe". Vo osnova e nameneta za porane{ni rabotodava~i (preku pilot proekti), po pat na javno finansirawe. Obukite za rabotodava~ite, imaat za cel da im poka`at kako da gi promenat ve{tinite na nivnite rabotnici. Uloga na socijalnite partneri vo Danska: Tripartitnite pregovori vo 2006 godina doprinele da se zgolemi obukata za vozrasnite lica, a zad ovaa odluka zastanale, kompaniite, poedinci, socijalnite partneri i javniot sektor. Danska pribli`no 134 milioni evra odvoila za kontinuirano obrazovanie na vozrasnite za steknuvawe soodvetni potrebni ve{tini. Finaisraweto na ovoj fond e vo soglasnost so sistemot na socijalna za{tita. Samoto finansirawe od fondot zavisi od dogovorot pome|u socijalnite partneri. Vo 2007 godina. socijalnite partneri donele odluka da se zgolemat sredstvata za ovaa namena. Portugalija vovela Inicijativa za novi mo`nosti", kako prioritetna strategija za podigawe na obrazovnoto nivo na naselenieto, so cel da go zgolemi aktivnoto u~estvo vo obrazovnite i trening aktivnosti.Fokusot za vozrasni lica bil sleden: Obrazovni trening kursevi (EFA) za vozrasni lica. Ovie obrazovni sodr`ini bile nameneti za lica so niski obrazovni nivoa, so cel zgolemuvawe na obrazovnite sodr`ini i steknuvawe na setrificirani profesionalni znaewa; Prepoznavawe,vrednuvawe i sertificirawe preku sistem (RVCC) za ve{tini: ova e proces kade preku do`ivotno u~ewe - se steknuvaat kvalifikacioni, obrazovni sodr`ini, preku sistem za obuki; Implikacii: EFA kursevite, pokrivaat 15000 lica; preku RVCC- na 25000 lica im se zgolemile kvalifikaciite koi potoa bile sertificirani (rezultati od 2006 godina). 6.3. Rabotna okolina - zdravstveni strategii za podobra za{tita Nekoi zemji referiraat deka, praktikuvaat integrirani merki za podigawe na ~ove~kiot kapital so menaxmentot za aktivno stareewe. Merkite se fokusirani na prevencija, zdravstvena za{tita i obuki, so cel postignuvawe na balans pome|u rabotata -`iveeweto- i kompenzacijata, kako i podignuvawe na namalenite mo`nosti.

104

Postarite rabotnici na pazarot na trudot - me|unarodni iskustva i nacionalni...

Namaluvaweto na zdravstvenite rizici vo rabotnata sredina e mnogu zna~ajno. Promovirawe na zdravstvena za{tita, zgolemuvawe na ve{tinite za rabota, motivacijata, seto ova e imlementirano vo legislativata za profesinalna i zdravstvena za{tita vo: Bugarija, ^e{ka, Grcija, Portugalija, Irska, Slovenija, Litvanija,Slova~ka, Polska i Estonija. Nekoi zemji imaat razvieno specifi~ni strategii za prevencii od rizici (Belgiskata SOBANE Strategija za trija`a, observacija, analiza i ekspertiza), koi se poddr`ani so razli~ni alatki. Vo [vedska se promovira cela paleta na promeni vo fizi~ki, psihi~ki, mentalni kapaciteti, ve{tini za u~ewe, samo-realiziarwe, pomagawe za individualno vrabotuvawe itn. Zdravstvoto i inspekcijata za za{tita pri rabota mo`at da ja koristat ovaa lista vo supervizijata nad kompaniite. 6.4. Kreirawe na vrabotuvawa i rabotna sredina Odredeni primeri poka`uvat deka so kreirawe na rabotnata sredina preku preventivni merki, mo`e da se iskompenziraat fizi~kite nedostatoci kako rezultat na stareeweto. Vakvi programi se promovirani vo Anglija, so cel promovirawe na pozdrava rabotna sredina, obezbeduvawe na dobro rakovodna profesionalna za{tita, so cel podignuvawe na zdravstveniot ishod vo tekot na `ivotot, kako i doprines vo zgolemuvaweto na rabotniot vek. Ova imalo zna~ajna uloga vo pridvi`uvaweto na vrabotenosta za 80% preku programata Patot do rabota", i imalo celosen efekt pri odlo`uvaweto na penzioniraweto. Vo Danska dr`avata ima vovedeno zadol`itelen Fond za prevencija. Predmet na finansirawe na ovoj fond se aktivnosti za prevenirawe za predvremeno povlekuvawe od pazarot na trudot, poradi fizi~ki i psihi~ki pri~ini. Fondot raspolaga pribli`no so 403 milioni evra. Za 2007 se predvideni 27, za 2008 godina 47 milioni evra, za narednite godini }e se finansira od sredstvata na samiot fond. Fondot poddr`uva programi na kompanii, op{tini, asocijacii, organizacii koi implementiraat vakvi specifi~ni proekti. Rabotnata sredina e centralen interes vo pogled na celnite aktivnosti na rabotnicite. 6.5. Promena na stavovite vo kompaniite za podigawe na svesta za aktivnosti i inicijativi Zna~ajno e da se napomene deka e potrebno da se promeni svesta kaj personalot vo kompaniite za da mo`at da gi uvidat dokazite koi odat vo prilog na zadr`uvawe na postarite rabotnici i da se investira vo ovaa celna grupa.

