2e1]Ko Fundo

VALA KAJKAv3KA 0RAVATlKA

temeljine

Re materinska od emanta sakoga je pretimaneja. , Zastave































samizdat, Varadin, jesen, 2004.
2
OBJANJENJA NAKANE

(Apage, tokajski!)
V na'zaj neku'like let pri'pravljaju se 'struno-'znanstveni 'skupovi o revitali'zacije i emanci'pacije
'Kaja. Vre 'puno let se kla'guje i 'cendra nad slad'kem na'em 'Kajom, 'ferflja se o nje'gove 'ertve,
krako'ri se o nje'gove ivot'nosti, 'slini se nad nje'govum 'hudum 'sudbum - vse tak 'lepo i 'tono
na, vezda zvanomu, stan'dardnomu Hor'vatskomu je'ziku na to'nosti i le'pote kote'roga bi 'vsaki
Bo'sanec pojal'neti se 'mogel. Kaj'kavske 'rei o Kaj'kavske 'sudbe ne 'moi 'uti. Vse je
pravo'verno, ofici'jalno Hor'vatski, kroatis'tiki, ist v ravno'vesju z jeda'naestum za'povedi
'Bojum.
Kaj 'drugo neg 'rei - 'zmeani 'loneki i 'zvoneki. Em kak je mo'gue jen idi'om zvelia'vati ez
idi'om kote'ri mu je prev'zel 'ime i 'funkciju, kote'ri ga je v (kak ne'zreli) "dija'lekt" od'rinul, kote'ri
'hoe je'dini prota'gonist Hor'vatske je'zike 'scene 'biti? Kaj se je'dino z govo'renjem i pi'sanjem
na 'Kaju emanci'perati i revitali'zerati 'more! To je te'meljni prin'cip more'bitne Kaj'kavske
rene'sanse. e se 'ona ez Kaj'kavsku go'vornu i pi'sanu 'praksu ne za'pone, te rene'sanse ni'gda
ne bu.
Da bi Kaj'kavski nevupa'jueci i malo'verci 'veru i 'vupaa oba'trivel, niemur'nemi tokajcom v
truc, ja sem, nu, 'malu pri'runu Kaj'kavsku gra'matiku 'probal na'pisati
1
, ta'kaj, da bi anti-
Kaj'kavcom (zadnji) argu'ment zbil. 'Najmre, je ga lin'gvistov ter'deeh da jen idi'om 'neje je'zik
'doklam se on sam kak ta'kov ne pre'pozna, 'doklam svoj ja 'nema, 'doklam se z svo'jum
gra'matikum ne "legeti'mera". V prete'klosti Kaj je to 'imel. Je ga po'dost gra'matik i re'nikov
Kaj'kavskoga je'zika. Gra'matike: Szentmartoni'jova (Einleitung zur Kroatischen Sprachlehre fr
Teuche, 1783.), urkove'koga (Jezi'nica Hor'vatsko-slo'vinska za 'hasen 'Slavincev i potre'bou
os'taleh strans'koga je'zika na'rodov, 1828.), Kristijanovi'ova (Gramatik der Kroatische
Mundart, 1837.). Vuzput da pripo'menem da je nezgotov'ljena i kak 'knjiga 'neje vun'data
'ojatova 'Kratki 'navuk jezi'nice hor'vatske (zhajalo v KAJU od 1969. do 1971., a z kote'rum
sem se ponaj've 'sluil)
2
. Ta'kaj, 'Ivi je 1936. vun'dal 'Jezik Hr'vata 'kajkavaca, kote'ra se
najve z Kaj'kavskum pro'zodijum i fono'logijum 'bavi. 'Predi ile'rizma 'zila su tri 'vana
Kaj'kavska reov'nika: Hab'deliov Dictionar, (1670.), Belo'stencov, Gazophylacium (1740.),
Jam'breiov Lexicon Latinum (1742.). V XX sto'letju 'zila su dva hasno'vita reov'nika: Hrgov
Iva'neki 'govor i 'rjenik (1996.), Vee'najov 'Rjenik 'Gole (1997.), a 2002. je 'ziel Lip'ljinov
'Rjenik 'varadinskoga 'kajkavskog 'govora. 'Ie z'haja HAZUov 'Rjenik 'hrvatskoga
'kajkavskoga 'knjievnog 'jezika ( od 1984. vun'dato je 9 knjig. V nas'lovu kajkavskoga knjievnog
jezika ne zname'nuje kaj zname'nuje, neg jezik knjiga na kajkavskom, kaj je ista pelda
kajofi'leke protizdravora'zumske 'logike).
Anda, vse je pe'ljalo k for'meranju za'sebnoga Kaj'kavskoga je'zika. Kaj bi i kak bi 'bilo da je tak
'bilo, kak bi se te jezik zval (Hor'vatski/ Severnohor'vatski/Kajkavski?) ve i 'vezda 'neje zmi'seli
peku'lerati.
'Teda je 'doel ili'rizem i zdaj 'skoro 170 let Kaj'kavske hiber'nacije
3
. Od 1837., od
Kristijanovi'ove Kaj'kavske gra'matike, pa vse do 1936., kaj je 'jako zname'nito, do nare'ene
Ivi'ove 'knjige, ne ga 'pravoga kajo'lokoga 'dela
4
. Kajo'loki kontinui'tet se 'zgubil ve neg
Kaj'kavski knji'govni kontinui'tet, kote'roga je 'Mato 1900. pod'budil z Hrasto'vakem

1
To, zaprav, kak Kajkavskomu zpisatelju, praktiaru, moj posel neje. To je posel kajologov, nu mesto da i kajofili
buju, da barem malo batrivosti pokaeju, oni su stopram kajofilci, najiim hrvatskim jezikom govorei i piui
emancipatori slatkog naeg Kaja.. Zato je ovo i zdvojna i vtrucna gramatika polak zevsemne kajoloke (dr-, mr-
davske) indolencije. Nu, kak god emerno bilo, ufanja sem da nekoga kajofileka ova somi;dof knjigica vendar
podbudila bude da napie bolu, celotneju Kajkavsku gramatiku.
2
Pokehdobe ih ne ga v reprinti, pokehdobe su originali v Zagrebu, ja pak vu Varadinu stolujem, pokehdobe su na
stranski jeziki napisane, te jezinice su nam denes i nedosegljive i nevporabljive.
3
eprem hiberneran, Kajkavski se i (fertalj normalno) razvijal i tokavizeral (dekajkavizeral), ivel dva zprotivna
itka, kaj je tema za zasebnu, ve filozofsku neg lingvistiku, knjigu.
4
Polukajoloko delo je, napeldno, Valjavcova Narodne pripovietke u Varadinu i oko Varadina, 1890.
3
nokturnom. Ono kaj je "stara" kajologija ztvo'rila, vse ve je dugo'vanje knjig posta'jalo, a kak je
to'kavska 'zvezda vse ve sja'jila, vse ne-to'kavsko, 'anda, Kajkavsko, Ma'arsko, La'tinsko,
Ger'mansko, sjaj, 'vanost i vpo'rabnost zgub'ljalo je - ose'bujno e se zna da je 'druga polo'vica
XIX i 'perva polo'vica XX sto'letja 'doba inten'zivnoga raz'vitka Hor'vatske 'nacije, kaj je pro'ces
kote'ri 'grubo odhi'tavlje vse kaj mu prepre'uje 'tenju, 'tijam kaj ga der'buje.
Pri koncu XX stoletja, gda su se po'godi za for'meranje neod'visne Hor'vatske der'ave zte'kavali,
ztvara'la se kri'tika 'masa od kajo'lokeh teks'tov
5
i od Kaj'kavske vmetel'nike knji'govnosti
kote'ra je, nu, i do ove gra'matike do'peljala. Da ju ja zdaj na'pisal 'nesem, se'guren sem da bi ju za
kote'ro 'leto neg'do 'drugi na'pisal 'kajti, po'navljam, po'godi su tu. Medtem'toga, 'stare gra'matike,
a najmlaja je Kristijanoviova, mo'derni Kaj'kavski 'neje v mo'gunosti ra'biti z dva glavna
razloga: 1. z vekinum se v Nacionalne i sveuiline knjinice v Zagrebu nahajaju, anda, skoro su
nedosegljive kajti ne ga reprintov, i 2. zvun gramatike urkovekoga druge jezinice su na
Germanskomu il Latinskomu napisane ter su tak dodatno nedosegljive.
Za'sebni prob'lem, 'meni 'jako 'velki z 'puno podraz'logov, z antropo'lokog 'morti ponaj've, je
dekajkavi'zacija Kaja, njegova tokavi'zacija. Mo'derni Kaj ve neje Kaj od predi ilerizma. To je
'isto 'tulko, 'tijam 'morti ve, psiho'loko-socio'loka kak i lingvis'tika 'inka. Kak je morti
nedos'tatno poz'nato, da ne bi i'veli v anti-'zbilje, polo'vino, 'tui 'kulko 'sebi 'tulko i dru'gem, da
ne bi i'veli v hito'rijskomu 'vakuumu, Kaj'kavci su 'morali vse ve to'kavski govo'riti. I 'predi
168 let i 'vezda Kaj'kavci su v paradok'salne situ'acije: 'Biti kaj 'nesi, ne 'biti kaj 'jesi, polu'biti
Kaj'kavski, polu'biti to'kavski! Polak nepestuvanosti Kajkavski je pozadost tokajski postal. Kak
v ta'kove situ'acije (pestuvajuu) gra'matiku o 'biti-kaj-nesi pi'sati? 'Kajti, Kajkavs'komu su se
dogo'dile prez'brojne antikaj'kavosti, ose'bujno v kolokvi'jalne vporabe, a kaj ih ve 'treba v
Kaj'kavsku lingvis'tiku mo'tritvu 'zeti! To je 'posel kaj je 'hoe-'nee izdaj'niki: il je zneve'riti
(isti) Kaj'kavski je'zik il pak ovo'cajtni Kaj! Za'to je stra'hotna di'lema zestav'ljaa ovo'cajtne
Kaj'kavske jezi'nice: kak da ta gra'matika i Kaj'kavska i ovo'cajtna 'bude? Kak da odkaj'kavnost,
"to'kaj", tokavi'zerani Kaj, 'temelj kaj'kavnosti 'bude? Em je 'isti Kaj'kavski voka'lizem
marodno ogin'gavel. Vse Kaj'kavske gla'sove ve ne 'moi 'uti. 'isti Kaj'kavski ak'centi, 'njevo
'mesto v re'i ponaj've, ta'kaj su 'skoro zgi'nuli. (Gdo bu 'denes gla'vak, ro'ditelj, Hor'vat,
ur'evec, no'vak, anda, z ak'centom na 'druge 'slovke, zgo'voril?) Pol Kaj'kavskeh re'i je
po'zabljeno. (Gdo 'ie zna kaj je e'prem, kolo'mija, dra'goa, 'gdeno, gusto'krat, 'skokce,
pocu'lica, cec'njak, hla'nica itd. itd.) Kaj'kavska ree'nica se v go'vorne 'prakse 'isto kak i
to'kavska ree'nica 'slae.
e se zna - da si po'morem z 'Danicum Hor'vatskum, Sla'vonskum i Dalma'inskum
6
gde se ist
Wittgen'steinovski veli: to je izvan kruga izreja, to je izvan kruga poznanstva., iliti, malo dale,
Dokle jezik, dotle um. - e se, anda, zna da kaj v je'ziku 'neje, i neje, ter, konsekventno, kaj v
mate'rinskomu je'ziku 'neje, le na'pol 'lucko je
7
, v ovakove situacije se premoenje Kajkavske
hibernacije nudi za odluiti se, anda, bypassna gramatika. V teme'ljenju svoje pre'mostne
gra'matike ja sem se za prin'cip biti-kaj-jesi od'luil, za "Kaj'kavski" Kaj, 'anda, za ve
onocajt'nosti, v premi'ljanje naj've jema'jui Kaj ka'kov je bil gda ga je ili'rizem v normal'nomu
raz'vitku pre'tergel, gda Kaj ie kak 'provincijalni 'jezik (Vuko'tinovi) ne bil stigmati'zeran
8
.
Na'ravno, tak te te'meljni Kaj "ist" 'bude, 'zviren i svoj, nu, ta'kaj, sta'rinski, staro'moden ter
knji'goven, ve il menj 'proti ovocajt'nega 'Kaja, lasto'vito go'vornoga. Medtem'toga, tak,
rekajkavizera'jui Kaj, 'rekel bi, je'dino tak, Kaj'kavski kak "Kaj'kavski" 'more os'tati. Tak, i
je'dino tak, on ne bu to-'Kaj-ski 'jezik. Te nje'gov joi'vestni 'menjek, kak i vse 'drugo na o'vemu
'svetu, i kak'voa, i dob'rina i pred'noa 'more 'biti 'kajti je'zina neovo'cajtnost, knji'nikost,
hito'rijskost ta'kov je'zik od (pre'fletnog) ha'banja i'tiju, u'vaju mu 'zvirnost ter 'daju 'udni

5
Zkupniki zbratvi v Krapine, akovcu, Zeline, Zlataru, Varadinu etc.
6
Broj 20, str. 80
7
Vu dobe globalizacije situacija se strahovitno zmenila. Denes se javlja dilema je li morti ono kaj je jenomu kraju
najosebneje, jezik materinski, svetlotvorna mezga, je li on zapreka kotera delovno participaciju v hitorije
onemoguuje. Mam je za rei da je to denes dilema vsakoga drobnoga jezika.
8
Kajkavce je verjetno najve bolela inka da su ilirizem gli Kajkavci zpeljali i da su oni ponajve svoj materinski jezik
ovak vanjili.
4
(oksimo'ronski!) mah po'znate 'tajne, o'durne le'pote i 'stare fri'koe! Gli te oksimoro'nizem,
kote'ri je ima'nenten revitali'zeranomu Kaju, je lete'rarno 'jako vporab'ljiv, lasto'vito v po'ezije. (V
'proze, v ur'bane 'proze ponaj've, Kaj'kavski oksimoro'nizem je do stilo'cidnosti kod'ljiv.) 'Denes
je Kaj sam po 'sebi poe'tien, lete'raren, 'tijam filozo'fien. Nu, ta'kaj, on je nes'paden, po'zaben,
ne'razmen, nerab'ljiv, za'muden, primi'tiven ('ovde: v "pri'etku raz'vitka", ne "na zvir'nomu
'stadiju"), lasto'vito e je dijalek'talen
9
. Kaj'kavski dija'lekti su 'isto tak 'velka o'pasnost po Kaj kak
i tokavi'zacija. 'Doklam ga to kak-tak, al 'skoro Mefis'tovski, moderni'zera, nje'govi dija'lekti ga
provincijali'zeraju, rurali'zeraju. Ze svojum je'zinum insufici'jencijum 'oni mu pri'bavljaju
'stigmu neverodos'tojnosti ter To ti je 'jezik 'Gornje Vuko'jebine. Rele'vantno Kaj'kavski pi'sati
'denes se je'dino na relingvi'zeranomu Kaj'kavskomu je'ziku pi'sati 'more
10
.
'Ie bi se 'dalo filozo'ferati o po'loku (more'biti) relingvi'zeranoga 'Kaja, al od 'tega se on
relingvi'zeral ne bu. Se 'razme, po'eljno bi 'bilo e bi se filo'zofski e'seji o tako'vomu 'Kaju
po'kazali 'kajti 'oni nje'govu lingvis'tiku vteme'ljenost 'lestor kre'piti 'moreju. 'Vendar je raz'luno
da 'oni relingvi'zaciju 'Kaja 'lestor pra'titi 'moreju, 'nikak ju ne pred'viati il, 'morti e 'gore, o
nje peku'lerati.
Kak je z do 'vezda re'enog raz'luno, je, stano'vito, o'va gra'matika je dost protiovo'cajtna, 'anda,
konzerva'tivna. 'Ona ne tol'nai i 'nee tolna'iti vez'denji 'stadij raz'vitka go'vornoga 'Kaja 'kajti
bi tak'peldno nje'govu delingvi'zeranost sistemati'zerati i afir'merati 'morala. Na pi'sani Kaj 'skoro
da se ne 'moi ober'nuti 'kajti je on il ta'kaj po'dost tokavi'zeran, il je vmetel'niki nerele'vanten, il
pak dijalek'talen (zmislu'jue da je na je'nom od Kaj'kavskeh dija'lektov na'pisan). O'va gra'matika
'hoe nje'govu 'istu Kaj'kavsku jezi'kou oslobo'diti i za ambici'ozne vmetel'nike pro'jekte ju
pr'ipraviti. Kaj'da, ta'kova gra'matika je po'dost antikolokvi'jalna i kak 'temelj go'vornoga
Kaj'kavskoga 'more se 'stopram 'delno ra'biti. 'Vendar, i po'alno, 'timam da je'dino tak je
mo'gue 'bilo re'iti se to'kavskeh nabra'no, nekajkav'ine, kaj je jen od 'vaneh argu'mentov
Kajo'fobov da se o dija'lektu 'dela, 'grane to'kavskega mati'njaka.
'Polak velko'brojnosti Kaj'kavskeh dija'lektov ter nje'hove med'sobno 'skoro negera'jue
raz'lunosti, 'trebalo se za te'meljni Kaj'kavski di'jalekt odlu'iti i na nje'govi lastovi'tosti ob'inski
grama'tiki sis'tem zgra'ivati. Ja sem se za Za'gorsko iz'vustje od'luil, severo-za'hodnu vari'jantu
'Kaja, kaj po Iv'iu 'pervu 'grupu i'ni. 'Ona objedi'njuje kako'vosti os'taleh grup, 'neje 'tulko z
tokavi'zacijum na'eta ter naj've Kaj'kavcov z tem iz'vustjem go'vori. Ta'kaj, Ba'lade su na te'mu
iz'vustju na'pisane, kak i naj'veki broj 'vredneh del Kaj'kavske knji'govnosti.
Ta'kaj, o'va gra'matika je rekons'trukcija i speku'lacija o morebit'nomu raz'vitku Kaj'kavskoga
je'zika 'potlam Ilers'koga prepo'roda. Kak i 'vsaka rekons'trukcija, 'ona je 'lestor 'jena od mo'gueh
stez ter je nezbe'ljivo subjek'tivna i voluntaris'tika. 'Bilo bi jako dobro e bi 'ona pobu'dila
ne'koga da na'pie i'e 'jenu, dru'gau Kaj'kavsku gra'matiku
11
'kajti je'dino tak, z no'vem
grama'tikam, z 'novi reov'niki, z no'vem 'knjigam pravo'pisanja, zgo'varanja, z 'knjigam 'kritik,
e'sejov itd. raz'vitek Kaj'kavskoga je'zika 'more zagaran'teran 'biti. e se to ne pripe'ti, nje'gova
vse ber'zeja tokavi'zacija je se'gurna, nje'gova 'dala delingvi'zacija je se'gurna, nje'gova
drut'vena minori'zacija je se'gurna, vmetel'niki do'segi nje'goveh zdelo'vin pak vse 'menji.
'Polak "od'pretosti" i "nezgotov'ljetosti" Kaj'kavskoga je'zika, 'polak nje'gove nekostitu'eranosti
mi'ljenja sem
12
da je mo'gue i dopu'eno na svoj lasto'viti 'nain lingvis'tiki ga "za'preti" i
"dogoto'viti", a ravna'jui se z nje'govi (ou'eni?) ima'nentni zako'nitosti. Zato, va'lujem, kak
gramatika kotera je deri'verana z sis'tema Kajkavskoga je'zika, ne z go'vorne il pi'sane prakse, ona
je do'datno subjek'tivna
13
. Vse isto svo'je, "voluntaris'tike" obli'aje sem z nekaj vupi'tala
oznamenuval i v do'stavek kak 'Mala moja Kaj'kavska gra'matika ih po'sloil. e sem tu pre'dalko
o'diel ze svo'jem jezinem 'vupaom, naj me se kriti'zera.

9
Denes verodostojno pisati na jenomu Kajkavskomu dijalektu isti je anakronizem i provincijalnost, ono kaj jedino
nekaj pajdaov zanimati more.
10
Ova gramatika hoe na praksu vmetelnikoga pisanja ponajve vutikati, deruralizerati ju. Na govornu praksu, polak
zevsem tokavizeraneh medijov, ona nemre. Tu se Kaj, bojim se, ie ve bu dekajkavizeral.
11
Bum presreen e se to pripeti eprem ta nova gramatika po moje morebiti fundajua bude.
12
Segurno je to pretenciozno, nu, "e se ne proba, ni se ni ne postigne". V opasnomu je spas (Hlderlin).
13
Nu, za znati je da ne rabljena metoda, neg rezultat jenu zdelovinu ovakvum il onakvum ini.
5
'Vezda, v 'dobe postfor'meranosti mo'derne Hor'vatske der'ave, odlu'uje se 'sudba 'Kaja. 'Vezda
je 'moi 'biti protago'nist nje'gove relingvi'zacije il nje'gove delingvi'zacije. To ose'bujno za
kajofil'noga kajo'loga 'vredi. 'Treba je 'znati da je 'vsaki Kajka'veki to ko'rak k nje'gove
delingvi'zacije e'prem se o Ba'ladam 'dela, o Domja'niu, Galo'viu, 'treba 'znati da je 'vsaki
Kajka'veki kaj, tijam i eprem se o Ba'ladam 'dela, jen 'drobni dopri'nesek nje'gove
relingvi'zacije. Vse dru'go je para'deranje, a'losno dr- i mr-'danje.
Anda i zana'vek, gda Kaj'kavec (ter osebujno e o Kajkavs'komu je'ziku) Kaj'kavcom go'vori, na
Kajkavs'komu je'ziku mu je govo'riti, emantne Rei materinske! Ina'eje a'losnu ko'mediju
zpe'ljavlje.
(Apa'ge, to'kaj!)

VPE'LJATVA
14


Kaj'kavski je je'zik.
'Mesto "Kaj'kavski", po 'meni, 'bole bi ga Severnohor'vatski je'zik 'trebalo 'zvati 'kajti se on
prete'ito na se'veru Hor'vatske go'vori.
'Polak svo'jeh: fonolo'gije, morfolo'gije, sin'takse i lek'sike, (e'tiri differentiae specificae kote're
jen idi'om je'zikom i'niju) a kote're su 'bitno raz'lune od standardi'zeranoga to'kavskoga
iz'vustja kote'ro se 'vezda Hor'vatski je'zik 'zove, Kaj'kavski je je'zik.
Kaj'kavski je je'zik i 'zato kaj je do 1836. to bil i kaj je Hor'vatski je'zik
15
zvan bil, kaj ni 'denes
ni'gdo ne od'rie. Kak o'no kaj je jen'krat je'zik se 'zvalo 'nemre 'svoju jezi'kou zgu'biti, neg
'lestor svoj po'loek/funk'ciju v 'drutvu, Kaj'kavski je je'zik.
Kaj'kavski je je'zik i 'polak svo'jega dijalekti'noga bo'gatstva, kako'vo Hor'vatski to'kavski
stan'dardni je'zik 'nema. 'Lestor v Horvats'komu Za'gorju mo'gue je 'najti na deset'koli
Kaj'kavskeh dija'lektov, kote'ri svo'je subdi'jalekte i lo'kalne go'vore 'imaju
16
.
Kaj'kavski je je'zik i 'polak kri'terija komunika'cijskoga 'lanca. 'Najmre, Kaj'kavec i a'kavec,
to'boe na dva dija'lekta is'toga je'zika govo'rei, il sla'bo il 'nikak raz'meli se 'buju. Da su 'njevi
idi'omi 'zbilja 'lestor iz'vustja is'toga je'zika, komunika'cijskeh prepreki bi'lo bi 'jako 'malo.
Kaj'kavski se do dene'njega 'dneva ne lingvis'tiki oddijalekti'zeral ter kak je'zik vteme'ljil 'polak
zapos'lenosti i aldu'vanosti Kaj'kavcov i'deje samos'tojne Hor'vatske der'ave z kote'rum 'ide i
'borba za samos'tojni Hor'vatski je'zik. Nezna'jui, Kaj'kavci su tak 'vusta 'sebi za'perli za
govo'renje o Kajkavs'komu je'ziku. 'Vezda, gda je i Hor'vatska der'ava obsto'jea i gda Hor'vatski
je za'sebni je'zik, mo'gue je Kaj'kavski revitali'zerati i emanciperati. 'Treba je 'znati da prez
'ertve Kaj'kavskoga (te'da Hor'vatskoga!), mo'derne Hor'vatske 'nacije, pa 'unda i der'ave, ne bi
bi'lo, 'iliti bi'la bi 'jako, 'jako ina'eja.
Kaj'kavski je je'zik i po o'bilne knji'govnosti napi'sane na te'mu je'ziku
17
il njegovi izvustji, med
kote'rom su Ba'lade 'Petrice Kerem'puha, Miro'slava Kr'lee, ver'hunec 'cele moderne Hor'vatske
knji'govnosti. One to prez Kaj'kavske jezi'koe, njegove je'zine sub'stancije, se'gurno ne bi 'bile.
'Anda, Kaj'kavski je je'zik i 'zato kaj i najfi'neja vmetel'nika 'dela svo'ju vmetel'nikost (i)
'njemu du'gujeju.

14
Polak jako opitne, il nikakove, Kajkavske gramatike terminologije - i ne lestor gramatike - ja sem na puno muk
kak nekaj imenuvati. V obzetju je ovde ie re v(u)'pelja bila.
15
Slovenski i slovinski takaj, se razme, ne v denenje zmiseli Slovenski. Teda je Slovrenski bil Kranjski zvan.
16
Bednjansko izvustje je tu najbola pelda razluke zmed Kajkavskoga jezika i (jenoga) izvustja. Vuzput, Kajkavska
izvustja se lokalno trebaju rabiti, tam gde se inaeje govoriju. Nezpadno je Ivaneki govoriti v urevcu,
Gorskokotarski v Pregrade. V takoveh prigod standardni Kajkavski je govoriti.
17
Poalno, Nacionalna i sveuilina biblioteka v Zagrebu ne vodi zpisek knjig vundateh na Kajkavskomu jeziku/
jenomu od Kajkavskeh dijalektov.
6
Kaj'kavski je je'zik i 'zato kaj je (skoro) nemo'gue 'dobro na to'kavski i'jenu Ba'ladu
preober'nuti, 'puno dru'geh Kaj'kavskeh 'vitij 'takaj
18
, kaj zname'nuje da je Kaj'kavska jezi'koa i
'versta, i osebujna, i jako razluna od to'kavske ma'trice.
Ta'kaj, Kaj'kavski je je'zik 'kajti je on mate'rinski za o'koli pol mili'jonov lju'di, i'vueh v se'verne
i sre'dinje Hor'vatske.
I, e neko'teri 'narodi z pros'tora 'bile Jugo'slavije (ernogorci, Bosanci) svoj je'zik po svo'jemu
i'menu 'hoeju 'zvati ep'rem nje'hovem "idi'omom" 'menjka je'zine sufici'jencije ose'bujno
zpram Kaj'kavske jezi'koe, je, stano'vito, Kaj'kavski je je'zik.
Vse drugo je politika/ "politika", ziheraj, sine-kur()izem, niemurnja'ina. Je li sami takovi
budeme, ponajve od nas sameh odvisi
19
.