105

Zoran VU^EV

Belgija vovela federalen javen fond"Fond za profesionalni iskustva (za lica od 45 i pove}e godini), koj finansira (dr`avno kofinansirawe) proekti koi rakovodat so konkretni aktivnosti za podigawe na kapacitetot za vrabotuvawe, za rabotnite uslovi na rabota, za podigawe na svesta za prednosta od vrabotuvaweto na postarite lica, itn. Vo Danska bile inicirani nekolku kampawi. Tie zapo~nale vo 2006 godina, preku tri grupi na organizacii/kompanii: mali i golemi privatni kompanii i javni organizacii. Tie demonstriraat primer na inicijativi so cel da im se obezbedi na postarite rabotnici da go prolongiraat rabotniot vek ili da se otvorat kompaniite za vlez na postari rabotnici, za {to bile nagraduvani so subvencii. Site inicijativi se vku~eni vo data baza za da poslu`at kako inspiracija i za drugi kompanii da go sledat ovoj primer, no i za zadr`uvawe na postarite rabotnici. Zakonot za vrabotuvawe vklu~uva, fleksibilnost na rabotnoto vreme i aran`mani za regulirawe na platite. Vrabotuvaweto na postarite lica ~ini pove}e vo sporedba so anga`iraweto na pomladite rabotnici. Vo nekoi zemji ~lenki ovoj nedostatok bil prepoznaen i bile vovedeni inicijativi za namaluvawe na socijalnite tro{oci za ovaa kategorija na rabotnici. Vo javniot sektor vo Avstrija i so nekolku kolektivni dogovori vo Germanija, tro{ocite za postarite lica bile ukinati. 6.6. Praksa na fleksibilno rabotno vreme i inicijativi za zadr`uvawe na postarite rabotnici Primerite poka`uvaat deka so voveduvaweto na fleksibilnoto rabotno vreme na postarite rabotnci im se pru`a pogolema mo`nost za prilagoduvawe. Fleksibilnosta vklu~uva stepenuvano penzionirawe, fleksibilnost za mo`nosta da se raboti nad godinite predvideni za penzija. Vo Belgija merkata Vremenski kredit na prvo mesto imala za zada~a da napravi balans pome|u rabotata i semejstvoto. Ovoj vremenski kredit ili prekin na karierata, se dava kako mo`nost na postarite rabotnici (50 i pove}e godini), da rabotat pomalku ~asovi, so cel da se promenat, namalat aran`manite na rabotnite ~asovi. Vo Francija, preku dogovorot za Nacionalen akcionen plan za vrabotuvawe na postarite lica od 2006-2010, se vklu~eni nekolku prioritetni merki, posveteni na razvojot na uslovite za rabota na postarite rabotnici. Nacionalnata agencija za razvoj na rabotnite uslovi (ANACT), definirala akcionen plan za da ja napravi rabotata pomalu naporna so cel da prevenira prerano stareewe na vrabotenite, socijalna-