V prietku bila je Re, i ve je Re, i Re vekomaj bude!
Kaj, njejna droptinica, ostal bude
e ga sami ne abortirame.


18
Na eventualnu zamerku da je to zato kaj takove potreboe ne ga polak (samo)razumljivosti, ja odgovarjam z'
zprotpitanjem: kulko ljudi razme Balade ist jezino?
19
I od hitorije, i od hitorije, vrag ju globalizacijski dal.
7
A. FONOLOGIJA I ORTOGRAFIJA

(Va'lujem, ov del gramatike mi je najte'eje pi'sati i 'polak "po'tumplanosti" svojeh vuh i polak
'hudo kompli'cerane ma'terije, ponaj've Kajkavskoga sis'tema gla'sovlja. Zato dobroka'neemu
i'tatelju ove gramatike prepo'ruam da ovo kaj sle'duje cum ve neg z jenem grano salis zeme.)
V Kaj'kavskomu je'ziku je ga 8 samo'glasov
20
i 23 zkup'glasov. Samo'glasi su: od'preto i za'preto
a, od'preto i za'preto e, od'preto i za'preto o, u i i.
Pelde odpretoga e (): meso (izgovor: ms /), inaeje /in'j/, dreen /dr'n/, peta /'pt/,
besen /b sn/, jezik /j'zik/.
Pelde zapretoga e (): pes /ps/, mesec /'msc/, prece /'prc/.
Pelde odpretoga a (a): ada /'d/, maka /'mak/, pae /'pa/, bedak /b''dak/.
Pelde zapretoga a (): hamien /h'min/, troha /'troh/, kapilo /k'pil /.
Pelde odpretoga o (o): morje /'morj/, dojka (=dojilja) /doj'k/, hosta /'host/.
Pelde zapretoga o (): gorica /g 'ric/, dotmar /d t'mar/, od / d/.
Vsi o'ni se v navad'nomu 'pisanju isto'peldno 'pieju (od'preto i za'preto a kak a, od'preto i za'preto
e kak e, od'preto i za'preto o kak o). V izgovor'nomu reov'niku 'tono bi 'pisalo kak se kote'ra re
izgo'varja. Miljenja sem da bi zna'meni/simboli kote'ri bi med poje'dini samo'glasi raz'luku
bele'ili em razlu'neji 'trebali 'biti kak bi vsa'komu 'jasno bi'lo da se o raz'luni 'glasi 'dela.
21

Nu, to kak i, v pervomu redu, Kajkavska pravopi'satva konvencije je dugo'vanje, kaj lestor
Kajkavski pismoznanci narediti moreju, ne jen lovek sam - kak goder ono kaj on prepo'rua
dobro je/zgledi.
Zkupgla'sniki su: b, c, (Kajkavski glas je nekaj meki), d, ('piem o'vak 'polak jenov'nosti i
kratkoe, ep'rem je Kaj'kavski glas tver'deji od tokavs'koga 'glasa kaj se z is'tem 'slovom
be'lei), f, g, h, j, k, l, lj, m , n, nj, p, r, s, , t, v, z i .
V razno'felni obli'aji Kaj'kavske re'i se 'pieju ko'renski, tj. 'tima se te'meljni/pri'etni obli'aj
re'i od kote're je 'nova re il 'novi obli'aj "stare" re'i z'peljan. Tak se 'pie: 'vrabec - 'vrabca,
'svati - 'svatba, zkup (z+kup/a/=zajedno, skup=krt), dru'ina - 'drutvo, obkora'iti, zmi'sel
(z+misel), 'histvo, obsto'jati, oddijalekti'zerati, od'tud, v'krasti, prezspo'kojen, prez'sramen, 'teek
- te'koga...
Se 'razme, pri zgo'varanju 'polak fonolo'koga ba'lansa (jednaenja po zvunosti) z'membe se
pripe'ujeju ter se o've 'rei zgo'varaju kak: 'svatba, skup, 'drutvo, opkora'iti, smi'sel, hi(s)tvo,
opsto'jati, 'vendar pak od-dijalekti'zerati ('kajti bi odijalekti'zerati "dijalek'talno o'farbati", 'iliti
"pretvo'riti v dija'lekt" znamenu'valo), o'tud, 'vendar pak v'krasti, nu 'zato prespoko'jen,
pre'sramen, te'koga itd.
Pokeh'dobe Kaj'kavski ak'cent va'rera i gle'de 'mesta i gle'de 'verste od'visno, ponaj've, o pa'decu,
za tu 'temu je'na 'cela 'knjiga je pot'rebna. Za ova'kovu "jezini'icu" ja sem le oznamenu'val z
'mestom na'glaska njen (ozname'nuvana je nagla'ena 'slovka
22
, ne samoglas'nik, kak to dela
ovo'cajtna Kaj'kavska akcento'logija) 'menji del veru'jui da bu za pri'etek to dost, ufa'jui se da
bi tak 'barem ne'komu Kaj'kavska prozo'dija 'kulko-'tulko 'vula vu 'vuho. Kak i gle'de izgo'vora
za'sebneh gla'sov, mi'ljenja sem da bi jen 'pravi Kaj'kavski izgo'vorni reov'nik 'trebal
zedera'vati i 'mesto i 'verstu ak'centa.

20
Se razme, je ga ih je ve v Kajkavski dijalekti, ponajve v Bednjanskomu izvustju. Nu, polak ist praktineh
razlogov, prekompliceranosti e bi broj veki bil, tokavizernog utka za vokale, polak tokavske simplificeranosti
glede vokalov, ja predlaem ove vokale, kaj ne znamenuje da nekakovo poeljno Kajkavsko zpravie to ne bi moglo
zmeniti. Pae, pae.
21
Kak se vre vidi, ja bi zapreto a beleil kak , odpreto kak , zapreto e bi beleil kak , odpreto kak , zapreto o bi
beleil kak a odpreto kak o. Tu ga je posla za tak potrebito Kajkavsko zpravie (ne vezdenje, tokno).
22
Samoglasnik je naglaen jedino e je on sam cela slovka.
8
B. MORFOLOGIJA

1. Infinitivi

1.1 Aktivni infinitiv
V Kajkavskomu jeziku aktivni infinitiv dokonuje na -ti i -i: dojti, prejti, popevati, zreleti, vujti,
romariti, vedriti, rei, pei, stei, ztei (=iz-tei), vlei. Obstoji aktivni infinitiv zvereneh i
nezvereneh glagolov: dojti-dohajati, razvedriti-vedriti, prejti-prehajati, popevati-zpopevati, -
zazrelet-zreleti, vujti-vuhajati, odromariti-romariti, zrei-rei, odtei- tei, zvle-vlei. Ov
infinitiv se rabi (1.) iza modalneh glagolov: Moram ti rei istinu. - Nesu mogli dojti prez dece. -
Nikak neste smeli zamuditi. Takaj se rabi (2.) pozadi glagolov uenja (dopadati se, voleti, imati
rad/a/o): Nje se dopada ni ne delati. - Volim kuhati. - Rad imam spati.

1.2 Pasivni infinitiv
Pasivni Infinitiv tvori se od glagola bivati (naglauje se proces), iliti biti (naglauje se vin, efekt)
ter od Pasivnoga participa glavnoga glagola: bivati/biti ztvoren/a/o, bivati/biti (z)kopan/a/o,
biti/bivati (v)moren/a/o, biti/bivati vmit/a/o. Rabi se iza (1.) Modalneh glagolov: Ja nemrem biti
vhien. - Morate biti katiguvani. - Ne smeme biti zanikuvani. Takaj se rabi (2.) pozadi glagolov
uenja (dopadati se, voleti, imati rad/a/o), navadno v Odrinomu obliaju: Ja nemam rad biti
potan. - Ne volim biti ogovaran. - Nje se dopada biti lukana.



2. Vremetve
23


2.1 Prezent
2.11 Povedni obliaj
(Ja) popev-ljem
24
sed-im var-am
(Ti) popev-lje sed-i var-a
(On/Ona/Ono) pope-vlje sed-i var-a
(Mi) popev-ljeme
25
sed-ime var-ame
(Vi) popev-ljete sed-ite var-ate
(Oni/One/Ona) popevljeju sed-iju var-aju

(Ja) senj-am
(Ti) senj-a
(On/Ona/Ono) senj-a
(Mi) senj-ame
(Vi) senj-ate
(Oni/One/Ona) senj-aju
Prezent se tvori od glagolske temeljnice (aktivni infinitiv prez -ati, -eti, -iti; kod glagolov na -i
(rei, pei, tei, krebei/ aktivni infinitiv prez -i) ter nastavkov: am, a, a, ame, ate aju; em, e, e,
eme, ete eju; im, i, i, ime, ite, iju i ljem, lje, lje, ljeme, ljete, ljeju. Rabi se za oznamenuvanje (1.)
vezdenjeg delovanja: Oni vezda glediju televiziju. - Ni ti ne delam, neg si poivam. - Je li morti

23
Polak rei vreme v obzetju je ie re vremce bila. Kajda, hotel sem re kaj glagolsko vrijeme znamenuje.
24
Moderneja oblika je: popevam, popeva, popeva, popevame, popevate, popevaju. To vai i za drini i za vupitni
obliaj. Miljenja sem da bi se vsi glagoli na -vati i na -mati (devati, jemati, pokrivati, dremati) tak konnjugerati trebali
(devljem-devljeme, jemljem-jemljeme, pokrivljem-pokrivljeme, dremljem-dremljeme).
25
Ie jen "arhaini" obliaj koteri je, po meni, Kajkavskeji neg -o sufiks(popevamo). Kajkavsko zpravie,
Kajkavsko zpravie, je ga udo dela za te.
9
spi? Takaj more (2.) zrei dojduu radnju: Zutra putujeme za Italiju. - Je li dojde na moj
roenden? - Za vikend se vre kupljeme v morju.

2.12 Odrini obliaj
(Ja) Ne popevljem Ne sedim Ne piem
(Ti) Ne popevlje Ne sedi Ne pie
(On/Ona/Ono) Ne popevlje Ne sedi Ne pie
(Mi) Ne popevljeme itd. itd.
(Vi) Ne popevljete
(Oni/One/Ona) Ne popevljeju
Odrini obliaj se tvori od partikule ne i povednoga obliaja glavnoga glagola.

2.13 Vupitni obliaj

2.131 Dugi vupitni obliaj
Je li popevljem? Je li sedim? Je li piem?
Je li popevlje? Je li sedi? Je li pie?
itd.
Dugi vupitni obliaj tvori se od partikul je i li ter Prezenta glavnoga glagola. More obstojati v
pune i zkraene forme: Je li popevljem? i Jel' popevljem? Je li sedi? i Jel' sedi? Je li pie? i
Jel' pie? Navadno se rabi v govorne komunikacije, osebujno v zkraene forme: Jel' ide? (mesto
Je li ide?), Jel' glediju? (mesto Je li glediju?), Jel' se rihta? (mesto Je li se rihta?)

2.132 Kratki vupitni obliaj
Popevljem (li)? Sedim (li)? Piem (li)?
Popevlje (li)? Sedi (li)? Pie (li)?
Popevlje (li)? Sedi (li)? Pie (li)?
itd.
Kratki vupitni obliaj tvori se od Prezenta glavnoga glagola i partikule li. eprem je kratek, neje
gust v govornomu jeziku. V navadne govorne prakse partikula li se gustokrat eliminera. Ponajve
se v drugomu licu rabi v reenicam prez imenuvanoga subjekta ter ikakoveh dodatkov.

2.133 udileki vupitni obliaj
Kaj popevljem? Kaj sedim? Kaj piem?
Kaj popevlje? Kaj sedi? Kaj pie?
Kaj popevlje? Kaj sedi? Kaj pie?
itd.
udileki vupitni obliaj Prezenta tvori se od partikule kaj i povednoga obliaja Prezenta
glavnoga glagola. Rabi se da se zkae uenje, dvojba, neverjuost. Gusta je v kolokvijalne
vporabe, osebujno v drugomu licu, i jednine i punine.

2.134 Vupitno-odrini obliaj Prezenta
Je li ne popevljem? il: Jel' ne popevljem? il: (udileki) Kaj ne popevljem?
Je li ne popevlje? Jel' ne popevlje? Kaj ne popevlje?
itd. (podversta) itd.

Pa isto tak: Je li nesem? Jel' nesem? Kaj nesem?
Je li nemam? Jel' nemam? Kaj nemam?
Je li ne moram? Jel' ne moram? Kaj ne moram?
Je li-varijanta je stilski neutralna, Jel'-varijanta je kolokvijalna, doim je Kaj ne-varijanta i
kolokvijalna i udileka.

10
2.135 Povedni obliaj Prezenta glagola biti
(Ja) Jesem (puni) il: (Ja) Sem (zkraeni)
(Ti) Jesi (Ti) Si
(On/Ona/Ono) Je (On/Ona/Ono) Je
(Mi) Jesme (Mi) Sme
(Vi) Jeste (Vi) Ste
(Oni/One/Ona) Jesu (Oni/One/Ona) Su

2.136 Vupitni obliaj Prezenta glagola biti
Jesem li (ja)? il: Je li sem (ja)? il: Kaj sem (ja)? (udileki)
Jesi li (ti)? Je li si (ti)? Kaj si (ti)?
Je li (on/ona/ono)? Je li (on/ona/ono)? Kaj je (on/ona /ono)?
Jesme li (mi)? Je li sme (mi)? Kaj sme (mi)?
Jeste li (vi)? Je li ste (vi)? Kaj ste (vi)?
Jesu li (oni/one/ona)? Je li su (oni/one/ona)? Kaj su (oni/one/ona)?

il (kratki obliaj): Sem? (redko, ponajve v zveze z prilokom/ atributne zkupine: Si dobro?,
Si? Si doma?, Su na poslu?)
Je?
Sme? (redko)
Ste?
Su?
Jesem li-varijanta tvori se od punega obliaja Prezenta glagola biti i partikule li, pozadi kotere se
osebna zamenka more zpustiti. Je li-varijanta tvori se od partikul je i li na pervomu mestu ter
zkraenog obliaja Prezenta glagola biti pozadi njeh. Osebna zamenka se i tu more zpustiti.
udileki obliaj se tvori od partikule kaj i zkraenoga/kratkoga Prezenta glagola biti. Osebna
zamenka se znovi i tu more zpustiti. Samo ime obliaja govori o narave vporabe. V
kolokvijalnomu argonu more se rei: Si dobro? - Su v kuhinje? - Je ona pri sebi? Te, kratki
obliaj Prezenta, se rabi najgusteje za drugo i tree lice, a redko za pervo lice jednine i punine.
To vai i za druge glagole v Prezentu. Kolokvijalno je rei: Sedi? - Gledite televiziju? - Bantujete
me, kaj ne? - komiju? Tu situacija govori kaj v same reenice ne zreeno, kaj za vse kratke
obliaje vredi.

2.137 Vupitno-odrini obliaj Prezenta glagola biti
Nesem li (ja)? il: Je li nesem (ja)?
Nesi li (ti)? Je li nesi (ti)?
Neje li (on/a/o)? Je li neje (on/a/o)?
Nesme li (mi)? Je li nesme (mi)?
Neste li (vi)? Je li neste (vi)?
Nesu li (oni/one/ona)? Je li nesu (oni/one/ona)?

il: Jel' (ja) nesem? (podversta) il: Kaj (ja) nesem?
Jel' (ti) nesi? Kaj (ti) nesi?
Jel' (on/a/o) neje? Kaj (on/a/o) neje?
Jel' (mi) nesme? Kaj (mi) nesme?
Jel' (vi) neste? Kaj (vi) neste?
Jel' (oni/one/ona) nesu? Kaj (oni/one/ona) nesu?
Nesem li-varijanta i Je li nesem-varijanta su stilski neutralne, doim je Jel' nesem-varijanta
kolokvijalna, a Kaj nesem-varijanta pak je udileka i kak takova tipina za govornu,
konverzacijsku vporabu.


11
2.2 (Dugi) Perfekt
Dugi Perfekt se tvori od kratkoga Prezenta glagola biti (dugi Prezent jedino vunjetno zverhu
naglaavanja) i od aktivnoga participa glavnoga glagola. Rabi se za oznamenuvanje preleh
zvereneh i nezvereneh delovanj: Zbavil sem kolu. - Iel sem v kolu gda sme se zili. -
Nahranili sme blago. - Hranili sme blago gda su nas dozvali. - Je li sem zbavil kolu? - Kaj nesem
zbavil kolu? - Jel' sem iel kolu gda sme se zili? - Kaj sem iel v kolu gda sme se zili? - Je li
sme nahranili blago? - Nesme nahranili blago. - Je li nesme nahranili blago? - Kaj nesme
nahranili blago?

2.21 Povedni obliaj Perfekta glagola biti
(Ja) sem bil/a il: Bil/a sem
(Ti) si bil/a Bil/a si
(On/Ona/Ono) je bil/a/o Bil/a/o je
(Mi) sme bili/e Bili/e sme
(Vi) ste bili/e Bili/e ste
(Oni/One/Ona su bili/e/a Bili/e/a su
Sem bil- varijanta tvori se od kratkoga Prezenta glagola biti (puni Prezent jedino vunjetno i to
zverhu naglaavanja) ter od aktivnoga participa glagola biti. Bil sem-varijanta se tvori od
Aktivnoga participa glagola biti ter od kratkoga Prezenta glagola biti. Obe varijante imaju istu
stilsku i komunikacijsku vrednost.

2.22 Vupitni obliaj Perfekta glagola biti
Jesem li (ja) bil/a/o? il: Je li (Jel') sem (ja) bil/a/o?
Jesi li bio/ bila/ bilo? Je li (Jel') si bil/a/o?
Je li je bio/ bila/ bilo? Je li (Jel') bil/a/o?
itd. itd.

il: Sem (ja) bil/a/o? (kratki obliaj) il: Kaj sem (ja) bil/a/o?
Si (ti) bil/a/o? Kaj si (ti) bil/a/o?
Je (on/ona/ono) bil/a/o? Kaj je (on/a/o) bil/a/o?
itd. itd.
Perva, il Jesem li-varijanta, tvori se od partikul je i li ter Perfekta glagola biti. Druga, il Je li-
varijanta, tvori se od punoga/ dugoga Prezenta glagola biti, partikule li ter aktivnoga participa
glagola biti. Trea, il Jel' sem-varijanta, tvori se od kombinacije partikul je i li i Perfekta glagola
biti. eterta, udileka varijanta, tvori se od partikule kaj i Perfekta glagola biti. Se razme, em
je obliaj kratkeji, tem je zpadneji govorne komunikacije. Kratki, Sem bil-obliaj, rabi se
kolokvijalno.

2.23 Odrini obliaj Perfekta glagola biti
(Ja) Nesem bil/a/o (puni) il: (Ja) Nes bil/a/o (zkraeni)
(Ti) Nesi bil/a/o (Ti) Nes bil/a/o
(On) Neje bil (On) Ne bil
(Ona) Neje bila (Ona) Ne bila
(Mi) Nesme bili/e 0
(Vi) Neste bili/e 0
(Oni/One/Ona) Nesu bili/e/a 0
Puni odrini obliaj Perfekta glagola biti tvori se od odrinoga obliaja Prezenta glagola biti ter od
njegovoga aktivnoga participa (bi/a/o, bili/bile/bila). Zkraeni obliaj tvori se od zkraenoga
obliaja Prezenta glagola biti (nes, nes, ne) ter od aktivnoga participa glagola biti. Za puninu
zkraeni odrini obliaj ne obstoji. Kak i navek, puni obliaj je standarden i neutralen, doim je
zkraeni obliaj kolokvijalen.

12
+2.24 Vupitno-odrini obliaj Perfekta glagola biti
Je li (ja) nesem bil/a/o? il: Jel' (ja) nesem bil/a/o? il: Nesem li (ja) bil/a/o?
Je li (ti) nesi bil/a/o? Jel' (ti) nesi bil/a/o? Nesi li (ti) bil/a/o?
Je li (on/a/o) n(je) bil/a/o? Jel' (on/a/o) n(je) bil/a/o? N(je) li (on/a/o) bil/a/o?
itd. (podversta temeljnoga obl.) itd.

Kaj (ja) nesem bil/a/o? (udileki)
Kaj (ti) nesi bil/a/o?
Kaj (on/a/o) n(je) bil/a/o?
itd.
Vupitno-odrini obliaj Perfekta glagola biti ima etiri varijante: a) Je li nesem bil-varijanta tvori
se od partikula je i li ter odrine oblike Perfekta glagola biti. b) Jel' nesem bil-varijanta tvori se od
jel' (kombinacije partikula je i li) ter odrinoga obliaja Perfekta glagola biti. c) Nesem li bil-
varijanta tvori se od odrinoga obliaja Prezenta glagola biti, partikule li ter od aktivnoga
participa glagola biti. d) Kaj nesem bil-varijanta tvori se od partikule kaj ter od odrinoga obliaja
Perfekta glagola biti. Je li nesem-varijanta je stilski neutralna, Jel' nesem-varijanta je kolokvijalna,
Nesem li bil-varijanta je pompozna, a Kaj sem bil-varijanta je kolokvijalno udileka.



2.3 Pluskvamperfekt
2.31 Povedni obliaj
(Ja) sem bil iel/a/o
(Ti) si bil/a/o iel/a/o
(On) je bil iel
(Ona) je bila ila
(Ono) je bilo ilo
(Mi) sme bili/e ili/e
(Vi) ste bili/e ili/e
(Oni) su bili ili
(One) su bile ile
(Ona) su bila ila
Pluskvamperfekt se tvori od (Dugoga) Perfekta glagola biti ter od aktivnoga participa glavnoga
glagola. Rabi se jedino v leterarnomu stilu za oznamenuvanje predpretekleh zvereneh i
nezvereneh delovanj: Predi neg sme doli vu Varadin, bili sme iveli v Koprivnice. - Potlam
/kaj/ sem bil zbavil kolu, zaposlil sem se v Krapine.

2.32 Odrini obliaj
(Ja) Nesem bil imel/a/o (puni) (Ja) Nes bil/a/o imel/a/o (zkraeni/kratki)
(Ti) Nesi bil/a/o (Ti) Nes bil/a/o imel/a/o
(On) Neje bil imel (On) Ne bil imel
(Ona) Neje bila imela (Ona) Ne bila imela
( Mi) Nesme bili/bile imeli/imele 0
(Vi) Neste bili/bile imeli/ imele 0
(Oni/One/Ona) Nesu bili/bile/bila imeli/imele/imela 0

2.33 Vupitni obliaj
Je li sem(ja) bil/a/o imel/a/o? il: Jel' sem (ja) bil/a/o imel/a/o? il: Sem bil/a/o (ja) imel/a/o?
Je li si (ti) bil/a/o imel/a/o? Jel' si (ti) bil/a/o imel/a/o? Si (ti) bil/a/o imel/a/o?
Je li je (on) bil imel? Jel' je (on) bil imel? Je (on) bil imel?
Je li je (ona) bila imela? Jel' je (ona) bila imela? Je (ona) bila imela?
itd. (podversta) itd.
13

il: Kaj sem (ja) bil/a/o imel/a/o? (udileki)
Kaj si (ti) bil/a/o imel/a/o?
Kaj je (on) bil imel?
Kaj je (ona) bila imela?
itd.
Kak i druga, standardni vupitni obliaj je stilski neutralen, knjigoven, doim je zkraeni vupitni
obliaj kolokvijalen. Sem bil imel-obliaj je neformalneji od Je li sem bil imel-obliaja.
udilekomu vupitnomu obliaju pak samo ime govori o njegove narave, eprem mam treba rei
da je, obinski gledajui, narava udilekoga obliaja dost razluna i ide od iste zauenosti do
ironije.

2.4 Futur
2.41 Povedni obliaj
(Ja) bum popeval/a/o
(Ti) bu popeval/a/o
(On) bu popeval
(Ona) bu popevala
(Ono) bu popevalo
(Mi) bume popevali/e
(Vi) bute popevali/e
(Oni) buju popevali
(One) buju popevale
(Ona) buju popevala
Futur se tvori od zverenoga obliaja Prezenta glagola biti ter od aktivnoga participa glavnoga
glagola. Rabi se za oznamenuvanje delovanja kaj se bu v prihodnosti pripetilo i ne dugo trajalo:
Doel bum okoli est vur. - Zutra bume delali v gorice.

2.42 Vupitni obliaj
Je li (ja) bum smel/a/o? il: Jel' (ja) bum (ja) smel/a/o? il: Kaj (ja) bum (ja) smel/a/o?
Je li (ti) bu smel/a/o? Jel' (ti) bu (ti) smel/a/o? Kaj (ti) bu (ti) smel/a/o?
Je li (on) bu smel? Jel' (on) bu (on) smel? Kaj (on) bu (on) smel?
Je li (ona) bu smela? Jel' (ona) bu (ona) smela? Kaj (ona) bu (ona) smela?
itd. (podversta) itd.

il: Bum (ja) (li) (ja) smel? anda: Bum li ja smel?/ Bum ja smel?/ Bum smel?
Bu (ti) (li) (ti) smel/a/o?
Bu (on) (li) (on) smel?
Bu (li) (ona) smela?
itd.
Standardni vupitni obliaj Futura tvori se od partikul je i li ter od Futura glavnoga glagola. Za
vporabu tri varijante vupitnoga obliaja vrede iste regule kak i za tri varijante vupitnoga obliaja
drugeh vremetvah. eterti, Bum ja-obliaj, je specifien. V njemu se partikula li more rabiti i ne
mora. Anda, moi je rei: Bum ja smel iti vun? il Bum smel iti vun? ter takaj Bum li smel iti vun?
Preknjigovno, redundantno je rei: Bum li ja smel...? Najkolokvijalneji obliaj je: Bum smel/
pisal/ delal...? Je li ja bum-obliaj je najneutralneji.

2.43 Odrini obliaj
(Ja) Ne bum smel (puni) Nem smel (zkraeni)
(Ti) Ne bu smel/a/o Ne smel/a/o
(On) Ne bu smel Ne smel
(Ona) Ne bu smela Ne smela
14
(Ono) Ne smelo Ne smelo
(Mi) Neme smeli/e Neme smeli/e
(Vi) Nete smeli/e Nete smeli/e
(Oni) Ne buju smeli/e Neju smeli/e
(One) Ne buju smele Neju smele
Puni odrini obliaj Futura tvori se od partikule ne i Futura glavnoga glagola. Njegovi zkraeni
obliaj tvori se od zkraenoga odrinoga obliaja Prezenta glagola biti v zverenemu obliaju ter
od aktivnoga participa glavnoga glagola. Kajda, zkraeni obliaj je gusteji v govornomu jeziku.

2.44 Vupitno-odrini obliaj
Je li ne bum smel/a/o? Jel' ne bum smel/a/o? Kaj ne bum smel/a/o?
Je li ne bu smel/a/o? Jel' ne bum smel/a/o? Kaj ne bum smel/a/o?
Je li ne bu smel/a/o? Jel' ne bu smel/a/o? Kaj ne bu smel/a/o?
itd. (podversta) itd.
Puna varijanta vupitno-odrinoga obliaja Futura tvori se od vupitneh partikul je i li ter odrinoga
obliaja Futura glavnoga glagola. Naredila vporabe oveh tri varijant su ista kak i naredila vporabe
vupitno-odrinoga obliaja drugeh vremetvah.


3. Kondicionali

3.1 Kondicional Pervi
3.11 Povedni obliaj
(Ja) bi hodal/a
(Ti) bi hodal/a/o
(On) bi hodal
(Ona) bi hodala
(Ono) bi hodalo
(Mi) bi hodali/e
(Vi) bi hodali/e/a
(Oni) bi hodali
(One) bi hodale
(Ona) bi hodala
Kondicional pervi tvori se od partikule bi
26
ter od aktivnoga participa glavnoga glagola.
Kondicional pervi rabi se: (1.) kak nain da se fin i kulturen bude: Ja bi tel knjigu. (Mesto:
Hoem knjigu.) - Ja bi ve iel doma. (Mesto: Hoem iti doma.) - Jel' bi mi mogel posuditi nekaj
penez? (Mesto: More mi posuditi nekaj penez?) Rabi se (2.) za oznamenuvanje nesegurnosti,
dvojnju i omuhavanje, ponajve v pervomu licu jednine: Ja bi ve iel. - Ne bi znal odgovora. - Ja
bi muala. Rabi se i (3.) v Druge fele kondicionalneh reenic za oznamenuvanje pogoda kaj bi se
mogel obistiniti/ otvoriti vu vezdenjosti il dojduosti: e se ne bi voleli, ne bi se enili. - e ne bi
imel cajta, ne bi z tebum ostal. - e bi znal, on bi ti pomogel. V govornomu jeziku on se rabi (4.)
kak zamena za Drugi kondicional v Pete fele kondicionalneh reenic: Da se ne bi radi imeli, ne bi
se oenili. (Mesto: Da se ne bi bili radi imeli, ne bi se bili oenili.)

3.12 Vupitni obliaj Pervoga kond. glagola biti
Je li bi (ja) bil/a/o? il: Jel' bi (ja) bil/a/o? il: Kaj bi (ja) bil/a/o?
Je li bi (ti) bil/a/o? Jel' bi (ti) bil/a/o? Kaj bi (ti) bil/a/o?
Je li bi (on) bil? Jel' bi (on) bil? Kaj bi (on) bil?
Je li bi (ona) bila? Jel' bi (ona) bila? Kaj bi (ona) bila?

26
Denenja partikula bi zginuli je Aorist glagola biti. Bilo bi udno rei da se Kondicional pervi od neesa
neobstojeeg tvori.
15
itd. (podversta) itd.

il: Bi (ja) bil/a/o? (kratki obliaj)
Bi (ti) bil/a/o?
Bi (on/ona/ono) bil/a/o?
itd.

Puna vupitni obliaj Pervoga kondicionala glagola biti tvori se od partikul je i li ter Pervoga
kondicionala glagola biti. Ima tri varijante i naredila za vporabu zasebneh varijant su ista kak i za
varijante vupitnoga obliaja ineh vremetvah. V kolokvijalne prakse se najgusteje rabi Kratki
vupitni obliaj.

3.13 Odrini obliaj
(Ja) Ne bi bil/a/o il: Ne bi (ja) bil/a/o (zaprav, podversta temeljnoga obliaja)
(Ti) Ne bi bil/a/o Ne bi (ti) bil/a/o
(On) Ne bi bil Ne bi (on) bil
(Ona) Ne bi bila Ne bi (ona) bila
itd. itd.
Odrini obliaj Pervoga kondicionala tvori se od partikule ne i Pervoga kondicionala glagola. Se
razme, varijacije v reoredu su mogue, nu i ovde, kak i v drugeh obliajov, temeljno naredilo je:
em dale od temeljnoga obliaja (ovde je to: Ja re o| o||), z tem ve Iicencije poefike. Zato je
obliaj: Bil ja ne bi najpoetineji (nu, takaj, "najpoetineji").

3.14 Vpitno-odrino obliaj Pervoga kond. gl. biti
Je li (ja) ne bi bil/a/o? il: Jel' (ja) ne bi bil/a/o? il: Kaj (ja) ne bi bil/a/o?
Je li (ti) ne bi bil/a/o? Jel' (ti) ne bi bil/a/o? Kaj (ti) ne bi bil/a/o?
Je li (on) ne bi bil? Jel' (on) ne bi bil? Kaj (on) ne bi bil?
Je li (ona) ne bi bila? Jel' ne bi bila? Kaj (ona) ne bi bila?
itd. (podversta) itd.

il: Ne bi li (ja) bil/a/o? (podversta) Ne bi (ja) bil/a/o?
Ne bi li (ti) bil/a/o? Ne bi ti bil/a/o?
Ne bi li (on) bil? Ne bi (on) bil?
Ne bi li (ona) bila? itd.
itd.
Je li-varijanta vupitno-odrinoga obliaja glagola biti tvori se od partikul je, li i ne ter Pervoga
kondicionala glagola biti (glavnoga glagola). Jel'-varijanta tvori se od zpojeneh partikul je i li,
anda, jel', od partikule ne ter Pervoga kondicionala glagola biti (glavnoga glagola). Kaj ne-
varijanta tvori se od partikul kaj i ne ter Pervoga kondicionala glagola biti (glavnoga glagola). Ne
bi li-varijanta tvori se od partikul ne, bi ter li i Pervoga kondicionala glagola biti (glavnoga
glagola). V nje se partikula li gustokrat zpua (anda: Ne bi bilo dobro?) Naredila vporabe etiri
varijante su ista kak i za varijante vupitno-odrinoga obliaja drugeh glagolskeh form.


3.2 Drugi Kondicional
3.21 Povedni obliaj
(Ja) Bi bil/a napisal/a
(Ti) Bi bil/a napisal/a
(On) Bi bil napisal
(Ona) Bi bila napisala
(Ono) Bi bilo napisalo
(Mi) Bi bili/e napisali/e
16
(Vi) Bi bili/e napisali/e
(Oni) Bi bili napisali
(One) Bi bile napisale
(Ona) Bi bila napisala
Drugi kondicional se tvori od Pervoga kondicionala glagola biti ter od aktivnoga participa
glavnoga glagola. Rabi se za oznamenuvanje pogoda kaj se neje obistinil/otvoril
27
v preteklosti:
Da si me bila posluala, ne bi se tak nekaj bilo pripetilo. - Da sme se bili poureli, ne bi bili
zamudili au(l)tobus. V kolokvijalne vporabe je redek, osebujno glagol biti. Navadno se zamenjuje
z Pervem kondicionalom.

3.22 Vupitni obliaj glagola biti
Je li bi (ja) bil/a/o bil/a/o? il: Jel' bi (ja) bil bil/a/o?
Je li bi (ti) bil bil/a/o? Jel' bi (ti) bil/a/o bil/a/o?
Je li bi (on) bil bil? Jel' bi (on) bil bil?
Je li bi (ona) bila bila? Jel' bi (ona) bil bila?
itd. (podversta)

il: Kaj bi (ja) bil bil/a/o? il: Bi li (ja) bil/a/o bil/a/o?
Kaj bi (ti) bil bil/a/o? Bi li (ti) bil/a/o bil/a/o?
Kaj bi (on) bil bil? Bi li (on) bil bil?
Kaj bi (ona) bila bila?
Bi li (ona) bila bila?
itd.
Je li-varijanta vupitne oblike Drugoga kondicionala glagola biti tvori se od partikul je i li ter
Drugoga kondicionala glagola biti (glavnoga glagola). Jel' bi, se razme, lestor je poversta
temeljnoga obliaja i tvori se identino, zvun kaj su partikule je i li zpojene. Kaj bi bil-varijanta se
tvori od partikule kaj ter Drugoga kondicionala. Bi li bil-varijanta tvori se od Pervoga
kondicionala glagola biti vu vupitnomu obliaju ter od aktivnoga participa glavnoga glagola.
Naredila vporabe su ista, anda, naredilno: em je obliaj kraji, tem je kolokvijalneji, iliti, em je
obliaj dugi, z tem je on neutralneji. eterta, Bi li bil-varijanta, najformalneja je i knjigovna.
Odrini obliaj ter odrino-vupitni obliaj analogni su takovem oblijom Pervoga kondicionala.
Drugi kondicional jako je formalen i rabi se jedino vu visokomu leterarnomu stilu.

4. Pasiv
Pasiv se tvori od vremetve, iliti obliaja glagola biti/bivati ter od pasivnoga participa glavnoga
glagola, bilo zverenoga bilo nezverenoga obliaja.
4.1: Infinitiv: 1. biti dvoren/a/o (kontinuerani, nezvereni) 2. biti podvoren/a/o (rezultativni,
zvereni) 3.bivati dvoren/a/o (naglaeno kontinuerani, nezvereni)
4.2 Pravi pasivni Prezent: 1. bivam dvoren/a, biva dvoren/a/o, biva dvoren/a/a... Naglauje
postupljajnost delovanja. 2. bivam podvoren/a, biva podvoren/a, biva podvoren, bivame
podvoreni/e Naglauje kompletnost delovanja.
4.3 Prezvremenski Pasivni Prezent: 1. sem dvoren/a, si dvoren/a/o, je dvoren/a/o, sme
dvoreni/e Naglauje postupljajnost delovanja. 2. sem podvoren/a, si podvoren/a/o, je
podvoren/a/o, sme podvoreni/e Naglauje kompletnost delovanja.
4.4 Perfekt zvereni: bil/a/o sem podvoren/a/o, bil/a si podvoren/a, bili/e/a sme podvoreni/e/a...
Tvori se od pasivneh participov zvereneh glagolov i znanenuje prelo zvereno pasivno
delovanje.
4.5 Perfekt nezvereni: 1. Bivati-pasivni Perfekt: bival/a/o sem dvoren/a/o, bival/a/o si
dvoren/a/o, bival je dvoren Tvori se od Perfekta glagola bivati ter od pasivnoga participa
nezvereneh glagolov. Znamenuje pasivno dugotrajno il ponavljajue delovanje. 2. Biti-pasivni

27
Otvoriti se Kajkavski veli odpreti. Anda, otvo'rilo se znamenuje obistinilo se, ostvarilo se, tvarno je postalo.
17
Perfekt: bil sem dvoren/a, bil/a si dvoren/a, bili(e) sme dvoreni(e) Tvori se od Perfekta glagola
biti ter od pasivnoga participa nezverenoga obliaja glagola. Takaj znamenuje dugotrajno
pasivno i/il ponavljajue delovanje.
4.6 Futur: 1. bum dvoren/a/o, bu dvoren/a/o, buju dvoreni/e/a... Naglauje postupljajnost
delovanja. 2. bum podvoren/a, bu podvoren/a/o, bu podvoren/a/o, bume podvoreni/e, bute
podvoreni/e/a Naglauje kompletnost delovanja.
4.7 Kondicional pervi: 1. bil/a/o bi dvoren/a, bili/e sme dvoreni/e, bili/e ste dvoreni/e Naglauje
postupljajnost delnje. 2. bil/a bi podvoren/a, bil/e/a bi podvoreni/a. Naglauje kompletnost
delnje.
4.8 Imperativ: 1. naj bum dvoren/a/o, budi dvoren/a/o, naj bu(de) dvoren/a/o Naglauje
postupljajnost delovanja. 2. naj bum podvoren/a, naj bu podvoren/a, naj bu podvoren/a/o, naj
bume podvoreni/e, naj bute podvoreni/e Naglauje kompletnost delovanja.
Pasiv se rabi: (1.) e se hoe naglasiti terpni aspekt delnje: (Katiguvan je z tri let zapora. - Posel
bu zgotovljen za tri dneva. - List je napisan na Engleskomu jeziku. - Gda bu hia pofarbana?) (2.)
e se hoe zkriti/ zpustiti/ neimenuvati verilca delovanja. Reenica je navadno negativna:
(Najvaneja ztvar je pozabljena. - Posel neje napravljen kak zpada. - Cesta ne zgotovljena ni do
leta. - Kaj je nareeno?)
Ne dobro v pasivne reenice imenuvati verilca delovanja: *Amerika je odkrita od Kolumba. -
*Od suda je katiguvan z tri let zapora. - *Posel bu zgotovljen od firme "Cesta" za tridestitri
dnevi. -*Kaj je nareeno od njega? Takove reenice v Aktivu ze zmenjenenem redom rei treba
rabiti: Ameriku je odkril Kolumbo. - Z tri let zapora ga je sud katiguval. - Posel bu zgotovila
firma "Cesta" za tridestitri dnevi.- Kaj je on naredil? Vun'jetno to je mogue e je verilec
delovanja negdo "z imenom i doimenom" i on teda dohaja na prietku reenice: Od Kolumba je
Amerika odkrita. - Od firme "Cesta" bu posel zgotovljen. - Od mene segurno nesi bil izdan. - Od
Pe'troviov je hosta zruena.

5. Participi

5.1 Aktivni particip
Aktivni particip tvori se od Infinitivne/Prezentske temeljnice i dodavka -al(a/o), -el(a/o), -il(a/o):
kopal/a/o, gledel/a/o, muil(a/o) v jednine te od Infinitivne/Prezentske temeljnice i dodavka -
ali/e/a, - eli/e/a, -ili/e/a: delali/e/a, sedeli/e/a, buili/e/a. Rabi se (1.) v tvorbe Dugoga i Kratkoga
Perfekta ter Plustvamperfekta. Redko (2.) se rabi kak Pridevek i teda ima rod (razcvela sadka,
razcveli germ), broj (zgorela hia, zgorele hie) i pade:, (ponorele Krapinanke, o ponoreli
Krapinankami, ponorele Krapinanke /=Dativ/, ponorelu Krapinanku).

5.2 Aktivni particip istoasnosti
Glagoli na -ati: zidaju-i, vraaju-i, popevljuju-i (od popevati, popevljeju), piu-i, spiju-i (od
spati), veu-i (ne veeju-i), daju-i (od davati, ne davljeju-i). Glagoli na -eti: sede-i (od
sedeti), pletu-i (od plesti), gledaju-i (ne glediju-i) ili glede-i (od gledeti), sede-i (ne sediju-
i). Glagoli na -iti: mere-i (od meriti, ne meriju-i), briju-i (od briti, ne brijeju-i), piju-i (od
piti, ne pijeju-i). Tvori se 3. lica punine i dodavka -i. Nemre se tvoriti od povratneh glagolov.
More se rabiti jedino e su subjekti glavne i odvisne reenice, iliti dveh slobodneh reenic isti.
Rabi se (1.) za zkraivanje delovanja v odvisne reenice kaj je istoasna z delovanjem v glavne
reenice. Najgusteje su to vremenite reenice, al moreju i zrone biti (Doklam sem gledel
televiziju, poslual sem Mirka. = Gledei televiziju... - Doklam su tancali, glasno su se smejali. =
Tancajui, glasno... - Dergetala je bojei se katige. = Dergetala je kajti se bojala katige. -
Dobro ga znajui, odili sme pro. = Pokehdobe sme ga dobro zali, odili sme pro.) Rabi se
takaj (2.) za zkraivanje reenice i diverzifikaciju drugoga predikata (Hodala je i pomnjivo
posluala ftice. = Hodala je pomnjivo posluajui ftice. - Sedim za stolom i gruntam. = Sedim za
stolom gruntajui. - Popevali bume i edenuvali. = Popevali bume edenujui.). More se (3.) rabiti i
18
kak Atribut: Te ferfljajui Franc ide mi na jetra. - Ona vraja omuhavajua Pepa je vse to
zamesila. - Vsi su potali dudeega Mirka.
.

5.3 Modalni particip
Modalni Particip tvori se od kratkoga obliaja (sede, ne sediju, glede, ne glediju) treoga lica
punine Prezenta ter dodavka -ki: sede+ki=sedeki, lee+ki=leeki, seju+ki=smejuki.
Ponavadno se tvori od dvoslovkaneh glagolov kaj dokonujeju na -e v treomu licu punine i kaj
znamenuju poloek tela (sedeti, leati, kleati, stojati). More se tvoriti i od drugeh glagolov kaj
imaju kratki i dugi obliaj za tree lice punine Prezenta: sade+ki=sa'deki, piju+ki=pi'juki,
glede+ki=gle'deki, paze+ki=pa'zeki. Nemre se tvoriti od glagolov kaj imaju lestor dugi
obliaj: *kopajuki, *lukajuki, *delajuki, *jejuki, *pokrivajuki, *munikujuki. Polak
dvozmislenosti, kotera ide do netonosti, kak v zgodu glagola pisati, treba zbegavati oblike kak:
*piuki (nejasno je li dohaja od piu il piaju), *lueki (nejasno je li dohaja od 'lueju il
lu'e/lu'iju), *reeki (nejasno je li dohaja od re'e/re'iju il od 'reeju). Modalni particip rabi se
za (1.) oznamenuvanje naina na koji se zbavlja delovanje glavnoga dela reenice: Pili sme
sedeki. - irom gledeki sme posel zbavili. - Dobro pazeki su delali od prietka do konca. -
Poivali sme si pijuki. Ne dobro modalnom participu dodavati Objekt: *Poivali sme si pijuki
gemite. - *Dobro pazeki na teake su delali od prietka do konca. - *irom gledeki vse v okolju
sme posel zbavili. V temu zgodu treba rabiti aktivni particip istoasnosti: Poivali sme si pijui
gemite. - Dobro pazei na teake, delali su od prietka do konca. - irom gledajui vse v okolju,
zbavili sme posel. Sam modalni particip pak more imeti svoj priloek kak, na peldu, dobro
pazeki, irom gledeki. Najbole je modalni particip rabiti na koncu reenice prez ikakovoga
priloka. e stoji napred, ne odvaja se z erknjum.

5.4 Aktivni particip predhodnosti
Tvori se od jednine mukoga roda aktivnoga participa i dodavka -i: zeli (zel + i), videli (videl
+ i), odsedeli (odsedel + i). Kak i pri aktivnomu participu istoasnosti more se rabiti e su
subjekti v dve reenice isti.
Rabi se za (1.) zkraeno oznamenuvanje delovanja kaj se dogodilo predi drugega delovanja,
navadno v odvisne reenice (Videli nesreu, dolo mi je muno. = Potlam /kaj/kak/ sem videl
nesreu, dolo... - Odsedeli deset let v zaporu, neje znal kaj bi z sebum. = Potlam /kaj/kak/ je
odsedel deset let v zaporu, neje...) Ova oblika se more rabiti kak atribut takaj (2.) i kak takov ima
rod, broj i pade: Videl sem z Rusije doelega loveka. (= Videl sem loveka kaj je doel z
Rusije.) - Vse sedele ene ve su stojee. (= Vse ene kaj su sedele ve stojiju.) - Prijeli su
streljalega vojaka. (= Prijeli su vojaka kaj je streljal.)

5.5 Pasivni particip
Pasivni particip tvori se od Infinitivne/Prezentske temeljnice i dodavka (1.) -en/a/o za jedninu
(muen/a/o) ter -eni/e/a za puninu (zkureni/e/a). Kod drugeh glagolov (2.) tvori se od Infinitivne
/Prezentske temeljnice i dodavka -an/a/o za jedninu (kopan/a/o) ter -ani/e/a (kopani/e/a) za
puninu. Takaj, kod nekeh glagolov dodavek je -it/a/o (zbit/a/o) za jedninu ter -iti/e/a za puninu
(zbiti/e/a) za puninu.







19
6. Imperativ

6.1 Povedni obliaj
videti biti imeti
(Ja) Naj vidim Naj bum Naj imam
(Ti) Vidi Budi/ Buj/ Naj bu Imaj/ Naj ima
Naj (on/ona/ono) vidi Naj bu Naj ima
(Mi) Naj vidime Naj bume Naj imame
(Vi) Vidite Bujte/ Naj bute Imajte/ Naj imate
(Oni/one/ona) Naj vidiju Naj buju Naj imaju
Povedni oblika Imperativa se tvori od (1.) partikule naj i aktivnoga Prezenta glavnoga glagola v
pervomu i treemu lice jednine i punine. Drugo lice jednine ima naredilno osebujni Imperatvni
obliaj: mesto Prezentskoga - tu je -j p: tanca-tancaj, rova-rovaj, pokriva-pokrivaj (al i
pokrivlji), kopa-kopaj koteromu se v drugomu licu punine dodaje dodavek -te: tancaj-te, rovaj-
te, pokrivaj-te, kopaj-te. Takaj, Imperativ za drugo lice jednine se pri nekoteri glagoli tvori od
Prezentske temeljnice ter dodavka -i: sedi-sedi, pie-pii, zevlje-zevlji. Indirektni Imperativ,
Imperativ za drugo lice z partikulum naj + drugo lice jednine Prezenta (naj sedi, naj manguje,
naj devlje/deva) rabi se za zmekavanje zapovedi, iliti za oznamenuvanje pripravljenosti
govornika da tolerera delovanje subjekta (Naj se le zabavljate. = Nemam ni zprot vaega
zabavljanja.)
Imperativ se rabi za zkazuvanje (1.) zapovedi i prepovedi, navadno v drugomu licu jednine i
punine: Nej(te) se zleavati. - Zdigni(te) se. - Nej(te) se omuhavati. - Dojdi(te) zagoda. Zkazuje
(2.) molbu, lastovito e je v dostavku glagol prostiti: Pomori mi , prosim te. - Prosim te, posudi mi
100 kun. V ostalem lici zkazuje (3.) poeljnost, preporuku, savet, nekaj kaj se, navadno ze
smehom, poterpljuje: Naj le spi. - Naj misliju kaj hoeju. - Naj se zabavlja. - Naj ne kriiju tak
glasno.


6.2 Naglaeni povedni (Dajte-) obliaj
videti biti imeti
Daj(te) da ja vidim Daj(te) da ja bum Daj(te) da ja imam
Daj vidi/ Dajte da vidi Daj budi/ Dajte da bude Daj budi/ Dajte da bude
Daj(te) da on/ona/ono vidi Daj(te) da on/ona/ono bu(de) Daj(te) da on/ona/ono ima
Daj (te) da vidime Daj(te) da budeme( bume) Daj(te) da imame
Daj(te) vidite Daj(te) budite Daj(te) imajte
Daj(te) da vidiju Daj(te) da buju Daj(te) da imaju
Vre po imenu, naglaeni obliaj, lehko je zakljuiti da mu je temeljna funkcija zkazati na jaki
nain zapoved, prepovedu, dopoved il pronju. Anda, jake je e se ree: Daj mi pomori. neg
Pomori mi. Isto tak: Dajte da i oni doprineseju. je jake neg: Naj i oni doprineseju. Daj budi ku!,
Dajte prestanite!, Daj poni! je jake od: Budi ku! Prestanite! Poni! Najbole je Dajte-
Imperativ rabiti v drugomu licu jednine i punine. Nema razluke zmed: Daj prestanite! i Dajte
prestanite!, al se nemre rei: *Dajte prestani!, il *Dajte vudri!, il *Dajte brii!

6.3 Odrini obliaj
biti imeti senjati
Naj ne bum Naj nemam Naj ne senjam
Nej biti/ Ne buj/budi Nej imeti/ Naj nema Nej senjati/ Naj ne senja
Naj ne bu Naj nema Naj ne senja
Naj ne bume Naj nemame Naj ne senjame
Nejte biti/ Ne bujte Nejte imeti/ Naj nemate Nejte senjati Naj ne senjaju
Naj ne buju Naj nemaju Naj ne senjaju

20
Odrino obliaj Imperativa za vsa lica zvun drugoga se tvori od (1.) partikule naj i odrinoga
obliaja Prezenta glavnoga glagola za prvo i tree lice jednine ter pervo i tree lice punine, doim
se za drugo lice jednine tvori od partikule nej, kod drugoga lica punine od partikule nejte ter od
Infinitiva glavnoga glagola. Odrini obliaj Imperativa za drugo lice jednine i punine ima dve
podoblike. Nej-podobliaj tvori se od partikule nej, za drugo lice punine partikula nejte, i od
infinitiva glavnoga glagola za drugo lice jednine. Naj-podoblika tvori se od partikule naj ter od
odrinoga obliaja Prezenta glavnoga glagola za to lice.
Pazi: polak redundancije (pleonazma) nej i ne nejdeju zkupa. Anda, netono je: *Nej ne govori. -
*Nej ne bu. - *Nej si ne poivaju. Takaj, netono je, a rabi se v nekoteri Kajkavski dijalekti: *Nej
buju. (mesto: Naj buju.) - *Nej oni to zkuriju. (mesto: Naj oni to zkuriju.) - *Nej ti bu kak si sam
eli. (mesto: Naj ti bu kak si sam eli.)


6.4 Naglaeni odrini obliaj (Dajte-odrini obliaj)
Daj(te) da ne bum (nem) Daj(te) da nemam Daj(te) da ne senjam
0 0 0
Daj(te) da ne bu Daj(te) da nema Daj(te) da ne senja
Daj(te) da ne bume (neme) Daj(te) da nemame Daj(te) da ne senjame
0 0 0
Daj(te) da ne buju Daj(te) da nemaju Daj(te) da ne senjaju

Ovo je isto kak i:
Ne daj(te) da bum Ne daj(te) da imam Ne daj(te) da senjam
itd. itd. itd.
Anda, Daj da nem green, Bog moj! i Ne daj da bum zloest, Bog moj! znamenuje isto. Vu
vekine peld vendar je bole Ne daj(te) varijantu rabiti. Ne daj(te) da ponorim. je bole neg Dajte
da ne ponorim. doim je Daj(te) da se ne zgubim. zpram Ne daj(te) da se zgubim. nezpadno,
retorino i lestor v nekakovomu patetinomu stilu mogue.
Naglaeni odrini obliaj Imperativa nema drugo lice jednine i punine. Tvori se od Daj/ Dajte,
Imperativa glagola dati za drugo lice jednine il punine, partikule da ter od odrinoga obliaja
Prezenta glavnoga glagola. Jakina ovoga obliaja je v njegove odreenosti, vu vupuenosti na
imaginarno ti il vi. ez formalno obraanje nekomu ti il vi, pronja lastovito dobiva na jakine,
zkazljivosti. Rabi se za naglaavanje molbe, prepovede il naredbe. Daj da ne zgubim., Dajte da
ne zbeteaju., Daj da ne pogine., Dajte da ne bume izdani. su jake varijante od: Naj ne zgubim.,
Naj ne zbeteaju., Naj ne pogine., Naj ne bume izdani. Treba paziti: Naj ne vmerjem. je
impersonalno, zaprav, vupueno samomu sebi. Nu, reenica: Daj da ne vmerjem, Bog moj!
znamenuje: Naredi nekaj da ne vmerjem, Bog moj! i kak takova je Imperativ glagola dati. Zato se
naglaeni odrini Imperativ ne sme rabiti z Vokativom. Anda, *Daj da ne bum sam, mama.,
*Ljudi, dajte da ne nastradame!, *Dajte da tulko ne je, babica.