106

Postarite rabotnici na pazarot na trudot - me|unarodni iskustva i nacionalni...

ta isklu~enost na postarite lica i poslabo kvalifikuvanite lica, kako i licata so invaliditeti; transfer na ve{tini pome|u postarite i pomladite rabotnici, menaxment za razli~ni rabotni grupi, vtora kariera, delimi~no vrabotuvawe na krajot od karierata, itn. Odreden broj na zemji ~lenki kreiraat inicijativi preku nivnite sistemi za socijalna sigurnost za da mo`e rabotodava~ite da gi vrabotuvaat i da gi zadr`uvaat na rabota postarite rabotnici. Generalno, ovie inicijativi sodr`at osloboduvawe od pridonesuvawe na eden od mnogute re`imi od sistemot za socijalna sigurnost. Vo Avstrija, ako rabotodava~ot vraboti postar rabotnik , tro{ocite koi ne se odnesuvaat na vrabotuvaweto zna~itelno se namaleni. Vo Holandija, rabotodava~ot dokolku vraboti postari lica, toj se osloboduva od sredstvata za invaliditet. Vo Portugalija, rabotodava~ot se osloboduva delimi~no od pridonesot za penzisko osiguruvawe, dokolku vraboti nevraboteno postaro lice. Spored noviot sistem vo Luksemburg, rabotodava~ite od privatniot sektor dobivaat nadomest za napravenite tro{oci za socijalen pridones vo socijalniot sigurnosen sistem, dokolku vrabotat nevraboteno postaro lice17).

ZAKLU^OK
Gradeweto na politikata na aktivno stareewe, vo osnova ima za cel da se prodol`i rabotnata aktivnost na postarite lica. So EU pristapot preku aktivnoto stareewe, se mobilizira celiot potencijal na lu|eto od site starosni vozrasti. Se pravi promena na del po del, preku integrirana strategija za stareewe, so poseben politi~ki fokus vo dve nasoki: inicijativi za vklu~uvawe, povtorno vra}awe na pazarot na trudot i podigawe na rabotnite kapaciteti na vrabotenite vo tekot na rabotniot `ivot. Zemjite ~lenki na EU referiraat za mnogu praktiki za aktivno stareewe: do`ivotno u~ewe, preventivna zdravstvena za{tita vo rabotnata okolina, inicijativi za podocne`no penzionirawe i postepeno zgolemuvawe na godinite za vlez vo penzija, aktivnost posle penzioniraweto, nadminuvawe na diskriminacijata poradi starosta, podigawe na standardot za godinite za penzionirawe, podigawe na kapacitetot za aktivacija, kreirawe na rabotni uslovi za rabota, podobruvawe i prifa}awe na potrebite na postarite lica, posreduvawe vo intergeneraciskite relacii, kombinirawe na fleksibilnosta i sigurnosta i sl. Motivi-

17)

Council of the European Union, (7 May 2007). The Employment Committee. EMCO working group report on Active Ageing, Brussels,7 May 2007, 9269/07-ADD 1, SOC 182-ECOFIN 185

107

Zoran VU^EV

raweto na lu|eto da ostanat podolgo na rabota vklu~uva promena vo kulturnite naviki, stavovi i stereotipii. Se stimulira kulturata na u~ewe, i se podobruva trening sistemot preku negovata modernizacija. Iskustvata poka`uvaat deka se podiga svesta protiv predrasudata deka postarite rabotnici se pomalku produktivni, pomalku podlo`ni na promeni otkolku pomladite rabotnici. Ovie aktivnosti se implementiraat re~isi vo site zemji ~lenki na EU. Istovremeno, se naglasuvaat razlikite kaj starite rabotnici so cel da se posveti vnimanie na potrebite, da se namali rizikot da se bide stigmatizirana grupa. Se menuva mitot deka tie se pomalku produktivni i deka baraat posebna za{tita. Vo taa smisla, se artikulirat informacioni kampawi so strogo u~estvo na site akteri, preku regulativata da se smeni odnosot na rabotodava~ite i diskriminacijata na postarite lica. Vo biznisot, se naglasuvaat razli~nostite vo pogled na oddelni starosni grupi vo rabotnata okolina, se nosi ili se kompletira legislativata vo pogled na starosnata diskriminacija. Postoi diferencijacija vo pogled na potencijalite pome|u mladite i postarite lica vo pogled na znaewata, iskustvata i ve{tinite. Razli~ni grupi na lu|e imaat razli~ni potrebi i semejni odgovornosti. Ova ne zna~i deka samo postarite rabotnici imaat specijalni potrebi. Vo delot kako {to e ritamot na rabotata, odnosno i pomladite rabotnici imaat nivni specijalni potrebi, vo balansot pome|u rabotata i semejstvoto, vo prenesuvaweto i barawata za odredeni formi na monitoring i sl.