7. Supin

Supin je glagolski obliaj koteri je jednak infinitivu prez dokonnoga -i: gledet, kopat, delat,
govorit, sedet. Rabi se lestor pozadi glagolov gibanja: iti, dojti, prejti, vujti, zajti, najti (=zatei),
pobei, poureti se, pohiteti se (=pouriti): - Ili sme gljive iskat. - Kaj ste doli k nami sedet? -
Preli su se kupat. - Nej vujti munikuvat. - Zali su gledet televiziju i ne daju se pro. - Bume
pobegli poivat se. - urite se kopat. Gerdo vreme je dojdue.




21
8. Glagolski aspekt
V Kajkavskomu jeziku je ga zvereneh i nezvereneh obliajov glago'lov: zdii - zdigavati,
pljunuti - pljuvati, pojesti - jesti, sesti - sedeti, lei - leati. Od zvereneh obliajov tvori se:
Prezent (zdiem, pljunem, pojem, posedim, odleim), Perfekt (sem zdigel, si pljunula, je pojel, su
posedeli), Futur (bum zdigel, bute legli, bu sela), Pluskvamperfekt (bil sem zdigel, bili sme pojeli,
bili su pljunuli), Kondicional pervi (bi zdigel, bi pljunuli, bi sel), Kondicional drugi (bil bi zdigel,
bila bi jela, bili bi legli), Povedni Imperativ (naj zdignem, naj zdigneju, naj sedne), Odrini
Imperativ (naj ne legnem, nejte pljunuti, naj ne sedne), Supin (dojti pljunut, iti pojest, najti delat).
Od nezvereneh obliajov glago'lov tvori se: Prezent (zdigavljem/ zdiem, pljuje, jeju/ jedeju,
lei)), Futur (bum zdigaval, buju jeli, bu sedel), Imperativ povedni i odrini (nejte pljuvati, naj
leiju, nej leati, naj ne zdigavlje/zdie), Drugi kondicional (bil bi leal, bile bi zdigavale), Dugi
Perfekt (zdigaval sem, pljuvala si, jeli su), Supin (iti zgigavat, dojti sedet, prejti leat), aktivni
particip (zdigaval, jela, leali), pasivni particip (pljuvan, zdigavane, jeden), aktivni particip
istoasnosti (zdigavajui/zdiui, jedui, leue, pljujua).



9. Imenke

9.1 Deklinacija imenki mukoga roda

Jednina:
Nominativ: lovek/ zid/ konj/ kukec/ pocek/ pot/ Zagorec
Genitiv: loveka/ zida/ konja/ kukca/ poceka/ pota/ Zagorca
Dativ: loveku/ zidu/ konju/ kukcu/ poceku/ potu/ Zagorcu
Akuzativ: loveka/ zida/ konja/ poceka/ pota/ Zagorca
Vokativ: lovek/ zid/ konj/ kukec/ pocek/ pot/ Zagorec
Lokativ: loveku/ zidu/ konju/ kukcu/ poceku/ potu/ Zagorcu
Instrumental: lovekom/ zidom/ konjom/ pocekom/ potom/ Zagorcom

Punina:
Nominativ: ljudi/ zidi/ konji/ kukci/ poceki/ poti/ Zagorci
Genitiv: ljudev/ zidov/ konjov/ kukcov/ pocekov/ potov/ Zagorcov
Dativ: ljudmi / zid'mi/ konj'mi/ kukc'mi/ poceki/ poti/ Zagorcom
Akuzativ: ljude/ zide/ konje/ kukce/ poceke/ pote/ Zagorce
Vokativ: ljudi/ zidi/ konji/ kukci/ poceki/ poti/ Zagorci
Lokativ: ljudmi/ zid'mi/ konj'mi/ kukc'mi/ poceki/ poti/ Zagorci
Instrumental: ljudem / zid'mi/ konj'mi/ kukc'mi/ poceki/ poti/ Zagorcem

9.2 Deklinacija imenki enskoga roda

Jednina
Nominativ: 'hia/ knjiga/ volja/ ena/ jabuka/ latka/ cev
Genitiv: 'hie/ knjige/ volje/ ene/ jabuke/ latke/ cevi
Dativ: 'hie/ knjige/ volje/ ene/ jabuke/ latke/ cevi
Akuzativ: 'hiu/ knjigu/ volju/ enu/ jabuku/ latku/ cev
Vokativ: 'hia/ knjiga/ volja/ ena/ jabuka/ latka/ cev
Lokativ: 'hie/ knjige/ volje/ ene/ jabuke/ latke/ cevi
Instrumental: 'hium/ knjigum/ voljum/ enum/ jabukum/ latkum/ cev'ljum


22
Punina
Nominativ: 'hie/ knjige/ volje/ ene/ jabuke/ latke/ cevi
Genitiv: hi/ knjig/ volj/ en/ ja'buk/ lat'ki/ ce'vi
Dativ: hi'am/ knji'gam/ vo'ljam/ e'nam/ jabu'kam/ lat'kam/ ce'vi
Akuzativ: 'hie/ knjige/ volje/ ene/ jabuke/ latke/ cevi
Vokativ: 'hie/ knjige/ volje/ ene/ jabuke/ latke/ cevi
Lokativ: hi'am/ knji'gam/ vo'ljam/ e'nam/ jabu'kam/ lat'kam/ ce'vi
Instrumental: hi'am(i)/ knji'gam(i)/ vo'ljam(i)/ e'nam(i)/ jabu'kam(i)/ lat'kam(i)/ ce'vi

9.3 Deklinacija imenki srednjoga roda

Jednina
Nominativ: 'dete/ leto/ morje/ koleno/ ilo/ vino/ ztvorenje
Genitiv: de'teta/ leta/ morja/ kolena/ ila/ vina/ ztvorenja
Dativ: de'tetu/ letu/ morju/ kolenu/ ilu/ vinu/ ztvorenju
Akuzativ: dete/ leto/ morje/ koleno/ ilo/ vino/ ztvorenje
Vokativ: dete/ leto/ morje/ koleno/ ilo/ vino/ ztvorenje
Lokativ: de'tetu/ letu/ morju/ kolenu/ ilu/ vinu/ ztvorenju
Instrumental: de'tetom/ letom/ morjem/ kolenom/ ilom/ vinom/ ztvorenjem

Punina
Nominativ: 'deca/ leta/ morja/ kolena/ ila/ vina/ ztvo'renja
Genitiv: de'ce/ let/ morja/ kolen/ il/ vin/ ztvo'renj
Dativ: de'ce/ leti/ morji/ koleni/ ili/ vini/ ztvo'renji
Akuzativ: 'decu/ leta/ morja/ kolena/ ila/ vina/ ztvo'renja
Vokativ: 'deca/ leta/ morja/ kolena/ ila/ vina/ ztvorenja
Lokativ: de'ce/ le'ti/ mor'ji/ ko'leni/ ili/ vini/ ztvo'renji
Instrumental: de'com/ le'ti/ mor'ji/ ko'leni/ i'li/ vi'ni/ ztvo'renji

10. Pridevki

10.1 Pridevski aspekt
Pridevki su promenljiva fela rei (kompareraju se i deklineraju) koteri lastovitosti bitja i ztvari
oznamenjujeju. V Kajkavskomu jeziku pridevki imaju odreeni i neodreeni aspekt. Odreeni
aspekt se rabi e je pridevek zpred mukeh imen, doimena i imenki mukoga roda: velki dobri
tef, poznati Petrovi, berzi konj, mokri zid. Neodreeni pridevski aspekt rabi se e je pridevek
dopuna glagolu, v tzv. imenskomu predikatu: zid je moker, konj je berz, te Petrovi je poznat (al te
Petrovi je poznati Varadinec), tef je velik i dober.
Je ga pridevkov koteri se lestor v odreenomu aspektu rabiju: cipelini, cevni, konjski, pesji,
Varadinski, vraji, Horvatski, ronjaki, Boini, Novoletni, Pacifiki, itd., anda, pridevki
izvedeni od imen ivine, geografiskeh imen, imen mesecov, planet itd., anda, pridevki na ki, -ni
(predhodi im e jen zkupglasnik) ter -ji (takaj, predhodi mu e jen zkupglasnik).

10.2 Komparacija pridevkov
V Kajkavskomu jeziku pridevki imaju tri stupnja: pozitiv, komparativ, superlativ. Pozitiv
ozamenuje da negdo/nekaj ima nekakovu lastovitost: da je velik/a, da je drag/a, da je neduen,
komparativ znamenuje da negdo/nekaj ima nekakovu lastovitost vu veke mere neg negdo/nekaj
drugo: negdo je lepi/a, nekaj je teeje, negdo je bogateji, nekaj je duge, doim Superlativ
znamenuje da negdo/nekaj nekoteru lastovitost ima v najveke mere, iliti najve od vseh: negdo je
naboli/a, nekaj je najterdeje, neke su najvedreje. Zato je za superlativ barem tri lana
komparacije potrebno.
23
Komparativ se tvori od pozitiva i dodavka -i/a/o: velik - veki/a/o(pazi: velko dete, al veke dete),
lehek - leki/a/e, smeen - smeneji/a/e (pazi: smeno dete, al smeneje dete), vmililjiv -
vmililjiveji/a/e, moker - mokreji/a/e (pazi: mokro polje, al mokreje polje), velik - veki/a/e
(pazi: velko morje, al veke morje).
Superlativ se tvori od komparativa i preddevka naj-: veki - najveki/a/e (pazi: velko dete, al-
najveke dete), moker - najmokreji (pazi: mokro leto, al najmokreje leto), lepi - najlepi/a/e
(pazi: lepo seno, al najlepe seno), tverdeji - najtverdeji/a/e (pazi: tverdo koleno, al zato
najtverdeje koleno).
Je ga pridevkov z nepravilnum komparacijum: dober-boli-nalboli, lo-gori-najgori.

10.3 Deklinacija pridevkov
Odreeni i neodreeni aspekt pridevkov mukoga roda isto se deklineraju.

10.31 Muki rod
Jednina
Nominativ: velki/ dobri/ plavi/ zmoni/ srameljivi/ potreti/ mledni
Genitiv: velkoga/ dobroga/ plavoga/ zmonoga/ srameljivoga/ potretoga/ mlednoga
Dativ: velkomu/ dobromu/ plavomu/ zmonomu/ srameljivomu/ potretomu/ mlednomu
Akuzativ: velkoga/ dobroga/ plavoga/ zmonoga/ srameljivoga/ potretoga/ mlednomu
Vokativ: velki/ dobri/ plavi/ zmoni/ srameljivi/ potreti/ mledni
Lokativ: velkomu/ dobromu/ plavomu/ zmonomu/ srameljivomu/ potretomu/ mlednomu
Instrumental: velkem/ dobrem/ plavem/ zmonem/ srameljivem/ potretem/ mlednem

10.32 Muki rod
Punina
Nominativ: 'velki/ dobri/ plavi/ zmoni/ srameljivi/ potreti/ mledni
Genitiv: vel'keh/ dobreh/ plaveh/ zmoneh/ srameljiveh/ potreteh/ mledneh
Dativ: vel'kem/ dobrem/ plavem/ zmonem/ srameljivem/ potretem/ mlednem
Akuzativ: vel'ke/ dobre/ plave/ zmone/ srameljive/ potrete/ mledne
Vokativ: 'velki/ dobri/ plavi/ zmoni/ srameljivi/ potreti/ mledni
Lokativ: vel'kem/ dob'rem/ pla'vem/ zmo'nem/ sramelji'vem/ potre'tem/ mled'nem
Instrumental: velk'mi/ dobre'mi/ plav(e)'mi/ zmone'mi/ srameljive'mi/ potrete'mi/ mledne'mi


10.33 enski rod
Jednina:
Nominativ: pohosna/ plantava/ uta/ zkuzmana/ verna/ vedra/ premogua/ gerda
Genitiv: pohosne/ plantave/ ute/ zkuzmane/ verne/ vedre/ premogue/ gerde
Dativ: pohosne/ plantave/ ute/ zkuzmane/ verne/ vedre/ premogue/ gerde
Akuzativ: pohosnu/ plantavu/ utu/ zkuzmanu/ vernu/ vedru/ premoguu/ gerdu
Vokativ: pohosna/ plantava/ uta/ zkuzmana/ verna/ vedra/ premogua/ gerda
Lokativ: pohosne/ plantave/ ute/ zkuzmane/ verne/ vedre/ premogue/ gerde
Instrumental: pohosnum/ plantavum/ utum/ zkuzmanum/ vernum/ vedrum/ premoguum/ gerdum

10.34 enski rod
Punina
Nominativ: po'hosne/ plantave/ ute/ zkuzmane/ verne/ vedre/ premogue/ gerde
Genitiv: pohos'neh/ plantaveh/ uteh/ zkuzmaneh/ verneh/vedreh/ premogueh/ gerdeh
Dativ: pohos'nem/ plantavem/ utem/ zkuzmanem/ vernem/ vedrem/ premoguem/ gerdem
Akuzativ: po'hosne/ plantave/ ute/ zkuzmane/ verne/ vedre/ premogue/ gerde
Vokativ: po'hosne/ plantave/ ute/ zkuzman(em)i/ vernem/ vedremi/ premoguemi/ gerdem
24
Lokativ: pohosn(em)i
28
/ plantav(em)i/ ut(em)i/ zkuzman(em)i/ vern(em)i/vedr(em)i/
premogu(em)i/ gerd(em)i
Instrumental: pohos'n(em)i/ plantav(em)i/ ut(e)mi/ zkuzman(em)i/ vern(em)i/ vedr(em)i/
premogu(em)i/ gerd(m)i

10.35 Srednji rod
Jednina
Nominativ: smee/ grusteno/ batrovito/ vmetelno/ sajavo/ zvino/ terdo
Genitiv: smeega/ grustenoga/ batrovitoga/ vmetelnoga/ sajavoga/ zvinoga/ terdoga
Dativ: smeomu/ grustenomu/ batrovitomu/ vmetelnomu/ sajavomu/ zvinomu/ terdomu
Akuzativ: smee/ grusteno/ batrovito/ vmetelno/ sajavo/ zvino/ terdo
Vokativ: smee/ grusteno/ batrovito/ vmetelno/ sajavo/ zvino/ terdo
Lokativ: (na) smeomu/ grustenomu/ batrovitomu/ vmetelnomu/ sajavomu/ zvinomu/ terdomu
Instrumental: (z) smeem/ grustenem/ batrovitem/ vmetelnem/ sajavem/ zvinem/ terdem

10.36 Srednji rod
Punina
Nominativ: smea/ grustena/ batrovita/ vmetelna/ sajava/ zvina/ terda
Genitiv: smeeh/ grusteneh/ batroviteh/ vmetelneh/ sajaveh/ zvineh/ gerdeh
Dativ: smeem/ grustenem/ batrovitem/ vmetelnem/ sajavem/ zvinem/ gerdem
Akuzativ: smea/ grustena/ batrovita/ vmetelna/ sajava/ zvina/ terda
Vokativ: smea/ grustena/ batrovita/ vmetelna/ sajava/ zvina/ terda
Lokativ: smeem/ grustenem/ batrovitem/ vmetelnem/ sajaemi/ zvinem/ gerdem
Instrumental: smeem/ grustenem/ batrovitem/ vmetelnem/ sajaemi/ zvinem/ gerdem


11. Zamenke

11.1 Deklinacija osebneh zamenki
Nominativ: ja - ti- on - ona - ono - mi - vi - oni - one - ona
Genitiv: mene/me - tebe/te - njega/ga - nje - njega/ga - nas - vas - njeh - njeh - njeh
Dativ: meni/mi - tebi/ti - njemu/mu - nje - njemu/mu - nam(i) - vam(i) - njem(i) - njem(i)
Akuzativ: mene/me - tebe/te - njega/ga - nju/ju - njega/ga - nas - vas - njeh - njeh - njeh
Vokativ: 0 - ti - 0 - 0 - 0 - 0 - vi - 0 - 0 - 0
Lokativ: meni - tebi - njemu - nje - njemu - nam(i) - vam(i) - njem(i) - njem(i) - njem(i)
Instrumental: (z) menum - tebum - njem - njum - njem - nam(i) - vam(i) - njem(i)

11.2 Deklinacija povratne zamenke sebe/se
Nominativ: 0
Genitiv: sebe/se
Dativ: sebi/si
Akuzativ: sebe/se
Vokativ: 0
Lokativ: sebi
Instrumental: sebum




28
Pazi na razluku v naglasku: pohos'nemi - po'hosni. Miljenja sem da je kraji obliaj boli.
25
11.3 Deklinacija posvojneh zamenki
Nominativ: moj/a/e - tvoj/a/e - njegov/a/o - na/a/e - va/a/e - njehov/a/o
Genitiv: m(oj)ega/moje/mojega - tv(oj)ega/tv(oj)e/tv(oj)ega - njeg(o)voga/njeg(o)ve /njeg(o)voga
- naega/nae/naega - vaega/vae/vaega - njevoga/njeve/njevoga
Dativ: m(oj)emu/ m(oj)e/ m(oj)emu - tv(oj)emu/ tv(oj)e/tv(oj)emu - njeg(o)vomu/ njeg(o)ve/
njeg(o)vomu - naemu/ nae/ naemu - vaemu/ vae/ vaemu - njevomu/ njeve/ njevomu
Akuzativ: m(oj)ega/ moje/ mojega - tv(oj)ega/ tv(oj)e/ tv(oj)ega - njeg(o)voga/ njeg(o)ve/
njeg(o)voga - naega/ nae/ naega - vaega/ vae/ vaega - njevoga/ njeve/ njevoga
Vokativ: moj/a/e - tvoj/a/e - njegov/a/o - na/a/e - va/a/e - njehov/a/o
Lokativ: m(oj)emu/ m(oj)e/ m(oj)emu - tv(oj)emu/ tv(oj)e/ tv(oj)emu - njeg(o)vomu/ njeg(o)ve/
njeg(o)vomu - naemu/ nae/ naemu - vaemu/ vae/ vaemu - njevomu/ njeve/ njevomu
Instrumental: (z) m(oj)em/ mojum/ m(oj)em - tv(oj)em/ tvojum/ tv(oj)em - njeg(o)vem/ njeg(ov)um/
njeg(ov)em - naem/ naum/ naem - vaem/ vaum/ vaem - njevem/ njevum/ njevem

11.4 Deklinacija pokazneh zamenki
Jednina
Nominativ: ov/a/o - te/a/o - on/ona/ono
Genitiv: ovega/ ove/ ovega - tega/ te/ tega - onega/ one/ onega
Dativ: ovemu/ ove/ ovemu - temu/ te/ temu - onemu/one/ onemu
Akuzativ: ovega/ ove/ ovega - tega/ te/ tega - onega/ one/ onega
Vokativ: 0
Lokativ: ovemu/ ove/ ovemu - temu/ te/ temu - onemu/one/ onemu
Instrumental: (z) ovem/ ovum/ ovem - tem/ tum/ tem - onem/ onum/ onem

Punina
Nominativ: ovi/e/a - te/a - oni/one/ona
Genitiv: o'veh/ oveh/ ove - teh/ teh/ te - oneh/ oneh/ o'ne
Dativ: o'vem/ ovem/ ove - tem/ tem/ te - onem/onem/ o'ne
Akuzativ: ove/ ove/ ovu - te/ te/ tu - one/ one/ onu
Vokativ: 0
Lokativ: o'vem/ ovem/ ove - tem/ tem/ te - onem/one/ one
Instrumental: o'vem/ o'vemi/ o'vum - te'mi/ te'mi/ tum - o'nemi/ o'nem/ onum




11.5 Deklinacija posvojno-povratne zamenke svoj/a/o

Jednina
Nominativ: svoj/a/e
Genitiv: sv(oj)ega/ sv(oj)e/ sv(oj)ega
Dativ: sv(oj)emu/ sv(oj)e/ sv(oj)emu
Akuzativ: sv(oj)ega/ sv(oj)u/ sv(oj)ega
Vokativ: 0
Lokativ: sv(oj)emu/ sv(oj)e/ sv(oj)emu
Instrumental: sv(oj)em/ sv(o'j)um/ sv(o'j)em

Punina
Nominativ: svoji/e/a
Genitiv: sv(o'j)eh/ sv(o'j)eh/ sv(oj)e
Dativ: svo'ji/ svo'ji/ sv(oj)e
Akuzativ: sv(oj)e/ sv(oj)e/ sv(oj)u
26
Vokativ: 0
Lokativ: svo'ji/ svo'ji/ sv(oj)e
Instrumental: svo'ji/ svo'ji/ sv(o'j)um

11.6 Deklinacija vupitneh i relativneh zamenki koteri, koji, kaj

Jednina
Nominativ: koteri/a/o -koji/a/e - kaj
Genitiv: ko(tero)ga/ kotere - koje(g)/ koje/ koje(ga) - 0
Dativ: ko(tero)mu/ kotere/ koteromu - ko(je)mu/ koje/ ko(je)mu - 0
Akuzativ: ko(tero)ga/ koteru/ kotero - ko(je)ga/ koju/ ko(je)ga - kaj
Vokativ: 0
Lokativ: ko(tero)mu/ kotere/ koteromu - ko(je)mu/ koje/ ko(je)mu - 0
Instrumental: koterem/ koterum/ koterem - kojem/ kojum/ kojem - 0

Punina
Nominativ: koteri/e/a -koji/e/a - kaj
Genitiv: kotereh/ kotereh - kojeh/ kojeh/ koje - 0
Dativ: koterem/ koterem/ koteroj - k(oj)em/ k(o)jm/ k(oj)e - 0
Akuzativ: k(oter)e/ k(oter)e/ k(oter)e - k(oj)e/ k(oj)e/ koje(ga) - kaj
Vokativ: 0
Lokativ: k(ote'r)em/ k(ote'r)em/ k(ote'r)e - k(oj)em/ k(oj)em/ k(oj)i - 0
Instrumental: k(oter)em/ k(oteru)m/ k(oter)um - k(oj)em/ k(oj)em/ k(oj)um - 0

11.7 Deklinacija vupitne i posvojno-relativne zamenke iji
Jednina Punina
Nominativ: iji/ ija/ ije iji/ ije/ ija
Genitiv: ijega/ ije/ ijega ijeh/ ijeh/ ije
Dativ: ijemu/ ije/ ijemu iji/ iji/ ije
Akuzativ: ijega/ ije/ ijega ijeh/ ijeh/ ije
Vokativ: 0 0
Lokativ: ijemu/ ije/ ijemu ij(em)i/ ij(emi)/ ije
Instrumental: ijem/ ijum/ ijem ij(em)i/ ij(em)i/ ijum


11.8 Deklinacija neodreeneh zamenki
Nominativ: negdo - nekaj - nekoteri/a/o - neiji/a/e
Genitiv: nekog(a) - neeg(a) nekoterog(a)/ nekotere/ nekoterog(a) - neijeg(a)/ neije/
neijeg(a)
Dativ: nekomu/ neke/ nekomu - neemu nekateromu/ nekatere/ nekateromu neijem(u)/
neije/ neijem(u)
Akuzativ: nekoga/ nekoju/ nekoga - nekaj - nekoterog(a)/ nekotere/ nekoterog(a) - neijega/
neiju/ neijega
Vokativ: 0
Lokativ: nekomu/ neke/ nekomu - neemu - nekateromu/ nekatere/ nekateromu - neijem/ naije/
neijem
Instrumental: nekem/ nekum/ nekem - neem nekaterem/ nekaterum/ nekaterem - neijem/
neijum/ neijem



27
11.9 Deklinacija vupitneh zamenki gdo i kaj
Nominativ: gdo - kaj
Genitiv: koga - esa
Dativ: komu - emu
Akuzativ: koga - esa
Vokativ: 0
Lokativ: komu - emu
Instrumental: kem - em


11.10 Deklinacija pridevka ves
Jednina Punina
Nominativ: ves - vsa -vso vsi - vse - vsi
Genitiv: vsega - vse - vsega vseh - vseh - vseh
Dativ: vsemu - vse - vsemu vsem(i) - vsem(i) - vsem(i)
Akuzativ: vsega - vsu - vsega vse - vse - vsa
Vokativ: 0 0
Lokativ: vsem - vsom - vsem vsem(i) - vsem(i) - vsem(i)
Instrumental: vsem - vsum - vsem vsem(i) - vsem(i) - vsem(i)



12. Broji

12.1 Glavni broji
je(de)n, dva, tri etiri, pet, est, sedem, osem, devet, deset, jedanajst, dvanajst, trinajst, etrnajst,
petnajst, esnajst, sedemnajst, osemnajst, desetnajst, dvadeset, dvadesetjeden, trideset, tridesetpet,
eterdeset, eterdesettri, pedeset, pedesetdva, ezdeset, ezdesetjeden, sedemdeset,
sedemdesetsedem, osemdeset, osemdesetdevet, devetdeset, devetdesetest, sto, stodvadesettri,
dvesto, dvestopedesetdevt, tristoosedmdesetjeeden, etiristoeterdesetsedem, osemstotrisedetjeden,
jezero/tisua, desetjezer/desettisua, stojezer/stotisua, milijun, milijarda, bilijarda
Glavni broji pieju se zkupa.

12.2 Redni broji
pervi/a/o, drugi/a/o, trei/a/o, eterti/a/o, peti/a/o, jedanajsti/a/o, dvadeseti/a/o, stopedesetosmi/a/o,
jezereti/a/o, milijunti/a/o, milijarditi/a/o, bilijarditi/a/o
Redni broji pieju se zkupa.

12.3 Brojevne imenke
Brojevne imenke su: dvo'jica/ dve/ dvoje, tro'jica/ tre/ troje, etvo'rica/ e'tiri/ et'vero, peto'rica/
pet/ pe'tero... Brojevne imenke mukoga roda teoretski se moreju rabiti do broja 99, nu praktiki
se rabiju do 10. Za muki rod one se tvoriju od broja i dodavka -orica (pet - pet-orica, deset -
deset-orica, trideset - trideset-orica). Vunzetek su brojevne imenke od brojov: 2 (dva - dvojica), 3
(tri - trojica), 4 (etiri - etvorica). V brojevni imenikam na 7 i 8 dohaja do zginua srednjoga -e
(sedem - sedmorica, osem - osmorica). Rabiju se e su vsi lani zkupine mukoga roda (dvojica
pajdaov = dva pajdai, etvorica foringaov = etiri foringai, osmorica dijakov = osem dijaki).
Za enski rod brojevne imenke su jednake glavnomu broju (Dolo ih je deset. - Bilo ih je etiri.)
Vunzetek je broj 2: dve (Je li su ti dve dosta?). Rabiju se e su vsi lani zkupine enskoga roda.
Brojevne imenke srednjoga roda imaju sufiks -ero (etvero, petero, devetero) il -oje (dvoje, troje).
Rabiju se e lani zkupine nesu istoga roda.

28
12.4 Deklinacija brojevneh imenki
Nominativ: dvo'jica - dve - dvo'je
Genitiv: dvo'jice - dveh - dvo'jeh
Dativ: dvo'jice - dvem - dvo'jem/ dvem
Akuzativ: dvojicu - dve - dvoje
Vokativ: dvojica - dve - dvoje
Lokativ: dvojice - dve - dvojem/ dvem
Instrumental: dvojicom - dvem - dvojem/ dvem

12.5 Deklinacija broja dva, tri i etiri
Nominativ: dva - dve - dva; tri; etiri
Genitiv: dveh - dveh - dveh; treh; et(vo)reh
Dativ: dvem - dvem(i) - dvem; trem; et(vo)rem
Akuzativ: dva - dve - dva; tri; etiri
Vokativ: dva - dve - dva; tri; etiri
Lokativ: dvem - dvem(i) - dvem; trem - trem(i) - trem; etvorem - etvorem(i) - etvorem
Instrumental: dvem - dvem(i) - dvem; trem - trem(i) - trem; etvorem - etvorem(i) - etvorem

12.6 Deklinacija broja i imenke
Nominativ: dva kurvii; tri knjige
Genitiv: dveh kurviov; treh knjig
Dativ: dvem kurviom/ trem knjigam
Akuzativ: dva kurvia; tri knjige
Vokativ: dva kurvii; tri knjige
Lokativ: dvem kurviom/ trem(i) knjigam
Instrumental: dvem kurviom; trem(i) knjigam
Imenke mukoga roda gda dohajaju pozadi glavnoga broja kaj je veki od jeden v Nominativu
punine se rabiju (vsaka re za sebe). Imenke enskoga roda gda dohajaju pozadi glavnoga broja,
deklineraju se ponavadno (dve hie, dveh hi, dvem hiam, dve hie...).

13. Priloki
Priloki su nezmenljiva fela rei kotera ponajve odreuje glagol: - tam sedeti, Doli su era., Mi
sme hudo zamudili.). Takaj modificeraju pridevke: jako dobri plan, dost erni unti, gli prava
istina. Vun'zetek su nainski priloki, koteri se kompareraju kot pridevki srednjoga roda: Nej berzo
govoriti.- Ona je govorila bereje tijam od svoje matere. - Jura je najbereje zpil kupicu.

13.1 Mestni priloki
Gde: ovde, (to)tu, onde, negde, nigde, gdegde, igde, kajgde, vsugde, gore, dol(j)e, zpredi,
pozadi, nutra, vune, zgora, blizu; Kam: sim, tam, onam, nikam, nekam, ikam, napred, nazaj,
vun; Kud: ovud, tud, onud, nikud, nekud, vsikud, kojkud; Odkud: odovud, odonud, od'tud,
niod'kud, odne'kud, odpo'vsud, od'zgor, odzdol, odzpredi, odoztraga, odne'kud, z'dalka, z'bliza;
Dod'kud: doo'vud, doo'nud, do'tud; Do'gde: do'sim, do'tam, doo'nam

13.2 Vremenit(n)i priloki
Gda: ve(zda), zdaj, teda, unda, nigda, vsigda, gdeno, negda, navek, zmir, uvek, denes, zutra,
prekzutra, era, prekera, mam, lekmestu, lani, preklani, sino, preksino, gusto (=esto,
rudo=gusto), redko, rano, kesno, predi, malopredi, vre, stopram, skoro, kmalu, zagoda,
napokoncu; Od'gda: od've(zda), od'zdaj, od'unda, od'teda, od'skora; Do'gda: dove(zda), doted(a),
do'unda, do'skoro, dok'malu, do'zdaj, domalo'predi, do'kesno, do'rano.

29
13.3 Zroni priloki
Zakaj: zato

13.4 Priloki nakane
Zverh esa: zato, zahman, zabadav

13.5 Nainski priloki
Kak: ovak, tak, onak, nikak, nekak, ikak, vsikak, kojkak, naglavce, naglas, zneufce, odjenput,
odjenkrat, komaj, naopak, naglavce, stojeki, sedeki, leeki, napreskokce, pokomno. Vekina
nainskeh prilokov dohaja od pridevkov i jednaka je srednjomu rodu pridevkov: neen - neno,
berz - berzo, drag - drago, oter -otro. Takovi priloki se kompariraju isto kak i pridevki
srednjoga roda.

13.6 Kulikotni priloki
Kuliko: ovolko, tolko, onolko, nekulko, nikulko, malo, premalo, menje, ve, preve, dost,
podost, preve, (i)e, zevsem, ist, puno, prepuno, ipu, Kulkokrat: jenkrat, dvakrat, trikrat...
Broj i dodavek -krat pieju se zkupa.



14. Partikule/ Polupriloki
Partikule, iliti polupriloki, su jako razlune rei. Negda su zaprav pravi nainski priloki i moreju
se komparerati (verjetno - verjetneje najverjetneje, naravno - naravneje - najnaravneje),
nekoteri moreju sami stajati (zbilja, vendar, lestor), doim ga je i takoveh koteri sami za sebe ni
ne znamenujeju (li, je). Partikule moreju zkazuvati:
Povedavanje: je, da, kajda, zbilja, stanovito, vsikak, naravno, zaistinu,
Odrekuvanje: ne, nikak
Pitanje: je, li
Naglauvanje: bar(em), gli, tijam, takaj, takaje, ravno, stopram
Nesegurnost: morti, valjda, verjetno, verek, morebit
Dvojenje: tobo
Zprotivnost: medtemtoga, pak, nupak, alpak
Vunzetje: le(stor), jedino, samo
Domiljuvanje: anda, unda
Dopuanje: vendar, nupak





15. Predlogi

Predlogi su nezmenljiva fela rei kotere odnoaje znamenujeju. Nigda sami nemreju stajati, neg se
il z imenkum (ponajve) il ze zamenkum il imenom zdruujeju.

15.1 Predlogi z Genitivom
pre, blizu, do, zdu, zpod, zpred, z, pozadi, zmed, nad, zvun (=izvan i osim), kod, kraj, mesto, nie,
od, oko, poleg (pazi: polak je Zroni Predlog - polak velke muke /zakaj/, al poleg potoka /gde/),
potlam, prek, predi, zproti, zverhu, z(e), (po)sred, v, mesto, zdu, vun, ob, za, polak
30
15.2 Predlogi z Dativom
k, nazprot, zproti, vuzproti

15.3 Predlogi z Akuzativom
ez, med, mimo, na, niz, o, po, pod, (z)pred, v, za

15.4 Predlogi z Lokativom
na, o, po, (z)pram, pri, v

15.5 Predlogi z Instrumentalom
med, (z)pod, pred, z(e), za

15.6 Predlog - Priloek
Neki predlogi moreju se kak riloki rabiti.
Predlog Priloek
Doli sme potlam vas. Dojdi potlam. (gda?)
ivim blizu Zaboka. Gde si? - Blizu.
Zbudili sme se pre(di) jutra. Bu dobil pre il posle. (gda?)
Okoli hie je velko dvorie. Gde si bila? - Okoli!
Pozadi parka je reka. Nej stati pozadi. (gde?)



16. Vezniki

16.1 Pravi vezniki
Pravi vezniki lestor slubu veznika imaju. Oni su: i, ter, pa, ni, niti, a, al, neg, il, da, doim, kajti,
jer, e, ak, eprem, pokehdobe, akoprem

16.2 Nepravi vezniki
Nepravi vezniki moreju i slubu priloga imeti. Nepravi vezniki su: vre, le(stor), gda, kak, potlam

16.3 Sloeni vezniki
Sloeni vezniki sastojiju se od dve rei: To su: zato kaj, mesto da, zvun e, lestor da, lestor kaj,
stopram kaj, stopram da, e i, eprem i, vre i, kak da, kakti da, kot da


17. Zaviki(e)
Zaviki su nezmenljiva fela rei kotere na onomatopejski nain utke, lagodu, dozov il zvuke z
narave zkazuju. Zaviki koteri utke zkazuju su: jaj (bol), aha (potveruvanje), oh (lagoda,
zapopadanost), eh (nervoza, nezterpljenje), uh (nelagoda, odterenje), aja (tuga, nezadovoljstvo),
o (lagodna zapopadanost), oho (jako lagodna zapopadanost), ohoho (jako lagodna zapopadanost),
ufuf (tobonja nelagoda i odterenje), bljak (odurjenost), brrr ("zima mi je", "fala Bogu da je
prelo") , juj ("strah me je", "boli"), ojda (neveselo tanodenje ), bome (slaganje, "naravno", za
potenceranje onega kaj sledi), jeje ("da, da"), na ("evo"), aja (tuga), jeh (zadovoljstvo), ada ("no,
no"), nut ("eto", "dakle"), hem ("hm"), ferk (gda nekaj naglo odleti, zgine), dar ("der", zavik
podiganja), ahjaj (bol).
Zaviki za dozivanje i podiganje ivine su: i (za tiranje mladine), mic (za dozivanje make), ic
(za tiranje make), (h)umi (konju da zdigne nogu), cece (dozivanje mladine), bista ("pojdi",
"hodi") etc.
31
Onomatopejski zaviki: hop/ hopsa/ hopsasa (zavik pri ipanju), venk (onomatopeja gibljaja kose),
vajz (onomatopeja vudarca), bris (onomatopeja nagloga gibljaja), suk (onomatopeja zleta, treska),
bum (onomatopeja persnutja, streljaja).



18. Zmekljivo e
Pri rei na ec, ek i na er negda se e gubi. Dela se o jako eluzivne pokaze i rekel bi da ga je tri
naredil kotera v vsa zgoda ravnaju da se e ne zgublja: 1. e je dokonno -ec/ek/er naglaeno, 2. e
je ec/ek deminutivni morfem ter 3. e tem sufiksom predhode dva il ve zkupglasnikov (, r, dr,
ks, j, nd etc.).
18.1 Rei na ec
a) e se dela o deminutivu: oblaec, breec, mravec
29
, kukec, falaec v Genitivu jednine e
ostaje, anda: oblaeca, breeca, mraveca, kukeca, falaeca.
b) e se dela o imenu mest: Stanjevec, Makovec, Strahoninec, Poljanec, Kuranec, Klanjec,
Moenec, Ivanec, akovec, e se v Genitivu jednine zgublja. Anda: Stanjevca, Makovca,
Strahoninca, Poljanca, Kuranca, Klanjca, Moenca, Ivanca, akovca.
c) e se dela o stanovniki ves i varai , e se zgublja. Zagrebec, Varadinec, Krapinanec,
Sanoborec, Zaboanec, Koprivnianec, Belianec, Vidovanec, Radobojec postajeju:
Zagrebca, Varadinca, Krapinanca, Sanoborca, Zaboanca, Koprivnianca, Belianca,
Vidovanca, Radobojca.
d) e se dela o doimenki, e se povekinski zgublja, osebujno e je pri koncu doimenka
kombinacija samoglasnik + zkupglasnik + ec: tajerec, Hranjec, Makovec, tefanec, timec,
Vodopivec, Sirovec, Smoljanec postajeju, tajerca, timca, Hranjca, Makovca, tefanca,
timca, Vodopivca, Sirovca, Smoljanca.
e) Razluno od navadneh imenic: 'borec, 'glavec, 'mlatec, 'klinec, 'kukec, 'vrabec, 'sudec, 'lipec,
'pevec etc., koteri imaju Genitiv Jednine: 'borca, 'glavca, 'mlatca, 'kukca, 'vrabca, 'sudca,
'lipca, 'pevca, doimenki: 'Borec, 'Glaveca, 'Mlatec, 'Klinec, 'Kukec, 'Vrabec, 'Sudec, 'Lipec,
'Pevec imaju Genitiv jednine: Bo'reca, Gla'veca, Mla'teca, Kli'neca, Vra'beca, Ku'keca,
Su'deca, Li'peca, Pe'veca.
f) e se dela o doimenki koteri pri koncu imaju kombinaciju samoglasnik + zkupglasnik +
zkupglasnik + ec, e se ne zgublja. 'Kranjec, 'Marec, 'Drec, 'Koec, 'tefec, 'tiglec,
'Tkalec, 'Tropec, 'krbec, 'krlec tak v Genitivu Jednine postajeju Kranj'eca
30
, Mar'eca,
Dr'eca, Ko'eca, tef'eca, ti'gleca, Tkal'eca, Trop'eca, kr'beca, kr'leca. Naravno,
drugi razlog je kaj ti doimenki v Genitivu jednine dobivljeju naglasek na druge slovke:
'Kranjec postaje Kranj'eca, 'Tkalec postaje Tkal'eca
31
itd.
g) Pazi: ku'pec (kupac) ku'peca, al zato 'zkupcec (krtac) 'zkupca. Isto tak pe'rec - pe'reca.
h) eprem ima kombinaciju samoglasnik + zkupglasnik + ec i naglasek na perve slovke, re
'Mesec
32
v Genitivu jednine glasi Me'seca
33
. Nu, zato je 'otec - 'otca.
i) V dvoslovkasti navadni imenicam z naglaskom na pervomu slogu ('prasec, 'kotec, 'potec /onaj
koji se jako znoji/, utec, 'telec, 'pel(j)ec, 'velec, 'stolec, 'zdenec, 'peec, 'kolec, 'bodec,
'zdolec, 'palec, 'alec, 'pilec, 'mulec, 'kepec, 'revec, zkrajec, 'klepec, 'znanec, 'devec,
'st(e)rmec, 'tanec Genitiv je: 'prasca, 'kotca, 'potca, utca, 'telca, 'pel(j)ca,'velca, 'stolca,

29
Pazi: mravec ne deminutiv ter je zato njegov Genitiv mravca. Mertvec takaj neje deminutiv, al mu je Genitiv
mer'tveca polak zkupanosti tri zkupglasnika (rtv), a i polak naglaska.

30 Bilo bi skoro nezgovorljivo i prav kakofonino: 'Kranjca, 'Marca, 'Drca itd.
31
Ovde je za rei da Kajkavsko doime Mi'kac ima Genitiv Mi'kaca, doim 'Mikac, tokavski, ima 'Mikca.
32
Ov na mesec je Mesec, doim je mesec il fela nebeskoga tela il dvanajsteni del leta.
33
Na'glasek, na'glasek, na'glasek!
32
'zdenca, 'peca, 'kolca, 'bodca
34
, 'zdolca, 'palca 'alca, 'pilca, 'mulca, 'kepca, 'revca, 'zkrajca,
'klepca, 'znanca, 'devca, 'st(e)rmca (poluvun'jetek polak r), 'tanca.
Vunzetek je 'tetec (Genitiv 'teteca) kajti bi moglo dojti do zmearije zmed 'tetca, kaj se teje
teca, i teca (enski rod). To isto vai i za imenicu 'zetec (Genitiv ze'teca) zato da se ne zmea
z (dijalektalnem) Genitivom 'zeca.

18.2 Rei na ek
a) e se dela o deminutivu: pesek, cujzek, konjek, telek, sinek, tatek, striek, oslek, pimpek v
Genitivu jednine e, naravno, ostaje, anda: peseka
35
, cujzeka, konjeka, teleka, sineka, tateka,
strieka, osleka, pimpeka. To isto vai i za "enske" deminutive na ek: 'Barek, 'Marek, 'Dorek,
'Janek, 'pucek, koteri v Genitivu jednine glasiju: 'Bareka, 'Mareka, 'Doreka, 'Janeka, 'puceka.
b) e se dela o doimenki, ek se ne zgublja. Anda, af'ranek, Salo'pek, 'Kruhek, 'Truek, 'incek,
'Slamek, Vi'daek, Hr'garek, Sam'bolek ostaje v Genitivu jednine: af'raneka, Salo'peka,
Kru'heka, Tru'eka, in'ceka, Sla'meka, Vi'daeka, Hr'gareka, Sam'boleka
36
.
c) e se dela o dvoslovkastem doimeni kotera imaju istu obliku kak i navadne imenice:, 'Maek -
'maek, 'Furek - 'furek, 'Jarek - 'jarek, 'Bitek - 'bitek, 'itek - 'itek, il su im podobne kak:
'Kelek, 'Ferek, 'Derek etc., njihovi genitivi ne zgubljaju e. Anda: Ma'eka (al zato 'maka)
Fu'reka (al zato 'furka), Ja'reka, Bi'teka ('bitka), i'teka ('itka), Ke'leka, Fe'reka, De'reka itd.
d) V pridevki kak je dalek, mehkek, mehkek, vuhek, tenek, e se, kak i pri pridevki na er, jedino
javlja v Genitivu i Dativu punine (dal'keh/ dal'kem, meh'keh/ meh'kem, meh'keh/ meh'kem,
vuh'keh/ vuh'kem, ten'keh/ ten'kem), se razme, polak naglaska.
e) V navadnem imenicam kak su: 'maek, 'jarek, 'furek, 'fanjek,'t(e)rdek, '(i)zrodek z naglaskom
na perve slovke, Genitiv jednine je 'maka, 'jarka, 'furka, 'fanjka, 't(e)rdka (poluvun'jetek
polak r), '(i)zrodka. Vun'zetek su imenice 'lovek, 'berek kotereh Genitiv je lo'veka, be'reka,
naravno, polak naglaska.
f) Lani deminutivi kak su 'ficlek (nema ficl), 'oteek ( ne ga ote), 'gizdek (ne ga gizda/
gizdak, al je giz'davec, nu njegov deminutiv je giz'davec), 'bombek (ne ga bomb/ bom'ba),
'kliek (peteljka), 'klinek (cvet), 'jambrek (eer) imaju Genitiv jednine kak i pravi deminutivi,
anda, 'ficleka, o'teeka
37
, 'gizdeka, 'bombeka, 'klieka, 'klineka, 'jambreka.
g) V navadnem troslovkastem imenicam kak su: 'vugorek, ke'penjek, fa'fuljek, je'dinek, do'verek,
med'metek, (i)z'varek, iz'nesek Genitiv jednine je: 'vugorka, ke'penjka, fa'fuljka, je'dinka,
do'verka, med'metka, (i)z'varka, iz'neska.

18.3 Rei na er
a) Dvoslovkaste rei luckoga izhoda kaj imaju naglasek na perve slovke kak 'meter, 'liter,
'meter, 'oder, 'koper, 'o(u)der, puter, loter (preljubnik, kurvi), zgubljaju e ter postaneju
metra, litra, metra, odra, kopra, o(u)dra, putra,. Polak kakofonije vunzetek su rei kak
'maler, 'gangster, 'cener, 'puder, 'bajer
38
, 'frajer, 'timer, 'lajer, 'biber, 'cimer, 'timer, 'feler
(Genitiv 'malera, 'gangstera, 'cenera, 'pudera
39
, 'bajera, 'frajera, 'lajera, 'bibera, 'cimera,
'timera, 'felera. Se razme, polak naglaska bar'ber, ta'njer i har'cer postajeju bar'bera, ta'njera
i har'cera.
b) Troslovkaste imenice luckoga izhoda kaj imaju naglasek na druge il tree slovke kak mi'nister,
re'gister, kava'ler, dizaj'ner, kada'ver zaderavljeju zmekljivo e. Anda, kava'lera, dizaj'nera,
kada'vera.

34
Ovde se jako dobro vidi boljica korenskoga pravopisa: Mirko j bocu. i Treba stati na kraj bodcu /tej bocu/
(probadanju = vrsta boli).
35
Al zato pesek (pijesak) - peska.
36
Ovde je za rei da Kajkavska dvoslogovna doimena na ak (Hu'njak, No'vak, Huz'jak, Gla'vak, Be'njak, u'rak etc.)
imaju Genitiv Hu'njaka, No'vaka, Huz'jaka, Gla'vaka, Be'njaka, u'raka.
37
Polak kakofonske kombinacije k 'oteka neje dobro.
38
Mislim da se more rei da se v kombinacije ajer e nigda ne zgublja.
39
Ovo i polak tega da se ne mea z putrom.
33
c) Imenice luckoga izhoda kak ho'ler, ke'ber, pa'ler, kvar'ter, bar'ber, gu'l(j)er (okovratnik),
li'ker polak naglaska na drugomu slogu v Genitivu jednine zaderavljeju e. Anda, ho'lera,
ke'bera, pa'lera, kvar'tera, bar'bera, gu'l(j)era, li'kera.
d) Domae imenice kak 'veper, 'veter, 'sveder, 'sveker zguvljaju e i postajeju 'vepra, 'vetra,
'svedra, svekra. Nu, zato imenice 'dever, 'sever, 'veer i 'ceker imaju genitiv 'devera, 'severa,
ve'eri (enski rod) ter 'cekera.
e) Pridevki na er kak dober, veder, muder, hiter, bister, moker vu vsemi padci zgubljaju e ter
postajeju dob'roga, ved'roga, mud'roga, hit'roga, bist'roga, mokroga. E se pofaltno javlja v
Genitivu i Dativu punine (dobreh/ dobrem, vedreh/vedrem, mudreh/ mudrem etc).
f) Strajnska imena kak 'Tiber (reka) i 'Luter, 'Gulliver, 'Keller (doimena) zederavljeju e v
Genitivu, anda, 'Tibera, 'Lutera, 'Gullivera, 'Kellera.



19. Glagoli luckoga korena

Razluno od tokavskoga, koteri v glagoli luckoga korena ima doetek irati (emancipirati,
revolucionirati, humanizirati, relingvizirati, nacionalizirati, optimizirati, filozofirati, barokizirati,
detaljizirati, moralizirati, psihologizirati, poetizirati, ekranizirati, germanizirati, kajkavizirati,
kroatizerati etc.) v Kajkavskomu je doetek erati. Anda, Kajkavski je: emanciperati,
revolucionerati, humanizerati, relingvizerati, nacionalizerati, optimizerati, filozoferati,
barokizerati, detaljizerati, moralizerati, psihologizerati, poetizerati, ekranizerati, germanizerati,
kajkavizerati, kroatizerati etc. Naglasek je na ze slovke, anda, kajkavi'zerati.





20. Kratka punina

V Kajkavskomu jeziku imenice mukoga roda jedino kratku puninu imaju. Anda, punina od dug,
god, k(e)rt, bog, konj, most, vuk, tast, bik, duh, slon, hrast, kabel, je dugi
40
, godi, k(e)rti, bogi,
konji, mosti, vuki, tasti, biki, duhi, sloni, hrasti, kabli.



21. Sufiks ec mesto nin

Mesto sufiksa nin, z koterem se v tokavskomu ponavadno oznamenuju stanovniki derave
(Indoneanin), kontinenta (Evropljanin), kraja (Istranin), varai (Zagrebanin), sela (Rakovanin),
v Kajkavskomu je na temu mestu najgusteje sufiks ec: Indone'anec, Evro'pejec, Is'tran(ec),
Za'grebec, Rakov'anec. Ie nekaj peld: Gospi'anec, Drni'anec, Bro'anec, Zelin'anec,
Spli'an(ec), Njujor'an(ec), Lon'donec, Pari'anec (al zato Pa'rian), Berlin'anec (al zato
Ber'linan), Rim'ljan(ec), Puljan(ec) etc. Puni obliaj je boli, "Kajkavskeji", anda,
Koprivni'anec je bole neg Koprivni'an.
Pri navadnem imenicam Kajkavski obliaj od: kranin, graanin, branin, mjetanin, puanin,
tiranin je: kere'nik, vara'anec, bre'njak, me'anec, domo'rodec, tiran.

40
V Kajkavskomu nema ni sibilarizacije (junak - junaki) ni palatalizacije (sneha - snehi).

34
22. Zmekljivo l

Razluno od tokavskoga, v Kajkavskomu ne ga "zmekljivoga l". Anda, molilec-molilca-molilci-
molilcov, nosilec-nosilca-nosilci-nosilcov, tuilec-tuilca-tuilci-tuilcov, vodilec-vodilca-vodilci-
vodilcov etc. Bole je rabiti sufiks itelj neg ilec, anda, bole je grabitelj neg grabilec, peljatelj neg
peljalec.



23. Jotovanje

Jotovanje je zdruevanje nepalatalneh zkupglasnikov i glasa j v novi, palatalni zkupglasnik,
ponajve pri glagoli. Pelde:
1. d+j= (lestor pri glagoli): roditi-roen, voditi-voen, glodati-gloem, zaluditi-zaluen
(al zato lud-ludeji-najludeji). Nu, polak naglaska glad-glad'jum, ne *'glaum.
2. g+j= (glagoli i pridevki): lagati-laem, vagati-vaem, blag-blaeji (al i blagi), drag-
dra'eji (al i dragi),
3. h+j= (lestor glagoli): jahati-jaem, mahati-maem.
4. k+j= (lestor glagoli): skakati-skaem, namakati-namaem.
5. s+j= (glagoli i pridevki): pisati-piem, visok-vieji (nu, vuhek-vuhkeji, mehkek-
mehkeji il meki, ne *vuhi, *mehi), risati-riem.
6. t+j= (glagoli): platiti-plaen, mlatiti-mlaen, napatiti se-napaen. Medtemtoga, polak
naglaska (!) smert-smert'jum, ne *'smerum, ra'dost-radost'jum.
7. z+j= (glagoli): mazati-maem, voziti-voen, paziti-paen. Medtemtoga, berz-berzeji,
ne *beri (dijalektizem).
35
C. SINTAKSA

24. Reenica

24.1 Jenovitna
41
reenica
a) Jenovitna nezvekana reenica ima lestor Subjekt i Predikat: (Ja sem dijak. - Vsi spiju. - Mi ne
munikujeme. - Je li bute doli?)
b) Jenovitna zvekana reenica
Jenovitna zvekana reenica ima Subjekt, Predikat ter proirke (=Objekt i prilona znamenja.
Prilone znameni su: a) cajta (odgovarjaju na pitanja: gda, kak dugo, od gda, do gda), b) mesta
(odgovarjaju na pitanja: gde, kam, kud, od kam, do kam, od kud, do kud) , c) naina (odgovarjaju
na pitanj: kak), d) zroka (odgovarjaju na pitanje: zakaj), e) posledka (odgovarja na pitanje: z
kakvem posledkom), f) pogoda (odgovarja na pitanje: pod kakovem pogodom), g) dopuenja
(odgovarja na pitanje: zproti esa), h) nakane (odgovarja na pitanje: zverh(u) esa), i) kulikoe
(odgovarja na pitanje: kulko) ter j) drutva (odgovarja na pitanje: z kem).