108

Postarite rabotnici na pazarot na trudot - me|unarodni iskustva i nacionalni...

KORISTENA LITERATURA:
1. Agencija za vrabotuvawe na Republika Makedonija, 2009 godina. 2. Beach B., (February, 2007). IN BRIEF: SPOTLIGHT ASIA, Country Profiles In Retiremen Income From Selected Asian And OECD Countries.AARP International, Washington, DC 20049. str. 3-29. www.aarp.org/international 3. Demografska strategija na R. Makedonija, 2008. 4. Kasneci D., (September 2007). Active Ageing: the EU Policy Response to the Challenge of Population Ageing. EUROPEAN PAPERS ON THE NEW WELFARE - The Counter-Ageing Society. The Risk Institute, Trieste-Milan-Geneva, Macros Research, No.8 str. 32-61. http://www.newwelfare.org/eng/wp-content/pdf/N8.pdf 5. Izve{taj na MAPAS za 2008 godina. 6. Sarfati Hadva od Spisanieto European Papers On The New Welfare, 08 September 2007, Paper No.8. str.79-80. http://www.newwelfare.org/eng/wp-content/ pdf/N8.pdf 7. Hingel A, (2008).Progres Towards The Objectives In Education And Training, Indicators and benchmark. This publication is based on document SEC (2008) 2293. Commission staff working document. http://ec.europa.eu/education/lifelong-learning-policy/doc36_en.htm 8. Council of the European Union, (7 May 2007). The Employment Committee. EMCO working group report on Active Ageing, Brussels,7 May 2007, 9269/07ADD 1, SOC 182-ECOFIN 185. 9. Soop{tenie od komisijata na EU- U~ewe za vozrasni: Nikoga{ ne e docna da se u~i: http://eulex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ. do?uri=COM: 2006:0614:FIN:EN:PDF 10.Commission Of The European Communities, (27.06.2007).Towards Common Principles of Flexicurity:More and better jobs through flexibility and security. Communication From The Commision To The European Parlament, The Council, The European Economic And Social Committee And The Committee Of The Regions. COM (2007) 359 final, {SEC (2007) 861},{SEC (2007) 862}. 11.Pocketbook on candidate and potential candidate countries (2009 edition). Eurostat-Pocketbooks.ISBN978-92-79-11947-7.Cat.No.KS-PF-09-001-EN-C, Luxemburg:Office for Official Publications of the European Communities,2009.

109

Zoran VU^EV

Zoran VUCEV

OLDER MANPOWER ON THE LABOUR MARKETINTERNATIONAL EXPERIENCES AND NATIONAL CHALLENGES

Summary This work anticipates the increasingly underlined role of active aging of the population in all EU, more relevant documents and strategies. The work includes indicators about the employment of the older manpower in some of the EU countries and the world, as well as the unemployment status and the educational structure of this category of people in the Republic of Macedonia. The findings of this work indicate the need to adapt the global labour market to the older manpower, in line with the EU practices where an integrated Flexicurity strategy is implemented with regard to this population. The work elaborates the need to adapt to the flexible labour market requirements, combined with the appropriate level of security which applies to both employers and workers. The work in particular deals with the strategic approaches of individual EU countries with regard to the older manpower, where special review is prepared in the fields of educational policy, social partnership and networking, activities taken by workers and employers, working environment - health strategies of the labour market, awareness raising for activities and initiatives by companies, role of social security systems, etc. Key words: Active aging, flexicurity, employability, EU practices in respect of older manpower.

110