24.1b1 Jenovitne reenice z cajtni proirki
a) Delali sme celi teden.
b) Nesrea se pripetila era ob sedem vur vjutro.
c) Do vuletja vse bu zbavljeno.
d) Mam dojdem.
e) Mangujui su vre tri vure.
f) Vre sem ju negde videl.

24.1b2 Jenovitne reenice z mestni proirki (mestni znameni)
a) Na dvoriu sme.
b) V cele nae kole nema tata.
c) Odili su na morje.
d) Doklatil se je z Bednje.
e) Moje je od jabuke pa do renje.

24.1b3 Jenovitne reenice z nainski proirki (nainski znameni)
a) Borili su se kot oroslani.
b) Komaj sem dola.
c) Zabava je tekla vedro i veselo.
d) Tak dreseljno sem se util.
e) Pomogel je kot dobri lovek. (Pazi: Pomogel je kot dobri lovek. znamenuje da je tekrat
pomogel onak kak dobri lovek pomae, na nain dobroga loveka. Medtemtoga, Pomogel je kak
dobri lovek. il e bole, da bi jasneje bilo, Kak dobri lovek, pomogel je. zaprav znamenuje
Pokehdobe je bil dobri lovek, pomogel je.

24.1b4 Jenovitne reenice z zroni proirki
a) Pretimavljeju ju polak njejne dobrote.
b) Vmerl je od jada.
c) Od veselja sme zapopevali.
d) Polak tulke nevolje pol ih je zbetealo.

41
V obzetju su e bili termini navadna ter prosta. Mesto jenovitna morti je bole jenovna.
36
24.1b5 Jenovitne reenice z proirki posledka
a) Zdravo se smejati do suz.
b) Zgrizli su se do kervi.

24.1b6 Jenovitne reenice z proirki pogoda
a) Popustili su pod zagrozum smerti.
b) Prez tve privole nejdeme dal(j)e.

24.1b7 Jenovitne reenice z proirki dopuenja
a) Zprotno tulkem katigam nadalali su kak i predi.
b) Poleg (= zprotno) vse svoje lepote ostala je sama.
c) Mesto nagrade lestor pote sem zasluil.

24.1b8 Jenovitne reenice z proirki nakane
a) Zverh tebe sem to naredil.
b) Kaj ste na obed doli?
c) Hodi mi po doktora.

24.1b9 Jenovitne reenice z proirki kulikoe
a) Ni nesu znali o nesree.
b) Dvakrat se enil.
c) Peljali su se 100 na vuru.

24.1b10 Jenovitne reenice z proirki drutva:
a) Doputuvali su z Petrovii.
b) Hoda z Mirkom.
c) Ja sem z Marijum.

24.1b11 Jenovitne reenice z proirki zmedila:
a) Zmlatili su ga z sverjum.
b) Z lopatam sme zatukli steklu lesicu.
c) Z dretum si je privezal hlae.

24.2 Prezsubjektna reenica
Rani se. (Pazi: Ra'ni se i 'Rani se neje isto. Ra'ni se znamenuje da prihaja zorja, doim 'Rani se
znamenuje komandu/ preporuenje nekomu da sam sebe ozledi.) - Dei. - V hie dii po luku. -
Naj se le tanca. - Ne bi se smelo o tomu pripovedati. - Toplo je i sparno.
Vse ove reenice nemaju Subjekt, ni ne govore o nositelju/ zveritelju radnje eprem bi se on
lehko dal rekonstruerati. (Naj se tanca. = Naj ljudi tancaju. - Dei. = Curi de. - Toplo je i
sparno. = Zrak je topel i sparen.) Prezsubjektne reenice se rabiju: (1.) zverhu kratkoe i
eliptinosti: (Snei. - Kmii se.), (2.) zverhu neodreenosti: (Naj se komi. - Naj bu slono.), (3.)
zverhu ztvaranja atmosfere i dramatinosti (Teda se navadno z neceloviti reenicam(i)
kombinera.): (Dei. Merzlo je. Pue. Gdeno koteri auto. Gdeno kotera velka pahulka.)

24.3 Necelovita
42
reenica (krnja)
komina. - Prietek protuletja. - Kmalu zorja! - Ne! - Nigda! - Kam? - Za na smert!
Vse ove reenice su necelovite, nepotpune kajti im Predikat menjka. Kak i pri prezsubjektnem
reenicam, osebujno e je kontekst poznat, lehko je rekonstruerati celotu reenice (V/Lada

42
V obzetju su bili i pridevki nepotpuna ter malona.
37
komina. - uti se prietek protuletja. - Kmalu je dola zorja! - Velim ne! - Nigda tak ne bu bilo! -
Kam ide? - loveku/Meni je za vbiti se.)
Necelovite reenice se rabiju: (1.) zverhu kratkoe i eliptinosti: (Lehka no! - O, lepa, prelepa
sloboda!), (2.) zverhu dramatinosti i psihologizeranja: (Bol. Lestor bol i bol. Ni drugo. Praski
boli.)

24.4 Kombinerana
43
reenica (sloena)
Kombinerana reenica je reenica kotera je od ve jenovitneh reenic zestavljena. Je ga a)
Slobodno kombineraneh reenic (nezavisno sloenih) i b) Vezano kombineraneh reenic (zavisno
sloenih). Slobodne kombinerane reenice su nastale slobodnem zdruivanjem dve jenovitne
reenice z pomojum veznikov. Vezano kombinerane reenice su nastale dodavanjem reenice
kotera il zamenjuje subjekt, predikat il objekt, iliti kotera dopunjuje znamenje jene rei v temeljne
reenice. (Subjektna: uje se da bu benzin podragal. = uje se. + Bezin bu podragal. -
Diferencijalna: Je ga dnevov, al ne kak je ov. = Je ga dnevov. + Ne ga dnev kak je ov. -
Korelativna: ujem i vidim. = ujem. + Vidim. - Predikatna: as je da se ide. = as je. + Treba
iti. - Vremenitno vezana: Gda ga vidim, ponorim. = Vidim ga. + Teda ponorim.)

24.5 Slobodno kombinerana
44
reenica (nezav. sloena)
Slobodno kombonerana reenica je zestavljena od dve il ve jenovitneh reenic kotere su po svoje
zederine/ zberice (Belostenec) ve ili menj medsobno dopunjujue. Vsaka od njeh je slobodna
temeljnica, zkraeno slobodnica, doim vu vezano kombinerane reenice glavna reenica je
vezana temeljnica. Glede odnoaja kombineraneh reenic je ga: Korelativno(eh) slobodno
kombineraneh reenic (sastavnih), Diferencijalno(eh) (rastavnih), Kontrastno(eh) (suprotnih),
Ekscepcijsk(eh) (iskljunih) ter Konkluzivneh reenic (zakljunih). Del slobodno kombinerane
reenice koteri poinje z veznikom, iliti veznika slobodna temeljnica, navek je drugi del slobodno
kombinerane reenice, anda, ne ga inverzije.

24.5a Korelativno kombinerana reenica (sastavna)
Korelativno kombinerana reenica je zestavljena od dve il ve jenovitneh reenic kotere se
zederinski dopunjuju. One se povezuju z vezniki: i, pa, ter, ni, niti. Ne oddeljuju se z erknjum.
(Pretimavame ih i radi ih imame. - Idi i ve se ne povraaj. - Vreme je bilo lepo pa sme se
poveselili odmoru. - Hodi v tacun pa kupi kruha. - Poderali su ter su stigli na vreme. - Oblekla
se ter odila. - komi, ni makac! - Ne jede mi se ni ne pije. - Niti je delal niti je zasluil. - Ne
govori niti ne poslua.)

24.5b Diferencijalno kombinerana reenica (rastavna)
Diferencijalno kombinerana reenica zestoji se od dve il ve jenovitneh reenic ije se zederine
vu velke mere razlukuju, iliti gde su jena druge alternative. Jenovitne reenice se z veznikom il(i)
zdruuju i ne oddeljuju se z erknjum. (Jete il ne jete. - Delaj il nikakovoga zasluka ne priekuj.
- Jel' si lovek il si zver? - Il budi il lenjuj.) Diferencnicum bi se mogel il del zvati.

24.5c Kontrastno kombinerana reenica (suprotna)
Kontrastno kombinerana reenica zestoji se od dve il ve jenovitneh reenic gde su njeve
zederine zprotivne. Povezuju se z vezniki: a, al, alpak, neg, nu, doim, lestor, le. Veznika takaj ni
ne mora biti. Reenice se z erknjum oddeljuju. (Ja o zvoneku, ona o loneku. - potaj me, al me
ne pani. - Ona voli upajze, doim on meso rad ima. - Ne prodekuj, neg pomori. - Vsega je bilo,
lestor ptiega mleka ne. - Tono je tak, nu i Joa ima prav.) Kontrastnicum bi se mogel zvati
del kaj z vezniki poinje (a, al, alpak, neg, nu, doim, lestor, le).

43
V obzetju su takaj bili pridevki sloena, zestavljena ter zdruena.
44
V obzetju je takaj bil termin podobno sloena.
38
-24.5d Ekscepcijski kombinerana reenica (iskljuna)
Ekscepcijski kombinerana reenica zestoji se od dve il ve jenovitneh reenic gde se one v
jenomu elementu zederine razlukuju. Vezniki lestor, le, stopram, jedino, jedino kaj ter zvun kaj
ih povezuju. Obvezno se oddeljujeju z erknjom. Reenica kaj znamenuje znimku navek dohaja
kak druga: Vsigde je mir, lestor se koji pes uje. - Cela druba manguje, jedino o turi i turi. -
erna je kmica, jedino /kaj/ kresovalje svetliju. - Jako se radi imaju, le se gdeno posvadiju. - Ni
se ne dogaa, zvun kaj se Pep sam ze sebum svadi. Ekscep'cijicum bi se mogel del kaj z vezniki
poinje (lestor, le, stopram, jedino, zvun kaj).

24.5e Konkluzivno kombinerana reenica (zakljuna)
Konkluzivno kombinerana reenica je takova kombinerana reenica gde je druga slobodnica
rezultat, zakljuek kaj z perve zhodi. Povezuju se z vezniki: ter, pa i zato, z prikom anda, al takaj
i prez veznika. Oddeljujeju se z erknjum, zvun gda je veznik pa. Reenica kaj znamenuje
rezultat/posledek navek dohaja kak druga: Vi zapovedili, mi dobeali. - kola je priela ter/pa
treba prieti vuiti se. - Zanikuju me, anda nemam nikakove anse za napredek. - Duna je i Bogu
i vragu, zato se tak deri. Konkluzivnicum bi se mogel del kaj z ter, pa, zato, anda poinje.

24.6 Vezano kombinerana reenica (zavisno sloena)
Vezano Kombinerana Reenica zestavljena je od dve il ve jenovitneh reenic pri emu se jena
od njeh vee za pojedini del druge (bilo funkcionalni del, bilo jenu konkretnu re), vun'jetno za
celu drugu. Zestavljena je od temeljne reenice, il temeljnice, i vezane reenice, il vezanice.
Temeljnica je temeljna, glavna reenica kajti ju vezanica dopunjuje. e se one rastaviju na
zasebne reenice, lestor temeljnica more zasebna reenica postati. Deli se na: subjektnu,
predikatnu, objektnu i atributivnu (vezanu kombineranu) reenicu.

24.6a Subjektna reenica
Subjektna reenica je ona vezano kombinerana reenica gde vezana reenica, vezanica,
zamenjuje/ ima funkciju Subjekta. Subjektna reenica se oddeljuje od ostanjka reenice z
erknjum e z njum vezano kombinerana reenica poinje, zvun e je perva re ostanjka je il se:
Gdo puno govori, bitne ztvari ne zna. - Nema kaj nema. - Kaj bu, naj bu. - Gdo te zveliuje, hoe
ti zlo. - Kaj su z njum naredili se ne zna. - Gdo aka, doaka. - Glavno /je/ da sme ivi. - Videlo se
da se tak dale nemre. Subjektne reenice zmir ve il menj sentenciozno zvue, instruktivno, v
gori vporabam moralizatorski. V navadnomu govoru su redke.

24.6b Predikatna reenica
Predi'katna ree'nica je o'na ve'zano kombi'nerana ree'nica v kote're veza'nica dopu'njuje
predi'kat. Na'vadno nje glagol biti pred'hodi. Kak i Sub'jektna do morali'zeranja sentenci'ozno
'more zvu'ati. V konver'zacij se 'skoro da ne ra'bi: Ja sem koteri jesem. - Ti ve nesi kakova si
negda bila. - Duina je ista kak i irina. - Bu kaj biti mora.


24.6c Objektna reenica
Objektna reenica je ona vezana kombinerana reenica v kotere Vezanica ima funkciju Objekta.
Gusta je v navadnomu govoru: ujem kak nekaj pie. - utim da bi se nekaj moglo dogoditi. -
Veli da zna i kaj ne zna. - Z ufanjem su gledeli kaj se dogaa. - Pitala je kulko kota. - Rekla je da
nje je mater vmerla. Objektne reenice se rabiju pozadi glagolov percepcije (uti, videti, uteti,
lukati, posluati), glagolov komunikacije (rei, povedati, govoriti, pripovedati, veliti, obeati) ter
emocijskeh i kosideracijskeh glagolov (voleti, dopadati se, zmiliti se, misliti, znati, veruvati,
pozabiti, ufati se). Zmed temeljnice i vezanive veznik da dohaja.

39
24.6d Atributna reenica
Atributna reenica je ona vezanica kotera ima zpram nekoje (najgusteje) imenice (more ime,
doime il broj) funkciju atributa. Je ga dve fele atributneh reenic: odnoajne/ relativne reenice i
vezana pitanja.

24.6d1 Odnoajna (relativna) reenica
Odnoajna/ relativna reenica je ona kotera poinje z odnoajnem zamenicam: koteri, koji, kaj,
iji, kakov. Je ga tri fel odnoajneh reenic: definerajueh reenic, komplementerajueh (il
dopunjujueh) reenic i koordinativneh reenic.

24.6d2 Definerajue odnoajna reenica
Definerajua reenica je ona odnoajna reenica kotera definera (tono opisuje) re na koteru se
dotikavlje. (Predhodna reenica je pelda dupline definerajue reenice: ... kotera definera re... i
... na koteru se dotikavlje. Zmed temeljnice i vezanice (kaj bi se relativnica mogla zvati) nema
erknje: On je lovek kaj/ koteri/ koji vse zna. - To je auto kakovog(a) bi i ja tel imeti. - Je li to
ona ena o kotere/koje sme se zpominali? - Dobro poznam druinu ija deca su narkii. ili Dobro
poznam druinu deca kotere su narkii. - Ima duu kotera/ koja/ kaj vse i vsakoga razme. - Moj
vert je mesto gde najraje letujem. - Ronjak je mesec gda je puno dela. Definerajua odnoajna
reenica se more poddeliti na prave (poinju z koteri, koji, kaj, iji, kakov), mestne (poinju z gde,
kam i kud) ter vremenitne (poinju z gda, dok/am/, em).

24.6d3 Komplementerajue odnoajna reenica
Komplementerajua odnoajna reenica je ona odnoajna reenica kotera dopunjuje dotinicu
(=re kotere se relativna reenica dotikavlje) z deskribcijskem, a ne esencijalnem informacijam.
Obvezno se od temeljnica oddeljuje z erknjum. (Domjani, koteri/ koji se rodil pri Zeline, pervi
je moderni Kajkavski vitiznanec. - Doktor, koteri/ koji se zove Milan, ju je spasil. Pazi! Ova
reenica znamenuje da ju je spasil doktor /ne lovek nekakove druge profesije/ koteri se, vuzput
reeno, zove Milan. Reenica: Doktor koteri se zove Milan ju je spasil znamenuje da ju je spasil
doktor Milan. - Knjiga, kotera/ koja je pred tebum, je moja. Pazi! Ova reenica znamenuje da je tu
lestor jena knjiga, a ... kotera/ koja je pred tebum... se vuzput zpominje ter cela reenica more i
prez nje, a da ni na znamenju ne zgubi. Medtemtoga, reenica: Knjiga kotera/koja/kaj je pred
tebum je moja. znamenuje da je gli knjiga kotera je pred tebum moja, a ne nekoja druga kaj je tu,
adna, vezanica definera o kotere knjige je re. - Jesen, kotera/ koja poinje dvadesettreoga
malomenjaka, je moja najdraga doba leta. Nikak nema zmiseli rei: Jesen kotera... kajti
implicera da ima i drugeh jeseni. - *upajz, koteri sme era jeli, bil je boli od denenjega je
netono. Odnoajna reenica morala bi biti definerajua kajti tono govori o koteremu upajzu je
re. To se vidi i po tem kaj se ona more z pridevkom eranji zameniti. - Rada imam muikaa
Mirka, koteri/ koji zna pet trumentov igrati. Reenica: Rada imam muikaa Mirka koteri/ koji/
kaj zna pet trumentov igrati znamenuje da ga je ve muikaov koji se Mirko zoveju, a da ja rada
imam onega Mirka koteri zna pet trumentov igrati. Kompleneterajue reenice se najgusteje
pozadi imen ljudi, mesecov, rek, bregov, jezer, morji itd. rabiju. V njemi se nemre rabiti zamenica
kaj.

24.6d4 Koordinativno odnoajna reenica
Koordinativna odnoajna reenica je ona relativna reenica kotera se dotikavlje cele temeljnice, a
ne lestor dotinice, predhodee rei. V nje se jedino zamenica kaj more rabiti. Temeljnica i
vezanica se obvezno z erknjum odvajaju. (Puno grehov je naredil, kaj ga je odpeljalo v
samomor. - Jako ju je rad imel, kaj je jadilo njegove roditelje. - Cene ideju gore, kaj pelja v
propast. - turili su i muili se, kaj nas je lepo zabavljalo.) Navadna je vu vsakofelni tolnaenji.

40
24.7 Vezano pitanje
Vezano pitanje je pitanje kotero je ima funkciju atributa, ponavadno pozadi imenice pitanje. (To
je ztvar kaj ie berzu reakciju. - Hoeme znati odgovor na pitanje zakaj se to pripetilo. - Pravo je
pitanje gdo je kriv. - Je li denes den gda ti se nekaj dela? - Pitanje je kulko nam moreju dati. - Ve
je problem kak to narediti.) Vezano (atributivno) pitanje se lehko zmea z preprianem pitanjem,
kotero je del teme Indirektni govor. Pita me gde sem bil je prepriano, indirektno pitanje. Pital me
pitanje na kotero nesem znal odgovoriti. je vezano (atributivno) pitanje.

24.8 Adverbne reenice
Adverbne reenice su vezane reenice kotere se dotikavljeju glagola i imaju funkciju prilone
znameni. Je ga zroneh (adverbenh) reenic, kotere znamenuju zrok nekoga dogotka, vremenitneh
reenic, kotere znamenuju vreme gda se nekaj pripetilo, mestneh reenic, kotere mesto gde se
nekaj dogodilo znamenujeju, adverbneh reenic nakane, kotere nakanu zverh kotere se nekaj
je/bu pripetilo, pogodovneh peenic, kotere znamenuju pogod(u) pod koterem se nekaj je/bu
dogodilo, adverbneh reenic posledka, kotere posledek nekoje radnje znamenuju, paradoksalneh
reenic
45
, kotere znamenuju delnju/stanje kaj je udovito zpram delnje/stanja v temeljnice ter
modalneh adverbneh reenic, kotere nadopunjuju glagol temeljnice v funkcije znaka/ znameni
naina.

24.8a Zrone reenice
V zrone reenice temeljnica i vezanica se povezuju z vezniki: kajti, jer, zato kaj i polak tega kaj
e je reored navaden, a e je on inverziven, rabiju se vezniki: pokehdobe, budu i gda. Veznik
gda nemre se rabiti z Perfektom kajti teda dobiva vremenitno znamenje. (Nesrea se pripetila
kajti su preberzo se peljali. - Pretimavame ju zato kaj je potena. - Rada te imam jer te imam
rada. - Njihova politika je propala ne polak tega kaj je je bila neoztvarljiva, neg polak okolno.
Pokehdobe/ Budu su puno penez zatrajbali, ni za kruh ve nesu imeli. - Gda nee ni ovak ni
onak, ja idem pro. Reenica Gda nesi tel znamenuje V dobe gda nesi tel)

24.8b Vremenitne
46
reenice
Vremenitne reenice su one adverbne reenice kotere imaju funkciju oznamenuvanja cajta gda se
delovanje/ delo temeljnice pripetilo (bu pripetilo/ se pripeuje), iliti kak dugo. temeljnica i
vezanica se povezuju z vezniki: gda, dok, doklam, odgda, dogda, kak, kotere znamenuju
istocajtnost delnji temeljnice i vezanice. Takaj se povezujeju z: potlam, potlam /kaj/, em,
stopram /kaj/, gda, koteri znamenuju da delnja temeljnice sledi delnju vezanice. Trea fela
odnoaja temeljnice i vezanice vu vremenitneh reenicam je ona gde se delovanje temeljnice
pripeuje (se pripetilo, se bu pripetilo) predi delnje Vezanice. Teda se rabiju vezniki: predi /kaj/,
predi neg /kaj/. Pelde istocajtnosti: (enili su se gda su renje cvele. - Doklam je Mesec zahajal
za oblake, dok su se lui gasile, ja sem bil landrajui po varau. - Odgda zna za se, boji se pesa i
kesa. - Dogda ivime, neme ih pozabili. - Tri su meseci kak ih ne ga.) Pelde poslednosti: ( Potlam
/kaj/ su se vernuli, pohalosili su vse kaj su nali. - Potlam /kaj/ se vse zbavi, moi bu slaviti. - em
su se vidli, kot deca su zaplakali. - Stopram su prieli, posvadili su se. - Vatrogasci su dohitreli
gda se jogenj sam vre zgasil.). Pelde predhodnosti: (Predi neg progovori, dobro si pregruntaj. -
Predi /kaj/ zgotovite delo, popravite vse falinge i menjkavoe.).

24.8c Mestne reenice
Mestne reenice imaju istu funkciju kak i prilona znamenja mesta, tj. da poznamenujeju mesto
gde se pripeuje (se pripetilo, se bu pripetilo) delovanje temeljnice. Rabiju e vezniki: gde, kam,
kud, kud god(er), odkud, odkam, /tam/ kam, dokam. Pelde: (Gde si bil, vezda je hudi harc. - Neje
dobro kam ide. - Gde se popevlje, tu je srea. - Idite kam morate. - Idi kud god hoe. -Poverni

45
V obzetju je bil i termin adverbna reenica dopuenja.
46
Meni je vremensko ono kaj se meteorologijskeh fenomenov dotikavlje. Kaj se cajta dotikavlje je vremenit(n)o.
41
se odkam si dola. - Odili su /tam/ kam ni vrag be bi odiel. - Zkopali sme dokam sme mogli.(=do
mesta do koterog sme mogli)

24.8d (Adverbne) reenice nakane
Adverbne reenice nakane zkazujeju zverhu koteroga cilja, iliti z kakovum nakanum se delnja
temeljnice zbavlja. Zmed temeljnice i vezanice rabiju se vezniki da, porad(i), kak i zverh(u).
Pelde: Doel sem da te vidim. - Vuite se kak bi vam bole bilo. - Delam zverh(u) tega da zasluim
peneze. (Ovakove reenice zbegavati treba. Bole je rei: Delam zverh(u) penez. iliti Odila je v
Englesku zverh(u) Engleskoga. je bole neg: Odila je v Englesku zverh(u) tega da navi Engleski.
Anda, bole je zverh(u) kak predlog rabiti, ne kak veznik.

24.8e Pogodovit(n)e reenice (uvjetne)
Je ga est fel pogodovitneh reenic. Vse one znamenuju da se delovanje temeljnice (ne/je/bu)
pripetilo e se pogod(a) z vezanice (je/ne/ne bu) zpunil(o). Zred reenic more biti regularen
(naredilen) (temeljnica pa vezanica) ter inverziven (vezanica pa temeljnica), kaj je najve od
pojedine fele pogodovit(n)e reenice odvisno.

24.8e1 Pogodovit(n)e reenice, perva fela
V pogodovit(n)em reenicam perve fele povezuje se Prezent v temeljnice z Prezentom vu
vezanice da bi se njehov vunvremenski odnoaj oznamenuval. Pogod(a) vu vezanice je praktiki
mogu(a). Rabiju se vezniki e i ak. Pelde: e/Ak sem sloboden, plandujem. - e/Ak nemaju
penez, postiju. - e/Ak je tak, naj je tak. - Spi e/ak ne mora delati. Ponavadno vezanica predhodi
temeljnice.

24.8e2 Pogodovit(n)e reenice, druga fela
V pogodovitnem reenicam druge fele kombinera se Imperativ v temeljnice z Prezentom vu
vezanice. Druga fela se dotikavlje prave vezdenjosti ter blieje dojduosti. Rabi se veznik e ter
ak. Podog(a) je takaj praktiki/realno zpeljiv(a). Pelde: Pomori mi e/ak hoe. - Nejte manguvati
e/ak neete bogci ostati. - Daj e/ak more. - Pohitite e/ak neete zamuditi. Temeljnica
ponavadno predhodi vezanice.

24.8e3 Pogodovit(n)e reenice, trea fela
V pogodovitnem reenicam tree fele kombinera se Futur vu vezanice z Futurom v temeljnice. Ta
kombinacija znamenuje praktiki obistinljiv pogod(u) v dojduosti. Rabiju se vezniki e i ak.
Pelde: e/Ak bute teli, bute i mogli. - e/Ak se bute karkali, ni nete poluili. - e/Ak bu tak
kombrava, nigda ne zadovoljna. - e/Ak bume dudeli kot kokoi, posel se ne naredil. - e/Ak se
bu zbincaval, fletno se bu zmuil. Ponavadno vezanica predhodi temeljnice.

24.8e4 Pogodovit(n)e reenice, eterta fela
Pogodovitne reenice eterte fela dotikavljeju se vezdenjosti i dojduosti. Znamenuju pogod(u)
kaj se nemre oztvariti/obistiniti, anda, kaj je lestor teoretski poluljiv(a). Ima dve mogunosti
povezuvanja glagolskeh oblik v temeljnice i vezanice. V perve podfele rabi se veznik e, a
kombineraju se Pervi kondicionali. Veznik ak se ovde nemre rabiti. Pelde perve podfele: e bi
znal, povedal bi ti (al ne znam pa ti nemrem povedati). - e bi imeli cajta, pervo bi se dobro
poinuli (al nemame ter se nemrem poinuti). - e bi ju rad imel, ne bi se tak tepel (al ju nema rad
ter se tepe).
V druge podfele rabi se veznik da, a kombinera se Prezent vu vezanice z Pervem kondicionalom v
temeljnice. Takaj, ak se ni ovde nemre rabiti. Pelde: Da znam, povedal bi ti. - Da imame cajta,
pervo bi si dobro poinuli. - Da ju ima rad, ne bi se tak tepel.
Obe podfele znamenuju isto. Rei e bi bilo uha, bole bi se utili je isto kak i rei Da je uha,
bole bi se utili.
42
24.8e5 Pogodovit(n)e reenice, peta fela
Pogodovitne reenice pete fele dotikavljeju se preteklosti i znamenuju pogod(u) kaj se teda neje
oztvaril/ obistinil(a). Povezujeju se Perfekt vu vezanice z Drugem kondicionalom v temeljnice. V
navadnemu govoru Drugi kondicional se zamenjuje z Pervem ter je zato mogua zmearija z
estum felum. Rabi se veznik da, anda, ne ak il e. Pelde: Da sme se poureli, ne bi /bili/ zamudili
(al se nesme poureli ter sme zamudili). - Da nesi tulko reskeral, ne bi /bil/ vse zgubil (al si preve
reskeral i vse si zgubil). - Da neje zmir komela, ne bi ju /bili/ nazvali komuica (al je zmir
komela pa su ju nazvali komuica).

24.8e6 Pogodovit(n)e reenice, esta fela
V pogodovitnem recenicam este, zmeane, fele povezuje se preteklost vu vezanice z
vezdenjostjum v temeljnice. Znovi se lestor veznik da rabi. Vu vezanice se rabi Perfekt, a v
temeljnice Pervi kondicional. Zato se lehko zmea z petum felum. Pelde: Da sme vse zarajtali,
vezda bi bili bogci (al nesme ter vezda nesme bogci). - Da se nesem fantal, nigda mi serce ne bi
bilo na mestu (al sem se fantal i ve mi je serce na mestu). - Da ste zagoda poeli, zdaj bi imeli
krov nad glavum (al neste na vreme poeli pa zdaj nemate krov nad glavum). Da se zbegne
zmearija, najbole je, e se hoe napraviti reenica este fele, v temeljnice vporabiti priloge: ve,
vezda, zdaj il denes. Anda: Da ga nesu tulko pestuvali, ne bi z njega lenjak /bil/ ziel. je
pogodovit(n)a reenica pete fele kajti znamenuje da je on v preteklosti, doklam su ga pestuvali,
lenjak postal. Medtemtoga: Da ga nesu tulko pestuvali, ne bi /ve/ on lenjak bil je Pogodovit(n)a
reenica este fele kajti znamenuje da je on vu vezdenjosti lenjak polak njevoga pretekloga
pestuvanja.


24.8e Pregled pogodovit(n)eh reenic

Fela Vezanica Temeljnica Fela pogoda(e) Cajt
Perva e imam cajta, ja se poivam. praktiki poluljiv(a) zmirnost
Druga e more, pomori mi. praktiki poluljiv(a) prava vezdenjost
Trea e se ne pomuil, ni ne poluil. praktiki poluljiv(a) dojduost
eterta e bi se poureli,
Da se pouriju,
ne bi zamudili. iliti
ne bi zamudili.
teoretski poluljiv(a) vezdenjost,
dojduost
Peta Da sme zmogli v
nae nakane,
falinge bi se (bile)
prepreile.
praktiki
nepoluen(a)
preteklost
esta Da nas neste
derbali,
ve bi posel bil
zgotovljen.
praktiki
nepoluen(a)
preteklost +
vezdenjost

24.8f (Adverbne) reenice posledka (posljedine)
Adverbne reenice posledka znamenujeju posledek koteri je delovanje temeljnice poluilo
(poluuje, iliti bu poluilo). Zmed temeljnice i vezanice rabi se veznik da. Inverzija neje mogua.
Pelde: Tulko je sedela da je na riti ulje dobila. - Tak su se pokomno dopovedali da ih nigdo ul
neje. - Neje delal da nekaj napravi, neg da cajt zprotrafla.

24.8g(Adverbne) paradoksne
47
reenice (dopusne)
Adverbne paradoksne reenice (dopuenja) su one veznane kombinerane reenice gde se vu
vezanice znamenuje paradoks, zapopadanost koteroj je vsa zederina temeljnice zuprotivna, nu
kotera je vendar mogua. Rabiju se vezniki eprem i akoprem. Inverzija je gusta. Pelde: eprem
sme ga parali, ne dugo gmeral. - eprem je od natorbavanja puru dobil, e je dost spreten bil.

47
Iliti, kak sem vre rekel, morti bole, reenice dopuenja.
43
- eprem je prava nezglednica, deki ju obletavljeju kak da je licitarka. - Zagoda sme doli
eprem su nas dobro potentali.

24.8h(Adverbne) modalne reenice (nainske)
V najire zmiseli (adverbne) modalne reenice znamenuju nain na koteri se delovanje
temeljnice zbavlja. Tri su podfele modalneh reenic: prave modalne reenice, komparativne
modalne reenice ter kampak-modalne reenice.

24.8h1 Prave modalne reenice
Prave modalne (adverbne) reenice znamenujeju nain na koteri se delovanje temeljnice verilo
(veri/ bu verilo). Temeljnica i vezanica su zpojene z vezniki: kak i kak da. Pelde: Delam kak mi
se zapovedi. - ivi kak da bu sto let ivel. - Govori kak si ula. Takaj je mogue povezati dve
reenice z prilogi: kuliko i kulikogod(er). Pelde: Delali sme kuliko sme mogli. - Zemi si kulikogod
hoe.

24.8h2 Komparativne modalne reenice
Komparativne modalne reenice su one reenice gde se delovanje temeljnice i vezanice
zporeujeje. Teda temeljnica zapoinje z: em i kak, a vezanica z: tem i tak. Pelde: em je veka
kmica bila, deca su se vse ve bojala. - Kak su vie pili, tak su vse glasneje popevali. Mogue su i
podvarijante. Pelde: Ufi su to veki kak su anse menje. (iliti, druga: Ufi su to veki e su anse
menje.) - To ve sme se veselil kak sme bili blie domu. Je ga ie podvarijanti. Pelde: Dela
pomudneje neg je zapoel. - Zilo je bole neg sme si mislili. - Ni ve neje isto /neg/ kak je
negda bilo. - Jesu li boli neg su bili?

24.8h3 Kampak-modalne reenice
Kampak-modalne reenice velku razluku zmed temeljnice i vezanice znamenuju. Vezanica
poinje z veznikom kampak i znamenuje vun'zetnu peldu onega kaj zkazuje temeljnica.
Temeljnica se od vezanice od'deljuje z erknjum. Pozadi veznika kampak dohaja Akuzativ. V ove
fele vezaneh reenic inverzija neje mogua (*Kampak ne kruha, vsega sme bili eljni.). Gustokrat
se vezanica more zkrajati. Pelde: Nesem ju ni poluknul, kampak da nje nekaj velim. - Vsega sme
bili eljni, kampak ne(sme bili eljni) kruha. - Nesu oni munikuvali, kampak si po vudenkam
poivali. - Ne bum nje ni dal, kampak (nje ne bum dal) peneze. - Ne si je zela kolaa, kampak (si
neje zela/ da bi si zela) torte.

24.9 Komentatorske reenice (umetnute)
Po svoje fele komentatorske reenice su il necelovite il jenovit(n)e reenice kotere se u funkcije
komentara il zlikovite dopune v drugu reenicu vmeeju. Nekakovoga osebujnoga znamenja
nemaju, neg su ve znamen verbalizma, elokvencije. Obvezno se z erknjum od'deljuju od
reenice kotere su pridodate, iliti od delov reenice med kotere su vdenute. Prez njeh njeva
"objemna" reenica ni na znamenju ne gubi. Pelde: Kak vre vsi znaju, treba se le prijeti posla. -
Nu, prosim vas, kak je tak nekaj notornog mogue? - To je, kak se navadno veli, juha od
merlioveh kosti. - On ti je, bumo rekli, veternjak. - Vsemu, poalno, dojde konec. - Pervi je
lagal, drugi je lagal i treti je, bome, lagal. - e se dobro zmislim, pripetilo se na sam Vuzem. -
Reeme, ti! - Zanikuje ju, veli, polak njejne hakljivosti i haminosti. - Valujme, neje tak kak sme
si mislili.

25. Pripoveda
Dve su fele prenoenja neijeh rei: direktna, iliti Napoveda, gde se tono napovedaju neije rei,
ter indirektna, iliti Pripoveda, v kotere se o neijeh rei pripoveda. Po sree, v Kajkavskomu
jeziku ne ga razluk zmed dve fele povedanja, ne ga consecutio temporuma, memb v sintakse itd.
Jedina prava mena je v Imperativu.
44
Napoveda Pripoveda
On im veli: "Nejte zamuditi."
On im veli: "Oni ne mude."
On im veli da ne zamudiju. alpak:
On im veli da oni ne mude.
Ona mu je rekla: "Prosim te, pomori mi." Ona ga je prosila da nje pomore.
Ja ti velim: "Dojdi okoli devet." Ja ti velim da dojde okoli devet.
Pazi:
Rekli sme: "Naj le edenuju."
Rekli sme: "Oni le edenuju."
Rekel sem: "Nejte lenjuvati."
Rekel sem: "Oni ne lenjuju."

Rekli sme naj le edenuju.
Rekli sme da lestor edenuju.
Rekel sem im naj ne lenjuju.
Rekel sem da oni ne lenjuju.
tef veli: "Ona senja."
tef veli: "Naj ona senja."
tef veli da ona senja.
tef veli naj ona senja.

Gdeno je mogunosti da se pri pripovedanju Imperativ zmea z Prezentom. Gda goder ta
mogunost obstoji, treba Imperativ ostavljati kak Imperativ (...Nejte lenjuvati. - ...naj ne lenjuju.)
Inaeje, naredilno, Imperativ se pretvara v Prezent.
Menje je poteko z vupitnem obliajom. Pelde mene:

Ona me je pitala: "Bu doel?"
Ona me je pitala: "Kaj bu doel?"
Ona me je pitala je li bum doel.
Ona me je pitala je li bum zbilja doel.
Otec ga je pital: "Jesi bil v kole?"
Otec ga je pital: "Si bil v kole?"
Otec ga je pital: "Kaj si bil v kole?"
Otec ga je pital je li bil v kole.
Otec ga je pital je li bil v kole.
Otec ga je pital je li zbilja bil v kole.
Njejni ljubovnik ju pita: "Jel' spi?"
Njejni ljubovnik ju pita: "Spi?"
Njejni ljubovnik ju pita: "Kaj spi?"
Njejni ljubovnik ju pita je li spi.
Njejni ljubovnik ju pita je li spi.
Njejni ljubovnik ju pita je li zbilja spi.
Joek pita Anicu: "Jel' bi pola za me?"
Joek pita Anicu: "Bi pola za me?"
Joek pita Anicu: "Kaj bi pola za me?"
Joek pita Anicu je li bi pola za njega.
Joek pita Anicu je li bi pola za njega
Joek pita Anicu je li bi pola za njega. (ovo
vun'jetno kajti originalno pitanje je le nain da
se pita, ne pak da se z njem (udileki vupitni
obliaj) dvojba, iliti nesegurnost zkae)

Ovo znamenuje da vupitni obliaji, zvun udilekoga vupitnoga obliaja, v Pripovede redovno
Je li-vupitni obliaji ostajeju, doim udileki vupitni obliaj v Pripovede postaje Je li-vupitni
obliaj koteromu je priloek zbilja pridodan. Pripovedno *..e bum doel, *....e je bil v kole,
*...e spi, *...e bi pola za njega, Kajkavski su dijalektizmi i moreju se lestor kak licentia poetica
rabiti.
45
Pregled reenic

1. J enovit(n)a reenica
a. Nezvekana jenovit(n)a reenica: Perem se. - Ona bu dola. - Nej dudeti!
b. Zvekana jenovit(n)a reenica: Dragec ima rad Maricu. - Zakaj le komi?
2. Prezsubjektna reenica: Boli. - Pripoveda se. - Vedri se. - Kesno je.
3. Necelovit(n)a reenica: Auto! - Sreno! - Z dvoria. - Ob sedem vur.
4. Slobodno kombinerana reenica
a) Korelativno kombinerana reenica: Puno sme se muili i puno zasluili.
b) Diferencijalno kombinerana reenica: Hapi se posla il idi pro.
c) Kontrastno kombinerana reenica: Voliju se, al se i svadiju.
d) Ekscepcijski kombinerana reenica: Vsi hasniju, stopram Ana dermi.
e) Konkluzivno kombinerana reenica: Ti govori, ja bum delal.
5. Vezano kombinerana reenica
a) Subjektna reenica: Gdo hoe, more. - More gdo hoe.
b) Predikatna reenica: Ona je vse ono kaj ti nesi.
c) Atributna reenica
c 1) Definerajue relativna reenica: To je hia koteru bi tela imeti.
c 2) Komplementerajue relativna reenica: Marko, koteri zmir zamudi, denes je
doel pervi.
c 3) Koordinativno relativna reenica: Ona ni ne zna, kaj je vse kaj zna
d) Objektna reenica: Ne dopada mi se kaj si povedala.
e) Adverbna reenica
e 1) Modalna Reenica
e 1a) Prava modalna reenica: ivim kak znam i morem.
e 1 b) Komparativna modalna reenica: em ve bu vordala, bole bu.
e 1 c) Kampak-modalna reenica: N igdo mi ni rekel neje, kampak me pogledal.
e 2) Paradoksna reenica: Ni se ne uje eprem vsi epeeju.
e 3) Mestna reenica: Ne idi (Nejdi?) kam ne sme. - Gde je sloge, je i mira.
e 4) Vremenit(n)a reenica: Vse je bilo lehko gda sme se zmislili formule.
e 5) Zrona reenica: Zahman je nekaj ve probati kajti je prekesno.
e 6) Reenica posledka: Tak sme se zapotili da sme se morali preslei.
e 7) Reenica nakane: Krutokratno je ponovil da ga vsi ujeju i razmeju.
e 8) Paradoksna reenica: eprem je niemuren, da se z njem zdurati.
e 9) Pogodovit(n)a reenica
e 9a) Perva fela: e volim, volim.
e 9b) Druga fela: e me bu ie bantuvala, bum pro odiel.
e 9c) Trea fela: Pomori e hoe.
e 9d) eterta fela: e bi ju ljubavi mentuvali, ostala bi prez ufanja./ Da ju ljubavi
mentuju, ostala bi prez ufanja.
e 9e) Peta fela: Da nesi bila tak pohosna, za vse bi bilo dost ostalo.
e 9f) esta fela: Da nesi bil tak deloven, ve ne bi bil tak imoven.
.

46
26. Reored
V Kajkavskomu jeziku red rei v reenice je navadno gramatiki, tj. S-P-O. Takov reored je
neutralen i nekonotativen. e se veli: Kupili sme novu hiu, veli se tono to kaj se veli. e pak se
ov red zmeni, javlja se konotacija, tj. reenica znamenuje nekaj ve gli polak takovoga reda rei.
Novu hiu sme kupili znamenuje da nesme kupili stan il auto i da nesme kupili staru hiu. Sme
kupili novu hiu znamenuje da ju nesme vnajmili.
Bitna lastovitost Kajkavske sintakse je slobodni, nevezani poloek enklitik. Anda, z njemi
reenica more poeti i moreju v poloek naglaene rei dojti. Pelde: Bum ti se ja vre fantal! - Sme
se lepo zaribali. - Ti pokaem tvega boga! - Ju zbilja rad ima!? - Je ga, vsega. - Dragutin
Domjani, pervi moderni Kajkavski vitiznanec, je z Francuskoga na Kajkavski preobernjuval. -
"Balade Petrice Kerempuha" su najbola knjiga Horvatske poezije dvadesetoga stoletja. - Je pod
snegom Trakoan bil.
Akcentske celote se nemreju razdvajati z enklitikum (kak v tokavskom). Nekajkavski je rei:
*Miroslav je Krlea najveki Kajkavski vitiznanec. (Tono je: Miroslav Krlea je...) - *Horvatski
su Varadinci bili za takovu politiku. (Tono je: Horvatski Varadinci su...) - *Protuletna je doba
meni najmileja. (Tono je: Protuletna doba je meni najmileja. iliti Protuletna doba meni je
najmileja.) - *Grad je Velki Tabor Ivekovi spasil. (Tono: Grad Veliki Tabor Ivekovi je spasil.)
Medtemtoga, ist Kajkavski je enklitiku z Subjektom il Objektom od glavnoga glagola od'dvajati.
Z tem reoredom dobiva se dramatinost. Pelde: Te veeri je sestra delala i delala. - Ob tri vure
buju gosti dohajati prieli. - etirikrat je Veru kunul. - Petsto kun sme na dare potroili.
Tema redoreda enklitik v Kajkavskomu je dost fluidna ter bantujua. *Gdo li mi te vudril?
(Kajkavski: Gdo mi te je vudril?, iliti, e bole: Gdo mi te vudril? Anda, dve enklitike na -e treba
zbegavati.) - Gda nam bute doli? (Ne: *Gda bute nam doli?, al, naravno: Gda bute doli?, a ne:
*Gda doli bute? Medtemtoga: Gda doli bute, bute puno novog vidli. Anda, v jenovit(n)omu
pitanju glavni glagol dohaja pozadi pomonoga glagola, doim vu vezanice obe mogunosti su
naredilne. ) - Gda nam ga bute popravili? Ne: *Kulko li ste platili? neg Kulko ste platili? - Ne:
*Gde li su mi te zkuzmali? Ne: *Gde mi su te zkuzmali? neg Gde su mi te zkuzmali? - Kulko ste
nam ih donesli?- Kaj sme im ga poniili? - Gdo mi ju je poiknul? - Kaj sem nje bil patron? -
Zakaj nam ga je izdala? - Dativ (zamenike) enklitike navek pred enklitikem Akuzativom.
Zamenika enklitika dohaja pred glagolskum (...nam bute). Gda je enklitiki Prezent glagola biti
del Perfekta ter e je on zkupa z dve zamenike enklitike, redored je: biti-enklitika + Indirektni
Objekt (Dativ zamenke) + Direktni Objekt (Akuzativ zamenke) kak: ...su mi te, ...sme im ga,
...nam ga je. Nu, gda je glagol v treomu licu jednine, on dohaja pozadi zamenikeh enklitik kak,
peldovno: ...mi te je, ...mi ju je, ...nam ga je.
Kombinacija enklitik se i je denes je
48
arhaina. Bole je ne rei: *On se je porezal., neg treba
rei: On se porezal . Takaj ne: *Marta se je tak hudo zafifnjala., neg: Marta se tak hudo zafifnjala.


27. Kongruencija
Kongruencija je slaganje rei v reenice po rodu, broju i padcu.
Iza kombinacije: imenica mukoga roda v jednine + imena enskoga roda v punine dohaja glagol
mukoga sufiksa v punine: Marko i njegove pajdaice su ili peke. - Marko i njegovi pajdai su
ili peke. - Marko i Lucija su ili peke. - Deki i puce su tancali.
e glagol dohaja predi Subjekta zestavljenoga od dve imenice razlunoga roda (navadno,
mukoga i enskoga), glagol se ravna po pervomu delu Subjekta: -Tancali su deki i puce. -
Tancale su puce i deki. - Ostal je jen pes i tri krave. - Ostala je jena krava i pes. - Opal je persten
i narukvica. - Opala je narukvica i persten. - Persten i narukvica su opali.
Imenice mukoga pozadi brojov: dva, tri i etiri dohajaju v punine z glagolom z mukem
sufiksom: - Tri muikai su igrali. - etiri policajci buju patrolerali. - Tri dijaki se vuiju.

48
Ovde ne bi bilo dobro rei: Kombinacija enklitik se i je je denes arhaina. polak redundancije.
47
Imenice srednjoga roda pozadi brojov: dva, tri i etiri ter pridevka oba dohajaju v Punine z
glagolom z enskem sufiksom: Oba deteta su se smejala. - Vsa tri naa morja su ponorela. -
etiri teleta su tulila.
Z broji: dva, tri i etiri ter z pridevkom obe + imenice enskoga roda ide glagol z enskem
sufiksom v punine. Z veki broji glagol ide v treom licu jednine srednjoga roda. ene su se
zporekale - Dve ene su se zporekale. - Obe/Dve puce su bile jako zrihtane. - Sedem en se (je)
zporekalo. - Lestor pedeset i nekaj gledateljki je sedelo.
??? Z broji veki od pet pozadi kotereh su imenice mukoga roda dohaja glagol v treom licu
jednine srednjoga roda. Vun'zetek nesu ni sloeni broji v koteri je zadnja znamenka broj: jeden,
dva il tri (21, 32, 43, 101, 502, 7,951 itd.). Pelde: Pet muikai je igralo. - Dvadesettri teaki je
delalo. - Deset vuiteli se svadilo. - Osem delavci ne ni delalo. - Devet vojaki je ranjeno.
Z broji veki od pet pozadi kotereh su imenice enskoga roda dohaja glagol v treom licu jednine
srednjoga roda. Pelde: est teakinj bu kopalo goricu. - Dvadeset nekulturnja je galamilo. - Vseh
pet hinic je komelo. - Sedem sekretaric je nevereki gledelo.
??? Z broji veki od pet pozadi kotereh su imenice srednjoga roda dohaja glagol v treom licu
jednine srednjoga roda. Pelde: Peto'ro de'ce se igra. - est janjcov/ ???janjci je blejalo. - Bilo je
tono stodva pera / ??? su bila na kupu. (Se razme: Je ga stodva pera.) - Na jene stranice bilo je
napisano/ bila su ??? trinajst pitanj.



28. Je ga-obliaj
Je ga e cajta. - Ne ga (je) nikoga. - Ne ga (je) ve ufa. - Je ga i zmiseli i potreboe. - Ne ga (je)
ljudi koteri bi se vupali rei istinu. - Puno ga je oneh kaj bi i ne bi. - Malo ga je kuraneh. - Ne ga
(je) ni za delati. Obliaj Je ga tvori se od treoga lica Prezenta glagola biti ter od ga, kratkoga
Akuzativa osebne zamenice on (anda, ne njega). Ima lestor Prezent v povednem i odrinem
obliaju. Ponajve se rabi v jenovit(n)em reenicam. Je ga-obliaj je mogu i v slobodno
kombineranem (Je ga je volje, al ga ne penez.) i vu vezano kombineranem reenicam (e ga ne
anse, bole je ni ne poinjati.), al je redka. Subjekt je v Genitivu, ne v Nominativu. e je
Subjekt reenice v treomu licu (ve) jednine (neg punine), glagol se ponavadno zpua, np. Ne
ga (je) tefice. - Ne ga (je) penez. - Ne ga (je) cajta.
Je ga-obliaj se rabi (1.) zverhu obezliavanja, indirektnosti (Ne ga cajta. mesto Mi/Vi/Oni
nemame/nemate/nemaju cajta. - Ne ga ve ufa. mesto Mi/Vi/Oni nemame/nemate/nemaju ve ufa.)
Reenice su teda naredilno odrine. Je ga-obliaj se takaj rabi (2.) za naglauvanje obstojnosti,
iliti neobstojnosti, da negde nekaj ima, iliti nema. Teda su reenice gusteje povedne, neg odrine:
Puno ga je ljudi. - Je ga dobreh i je ga hudeh. - Malo ga je vupajueh. - Ne ga (je) zraka. eprem
je ov obliaj analogen Engleskomu There is-obliaju, ne dobro rei: *Je ga stolec v kutu.
(Engleski: There is a chair in the corner.) - *Je ga kutin na ormaru. (Engleski: There are some
quinces on the cupboard.) Anda, mestni priloek (jena re) se more rabiti, ponajve v odrine
reenice, al priloni znamen (dve il ve rei) ne. (Ne ga tam nikoga. - Tu ga je vsega. - *Pod
stolom v kuhinje ga je vsega. - mesto tega: Pod stolom v kuhinje ima vsega.) e se rabi navadna
imenka (opa), ona je v punine. (Je ga ovde lepeh stolcov. - Ne ga dobreh knjig.) Od imenki v Je
ga-reenicam gusto se rabe abstraktne imenice (cajt, ansa, uf, potreboa, mogunost, pogoda
itd.) ter materijalne imenke (zlato, kruh, kava, vino, voda itd.)

29. Infinitiv + Dativ + biti-obliaj
Vsemi nam je vmreti. - Iti nam je. - Terpeti mi je i kometi. - Zdurati nam je.- Ove reenice na
blaeji/ indirektneji nain kazuju: Vsi morame vmreti. - Morame iti. - Morame terpeti i kometi.
- Morame zdurati. Anda, obliaj infinitiv + Dativ + biti se rabi za oznamenuvanje (ponajgusteje)
dosudbinskoga terpljenja, neesa kaj je polak vije volje nezbeljivo. Ponavadno se rabi v
pervomu licu, ve punine, neg jednine. Glagol biti je najgusteje v Prezentu. Vupitni obliaj je
48
redek. Stilski, ov obliaj je ve il menj sentenciozen, patetien ter sentimentalno samozaalujui
pa ga je pomnjivo rabiti.
Obliaj infinitiv+Dativ+biti takaj se more rabiti za oznamenuvanje mogunosti. Teda se
gustokrat, al ne i obvezno, rabi predlog za: Ne mu je ve za akati. - Jedino ti se (za) ufati. -
Lestor mi je za ponoreti. Navadni obliaj oveh reenic je: On ve nemre akati. - More se jedino
ufati. - Morem lestor ponoreti
49
.
Negda je teko razluiti je li se dela o sudbinske programeranosti il o mogunosti: Lestor nam je
veruvati. Ova reenica more zanmenuvati i: Morame se lestor ufati., al i: Moreme se lestor ufati.
Se razme, privlenost ove oblike je v njejnu dvoznamenju.
Pazi: Ne nam je zdurati. i Ne nam je za zdurati. ne zanmenuju isto. Ne nam je zdurati. znamenuje
da nam ne sueno zdurati, doim Ne nam je za zdurati. znamenuje da nemreme zdurati.



30. Akuzativ z infinitivom

1. Pomnjivo ju je rabiti. - Polehko ga je motati. - Vse nam je opitno troiti.
2. Nju je voleti i voleti. - Njega je posluati i posluati. - Nju je gledeti i gledeti.
3. Vidim ga sedeti. - ula ga je gerdo o tebi govoriti. - Vidli sme ih prositi. - Ne ujem nikoga
popevati.- Jel' ga vidi petati Vericu?
Ovo su tri podfele obliaja Akuzativ z infinitivom. Perva podfela znamenuje isto kaj i glagol
trebati. Anda, ove reenice znamenuju isto kaj i: Treba ju pomnjivo rabiti. - Treba ga polehko
motati. - Trebame vse opitno troiti. Rabi se za okrepljivanje instruktivnosti.
Druga podfela, a za koteru je lastovito ponavljanje glavnoga glagola i kotera je jako patetina,
znamenuje (pre)determineranost. Anda, Nju je voleti i voleti. znamenuje da polak nekotere vije
sile nju je potrebno voleti. Ove reenice bi se druga mogle rei: Nju treba stalno voleti. - Njega
treba stalno posluati. - Nju treba samo gledeti. V perve i v druge podfele rabi se glagol biti,
koteroga v trei podfeli ne ga.
Za treu podfelu je osebujno da se v nje javljaju glagoli percepcije uti, uteti i videti i da se more
transformerati v deskriptivnu konstrukciju. Vidim ga sedeti. = Vidim ga kak sedi. - utim ih
prihajati. = utim da prihahaju. - ula ga je gerdo o tebi govoriti. = ula ga je kak gerdo o tebi
govori. - Vidli sme ih prositi. = Vidli sme ih kak prosiju. - Ne ujem nikoga popevati. = Ne ujem
da negdo popevlje. - Jel' ga vidi petati Vericu? = Je li ga vidi da peta Vericu?
Vse tri podfele navadno se v povednemu obliaju rabiju. Odrini obliaj je redka, a jedino se trea
podfela more raviti vu vupitnemu obliaju. Glagoli percepcije su navadno v Prezentu, al se i druge
vremetve rabiti moreju: ul sem ju ruteriti. - Segurno ih bu videl dukati.
V ovemu obliaju nemreju se povratni glagoli rabiti: *Ne ujem ju plakati se. - *Vidim ga smejati
se.



31. Vupitni doetek
Pet vur je, (kaj) ne? - Ona se zove Karolina, (kaj) ne? - Drugi koren z esnajst je etiri, (kaj) ne? -
Venanje bu v subotu v est vur, (kaj) ne? - Bili su na odmoru v Italije, (kaj) ne? al On ne mora
biti nazoen, je (tak)? - Horvati se e nesu odselili v Koprivnicu, je (tak)? - Ne nje se fantal, je
(tak)? - Lukani nesu deloljubni, je (tak)? e se povedna reenica hoe vupitnum narediti, to se
more poluiti z vupitnem doetkom kaj ne koteri se lestor v ne more zkratiti. to isto se v odrine
reenice poluuje z je, kaj je zkraeno od je tak.
Treba se ogibati vporabe kaj ne pri koncu odrine reenice polak dvozmislenosti. Ne nje se
fantal, kaj ne? more znamenuvati: Kaj je istina da nje se neje fantal? (uditva kaj to more biti

49
Za valuvati je da se ova reenica more takaj tolnaiti: Predodreeno mi je da ponorim.
49
istina), al i: Kaj nje se on zbilja neje fantal? (uditva kaj to neje naredil). Lukani nesu deloljubni,
kaj ne? more znamenuvati: Kaj neje istina da Lukani nesu deloljubni?, al i: Kaj Lukani zbilja nesu
deloljubni?
Doim je navadni vupitno obliaj neutralen, reenica z vupitnem doetkom zmir element uenja
zederi.

32. Doimena na i
V Kajkavskomu, budu je lestor jeno , vsa Kajkavska doimena, iliti, morti bole, vsa
doimena ljudi koteremi je Kajkavski materinski jezik, pieju se i. Anda, Domjani,
Kovai, Pavi, Galovi, Babi, Oegovi, Drakovi etc.
50
MOJA MALA KAJKAVSKA GRAMATIKA

I Pasivni infinitiv zvereni ???
Tvori se od pasivnoga participa zvereneh glagolov i dodavka -eti: odpeljaneti (odpeljan + eti) =
biti odpeljan, zpopevaneti (zpopevan + eti) = biti zpopevan, zplivaneti (zplivan + eti) = biti
zplivan, zazidan + eti = zazidaneti. Nemre se tvoriti od povratneh glagolov ter od glagolov kaj na
-et i na -it v pasivnomu participu dokonujeju (*potreteti = biti potret, *zmleteti = biti zmlet,
*prijeteti = biti prijet, *zkriteti = biti zkrit, *zbiteti = biti zbit, *zbriteti = biti zbrit). Rabi se (1.)
iza modalneh glagolov: Ja nikak nemrem ogovaraneti. = Ja nikak nemrem biti ogovaran. - Ona
mora em predi katiguvaneti. = Ona mora em predi biti katiguvana. Takaj se rabi (2.) pozadi
glagolov: hteti, dopadati se, voleti, vivati, imati rad/a/o: Kak navek, on hoe pozabljenuvati. =
on hoe biti pozabljen. - Ne dopada mi se potaneti. = Ne dopada mi se biti potan. - Ne volim
ogovaraneti. = .. da me se ogovar(j)a. - Vival je gaenuvati. = da ga se gazi. - Nemam rad
pehaneti. = da me se peha. Rabi se za naglauvanje inkovitosti terpnoga stanja. Nemre se
rabiti v kolokvijalnomu stilu, lestor vu visoko diskurzivnomu.


II Pasivni infinitiv nezvereni ???
Tvori se od pasivnoga participa i dodavka -uvati: pozabljenuvati (pozabljen + uvati) = bivati
pozabljen, pretimanuvati (pretiman + uvati) = bivati pretiman, zneverenuvati (zneveren +
uvati) = bivati zneveren. Rabi se (1.) za oznamenuvanje dugotrajneje pasivne radnje: ivim
eprem ranjenujem. = eprem sem ranjen. - Posramljenujeju. Tak su i zasluili. = Posramljeni
su. - Kak Juda iveti i voljenuvati, ne ide zkupa. = i biti voljen - Lepo je nekoga imeti i
vedrenuvati. = i biti razvedravan. Takaj se more rabiti (2.) kak pridevek: (pretimanuvani
Franc = Franc kaj je pretiman, zneveruvana Ana = Ana kaj je zneveravana, katiguvanuvani
lovek = lovek kaj je katiguvan). Se razme, ov obliaj je tipien za visoki, intelektualni stil.
Pasivni infinitiv nezvereni ne mogu z pasivni participi koteri dokonuju na -it (*bituvati = bivati
tuen, *zkrituvati = bivati zkrit, *(z)pituvati = bivati pijen), na -et (*kletuvati = bivati klet,
*tretuvati = bivati tret).


III Adjektivni nezvereni infinitiv ???
Adjektivni nezvereni infinitiv tvori se od pridevka i dodavka -uvati: mertuvati (mertev + uvati) =
bivati mertev, erlenuvati (erlen + uvati) = bivati erlen, mledenuvati (mleden + uvati) = bivati
mleden, istinituvati (istinit + uvati) = bivati istinit, dobruvati (dob/e/r + uvati) = bivati dober. Rabi
se za naglauvanje dugotrajneje lastovitosti: Ja ti ne ivim, ja ti mertujem. = sem mertev. - Kak
pravi potenjak on zna lestor istinuvati. = govoriti/ iveti istinu. - Dobruvati, to ti je zmisel
ljudskoga ivljenja. = Biti dober - Potenujui ne dalko doel. = e bu poten More se
rabiti vu vsemi vremetvami i participi, zvun ?? Aktivnoga participa predhodnosti (*mertvuvali,
*istinituvali, *odzeleneli, odhmajeneli): grustenuvati, grustenujem, sem grustenuval, bum
grustenuval, grustenujui, al ne *odgrustenili. V poetskomu i filozofskomu diskursu jako je
vporabljiv.

IV Aktivni particip istoasnosti ?
Zvun reenog v "ozbiljnomu" delu Male Kajkavske gramatike, aktivni particip istoasnosti takaj
se rabi: (3.) kak pridevek (On ti je komei lovek. - Mi sme hasnei ljudi.), kak (4.) Subjekt gda
zamenjuje subjektnu relativnu odvisnu reenicu (Vsi kriei bili su pijani. = Vsi koteri su kriali
bili su pijani. - Delajui su Meimurci = Oni kaj (vezda ovde) delaju su Meimurci.), ter kak (5.)
Objekt (Veseleme se dolazeem. = Veseleme se vsemu/ ztvari/ ljudem kaj dohaja/ju/. (Ovde bi
mogla tijam razluka narediti zmed Veseleme se dolazeem. i Veseleme se dolazeemu/i/e/oj, anda,
broj i rod z sufiksom oznamenuvati.) - Hasnee volim, lenjujue ne volim. = One koteri hasne,
51
voli, one koteri lenjuju, ne volim. - Gnjavim munikujue. = Gnjavim one koteri munikuju. -
Gnjavim munikujuu. = onu kotera munikuje. - Gnjavim munikujuega. = onega koteri
munikuje.) Trea, eterta i peta vporaba su leterarnomu stilu lastovite.

V Aktivni particip predhodnosti ??
Polak dve vporabe opisane v "neeksperimentalnomu" delu Gramatike, aktivni particip
predhodnosti more se i kak (3.) Subjekt rabiti: Doeli su Rusi. = Ono koteri su doli su Rusi.
Doela je Lepoglavanka. = Ona kotera je dola je Lepoglavanka. - Ruee je mali uran. =
Ono (dete) kotero rui je mali uran. - Sedeli se nesu nikomu dopali. = Oni kaj su sedeli... - Jesu
li kopali dobili plau? = Jesu li oni kaj su kopali...? Takov Subjekt navadno loveka/ljude
znamenuje i more broj i rod imeti. Druga i trea vporaba su za leterarni stil lastovite.

VI Pasivni particip nezvereni ???
Tvori se od pasivnoga participa i dodavka -ujui: risanujui (risan + ujui), voenujui (voen +
ujui), akanujui (akan + ujui). Znamenuje onoga/ono kaj biva terpei. Rabi se (1.) kak nain
zkraivanja odvisneh reenic: Dvorjenujui z oblizeki, veselo sme bili pripovedajui. (= Doklam
sme bili dvoreni, veselo sme pripovedali). - Kak sme bili zezvedanujui, bilo nam je vse gore. (=
Kak sme bili zezvedavani...) Takaj, (2.) rabi se kak pridevek ter unda ima rod (pretimanujui
mu, pretimanujua osebnost, pretimanujue dete), pade (zmuenujuemu loveku, z
opotanujuum Varadinkum, ljubljenujueh puc) i puninu (pretimanujue ene, pretimanujua
deca). e se kak pridevek rabi (pretimanujui gosti = gosti koteri su (su bili) pretimani,
pretimanujua doktorica = doktorica kotera je (je bila) pretimana). Tipien je za visoki leterarni
stil.

VII Pasivni particip predhodnosti ???
Tvori se od pasivnoga participa i dodavka -eli: povernuteli (povernut + eli) = potlam kaj je (je
bil/a/o) povernut (a/o), napravljeneli (napravljen + eli) = potlam kaj je (je bil/a/o) napravljen
(a/o), zebraneli (zebran + eli) = potlam kaj je (je bil/a/o) zebran (a/o). Rabi se (1.) v zkraene
vezane reenice za oznamenuvanje pasivne radnje kotera se pripetila predi druge, prele radnje:
Zebraneli za predsednika, velku fetu je pripravil. (= Potlam /kaj/ je bil zebran za predsednika...)
Opanjenela vu vsemi asnicami, ist se povlekla z javnosti. (= Potlam /kaj/ je bila opanjena vu
vsemi asnicami...) Vun'jetno, lestor vu visoko intelektualnomu stilu, (2.) rabi se kak pridevek ter
ima rod: ( opanjeneli lovek, opanjenela ena), broj (popljuvaneli seljak, popljuvaneli
seljaki) ter pade (sleeneleh puc = puc kotere su bile sleene, na muenelemu soldatu = na
soldatu kaj je bil muen, o zpimplanelemu poslu = o poslu koteri se bil zpimplan). Kajda, v
pridevske vporabe zvui jako sofisticerano ter je zato jedino vu visoko knjigovnemu stilu mogu.

VIII Participni Prezent ???
Povedni obliaj Vupitni obliaj
(Ja) sem idui/a/e Je li (Jel') sem (ja) idui/a/e? il: Kaj sem (ja) idui/a/e?
(Ti) si idui/a Je li (Jel') si (ti) idui/a/e? Kaj si (ti) idui/a/e?
(On) je idui Je li (Jel') je (on) idui? Kaj je (on) idui?
(Ona) je idua Je li (Jel') je (ona) idua? Kaj je (ona) idua?
(Ono) je idue Je li (Jel') je (ono) idue? Kaj je (ono) idue?
(Mi) sme idui/e Je li (Jel') sme (mi) idui/e? Kaj sme (mi) idui/e/a?
(Vi) ste idui/e Je li (Jel') ste (vi) idui/e? Kaj ste (vi) idui/e/a?
(Oni) su idui Je li (Jel') su (oni) idui? Kaj su (oni) idui?
(One) su idue Je li (Jel') su (one) idue? Kaj su (one) idue?
(Ona) su idua Je li (Jel') su (ona) idua? Kaj su (ona) idua?


52
Odrini obliaj Vupitno-odrini obliaj
(Ja) Nesem/ Nes idui/a/e Je li (Jel') (ja) nesem idui/a/e? il: Kaj (ja) nesem/nes idui/a/e?
(Ti) Nesi idui/a/e Je li (Jel') (ti) nesi idui/a/e? Kaj (ti) nesi idui/a/e?
(On) Neje/Ne idui Je li (Jel') (on) neje/ne idui? Kaj (on) neje/ne idui?
(Ona) Neje/Ne idua Je li (Jel') (ona) neje/ne idua? Kaj (ona) neje/ne idui?
itd.
Participni Prezent se tvori od kratkoga Prezenta glagola biti i participa simultanosti glavnoga
glagola. Rabi se (1.) za oznamenuvanje dugotrajnejoga pravoga (ne vsevremenskoga)
vezdenjoga delovanja: Ja sem ti ve sedea i muea. - Oni su na posel idui. - Vi da sme hudo
delajui. Takaj se rabi (2.) za oznamenuvanje dugotrajnejoga dojduoga delovanja: Je li ste zutra
putujui? - V nedelju sem ti ni ne delajui. - Za dva dneva sem v avijonu letei.) More zrei i
dojduo delovanje (3.): V nedelju mi sme na morje putujui. - Zutra vjutro ja sem travu kosei. -
Naveer ona je zadau piua. Ta, (3.), vporaba implicera il da delovanje bu duge trajalo il da bi
se nekaj moglo pripetiti gda se ono bu dogaalo. Ova lastovitost je zkupna za vse participne
vremetve.

IX Kratki Perfekt ???
Povedni obliaj Odrini obliaj
Ja bil/a Ja ne bil/a
Ti bil/a Ti ne bil/a
On bil On ne bil
Ona bila Ona ne bila
Ono bilo Ono ne bilo
Mi bili/e/a Mi ne bili/e/a
Vi bili/e/a Vi ne bili/e/a
Oni bili Oni ne bili
One bile One ne bile
Ona bila Ona ne bila
Kratki Perfekt se tvori od aktivnoga participa glavnoga glagola. Pelde Kratkoga Perfekta vre je
Valjavec
50
regestreral, al ih neje "Kratki Perfekt" zval. Kratki Perfekt je ekvivalent tokavskomu
Aoristu i Imperfektu i rabi se gda se hoe efekt dinamike, nareenosti i fletnoe poluiti. Subjekt
se obligatno mora zrei. Vupitnoga obliaja nema (*Je li ti iel v kolu?, *Jel' oni napravili
posel?) lestor odrinoga, koteri se tvori od povednoga obliaja v koteromu zmed Subjekta i
glavnoga glagola partikula ne dohaja. Navadno je da se rabi v inverzije: Bil ja sam, prez ikoga v
hie. - Bili mi v hoste i gljive brali. - Gledela ona njega, gledel on nju. - Zvadil on noa, nasmejal
se i sebe porezal. V dotiku zpram "Punoga" Perfekta navek je stilski obeleen. Gusteje se v
govorne neg v pisane komunikacije rabi.

X Participni Perfekt ???
Povedni obliaj Odrini obliaj
(Ja) sem bil/a idui/a (Ja) Nesem/ Nes bil/a/o idui/a/e il: Nesem/Nes ja bil/a/o idui/a/e
(Ti) si bil/a idui/a (Ti) Nesi bil/a/o idui/a/e Nesi ti bil/a/o idui/a/e
(On) je bil idui (On) Neje/Ne bil idui Neje/Ne on bil idui
(Ona) je bila idua (Ona) Neje/Ne bila idua Neje/Ne ona bila idua
(Ono) je bilo idue (Ono) Neje/ne bilo idue Neje/Ne ono bilo idue
(Mi) sme bili/e idui/e (Mi) Nesme bili/e/a idui/e/a Nesme mi bili/e/a idui/e/a
(Vi) ste bili/e idui/e (Vi) Neste bili/e/a idui/e/a Neste vi bili/e/a idui/e/a
(Oni) su bili idui (Oni) Nesu bili idui Nesu oni bili idui
(One) su bile idue (One) Nesu bile idue Nesu one bile idue
(Ona) su bila idua (Ona) Nesu bila idua Nesu ona bila idua

50
Valjavec, Narodne pripovjesti u Varadinu i okolici, izd. Knjiara dionike tiskare, 2. vundatva, 1890.
53
Vupitni obliaj
Je li (Jel') sem (ja) bil/a idui/a? il: Kaj sem (ja) bil/a idui/a? il: Sem bil/a/o (ja) idui/a/e?
Je li (Jel') si (ti) bil/a idui/a? Kaj si (ti) bil/a idui/a? Si bil/a/o (ti) idui/a/e?
Je li (Jel') je (on) bil idui? Kaj je (on) bil idui? Je bil (on) idui?
Je li (Jel') je (ona) bila idua? Kaj je (ona) bila idua? Je bila (ona) idua?
itd.

Participni Perfekt tvori se od Perfekta glagola biti ter od participa istocajtnosti glavnoga glagola.
Rabi se (1.) za oznamenuvanje pretekloga delovanja kaj je ostalo nezvereno: Teda sem ja bil v
Zagrebu delajui gda su me pozvali vu vojsku. - V avijonu sem bil Tolstoja tejui. - Mi nesme
bili mangujui gda su gosti doli. Isto tak rabi se za (2.) oznamenuvanje delovanja kaj je duge
trajalo v preteklosti: Celo prelo leto bili sme rintajui. - Po deset, dvanajst vur na den on ti je bil
piui. Rabi se i za (3.) oznamenuvanje ve istoasneh pretekleh delovanj: Doklam sem ja bil
hasnei, ona je bila modne urnale tejua. - Mirko je bil kopajui, Jura je bil veui, a ja sem bil
pijau nataui. Po navade Objekt dohaja zmed Perfekta glagola biti ter participa, n.p. era sem
bil televiziju gledajui. (Takaj se more rei: era sem televiziju gledajui bil. Najmenj je dobro
jer je Kajkavski nestandardno: *era sem bil gledajui televiziju.) Mi sme bili zpomenek vodei
doklam su oni (bili) asnice tejui. Participni Perfekt nemre se od povratneh glagolov tvoriti. (
*era sme se bili smejui. *Oni su si bili ofirajui.) Nemre se tvoriti od povratneh glagolov: *bil
sem se brijui, *bili su se zabavljajui, *bila je svlaea se.

XI Participni Futur ???
Povedni obliaj Odrini obliaj
(Ja) bum sedei/a/e (Ja) Ne bum sedei/a/e il: Ne bum (ja) sedei/a/e
(Ti) bu sedei/a (Ti) Ne bu sedei/a/e Ne bu (ti) sedei/a/e
(On) bu sedei (On) Ne bu sedei Ne bu (on) sedei
(Ona) bu sedea (Ona) Ne bu sedea Ne bu (ona) sedea
(Ono) bu sedee (Ono) Ne bu sedee Ne bu (ono) sedee
(Mi) bume sedei/e (Mi) Ne bume sedei/e Ne bume (mi) sedei/e/a
(Vi) bute sedei/e (Vi) Ne bute sedei/e Ne bute (vi) sedei/e/a
(Oni) buju sedei (Oni) Ne buju sedei Ne buju (oni) sedei
(One) buju sedee (One) Ne buju sedee Ne buju (one) sedee
(Ona) buju sedea (Ona) Ne buju sedea Ne buju (ona) sedea

Vupitni obliaj
Je li (Jel') (ja) bum sedei/a/e? il: Bum li (ja) sedei/a/e?
Je li (Jel') (ti) bu sedei/a/e Bu li (ti) sedei/a/e?
Je li (Jel') on bu sedei Bu li (on) sedei?
itd.
Vupitno-odrini obliaj
Je li (Jel') (ja) ne bum/nem sedei/a/e? il: Kaj (ja) ne bum/nem sedei/a/e?
Je li (Jel') (ti) ne bu/ne sedei/a/e? Kaj (ti) ne bu/ne sedei/a/e?
Je li (Jel') (on) ne bu/ne sedei/a/e? Kaj (on) ne bu/ne sedei/a/e?
Je li (Jel') (ona) ne bu/ne sedei? Kaj (ona) ne bu/ne sedea?
itd.
Participni Futur tvori se od Futura glagola biti ter od participa istoasnosti glavnoga glagola. Rabi
se za (1.) oznamenuvanje dugecajtneh dojdueh delovanj (Celi mesec bume rintajui.), (2.) za
oznamenuvanje ve istocajtneh dojdueh delovanj (tefa bu spavajua, Luka bu krialjke
reavajui, a ja bum peglajua.), (3.) za oznamenuvanje dojduega delovanja kotero bu drugo
dojdue delovanje "preseklo" (Gda nam gosti dojdeju, mi vsi bume njeh akajui.) Ono kaj je
Participni Perfekt za prele radnje, to je Participni Futur za dojdue. Kad i pri Participnomu
Perfektu Objekt naredilno dohaja zmed pomonoga dela i glavnoga dela (Zutra bum dve zadae
54
piua. Iliti: Dve zadae bum zutra piua. Kajkavski nestandardno je rei: *Zutra bum piua
dve zadae. Participni Futur se nemre tvoriti od povratneh glagolov. (*Na zabave se bume jako
smijui. *Celo leto bume se sunajui.)

XII Participni Kondicional ???
Povedni obliaj Odrini obliaj
(Ja) bi bil sedei/a (Ja) Ne bi bil/a/o sedei/a/e il: Ne bi (ja) bil/a/o sedei/a/e
(Ti) bi bil/a sedei/a (Ti) Ne bi bil/a/o sedei/a/e Ne bi (ti) bil/a/o sedei/a/e
(On) bi bil sedei (On) Ne bi bil sedei Ne bi (on) bil sedei
(Ona) bi bila sedea (Ona) Ne bi bila sedea Ne bi (ona) bila sedea
(Ono) bi bilo sedee itd. itd.
(Mi) bi bili/e sedei/e
(Vi) bi bili/e sedei/e
(Oni) bi bili sedei
(One) bi bile sedee
(Ona) bi bila sedea

Vupitni obliaj
Je li (Jel') bi (ja) bil/a/o sedei/a/e? il: Kaj bi (ja) bil/a/o sedei/a/e?
Je li (Jel') bi (ti) bil/a/o sedei/a/e? Kaj bi (ti) bil/a/o sedei/a/e?
Je li (Jel') bi (on) bil sedei? Kaj bi (on) bil sedei?
Je li (Jel') bi (ona) bila sedea? Kaj bi (ona) bila sedea?
itd. itd.

Participni Kondicional tvori se od Pervoga Kondicionala glagola biti ter od Participa Istocajtnosti
glavnoga glagola. Rabi se (1.) za oznamenuvanje istoasneh pogodov/pogod vu vezdenjosti i
dojduosti: Tak ne bu ilo. Doklam bi ti bila spavajua, ja bi bil rintajui. - Vi bi bili
pripravljajui, a mi bi bili prireujui. Rabi se i (2.) za naglaavanje dugetrajneh potencijalneh
(?) pogodov: e ti bila troea, ja bi odiel. - e bi vi zmir spojui bili, mi bi vas ostavili. - Ja bi
sedel. i Ja bi bil sedei. po biti isto znamenuju. Medtemtoga, druga reenica znamenuje da bi
pogod(a) sedenja il istoasno z nekem drugem(-um) pogodom(-um) trajal(a) il bi sam duge trajal.
Po temu, dugotrajnosti ter morebitne istoasnosti, Participni Kondicional je paralelen
Participnomu Prezentu, Participnomu Perfektu i Participnomu Futuru. Kajda, Participni
Kondicional je za leterarni, nekolokvijalni stil lastovit.


XIII Participni Imperativ ???
Povedni obliaj Odrini obliaj
Naj bum sedei/a/e Naj ne bum sedei/a/e
Buj sedei/a/e Nej biti sedei/a/e (Ne buj sedei/a/e)
Naj bu sedei/a/e Naj ne bu sedei/a/e
Naj bume sedei/e/a Nejme biti sedei/e/a (Naj ne bume sedei/e/a/e)
Bujte sedei/e/a Nejte biti sedei/e/a
Naj buju sedei/e/a Naj ne buju sedei/e/a
Povedni obliaj Participnoga Imperativa tvori se od povednoga obliaja Imperativa glagola biti i
ktivnoga participa istoasnosti glavnoga glagola. Odrini obliaj Participnoga Imperativa tvori se
od odrinoga obliaja Imperativa glagola biti ter aktivnoga participa stoasnosti glavnoga glagola.

XIV Zvereni glagolski aspekt ???
Od zvereneh obliajov glagolov takaj se tvori: Kratki Perfekt (ja zdigel, ona pljunula, vi legli),
aktivni particip predhodnosti (zdignuli, pljunuli, pojedeli, legnuli), aktivni particip (zdignul,
55
pljunul, pojel, legel), pasivni particip (zdignut, pljunut, pojeden), pasivni particip predhodnosti
(zdignuteli, pojedeneli).

XV Nezvereni glagolski aspekt/ ???
Od nezvereneh obliajov glagolov tvori se: Prezent (sedim, tuliju, pai se), Perfekt (sem pisal, je
kuhala), Futur (bum oral, ne bu se potil), Pluskvamperfekt (bil sem lepotil, bili su podritkuvali),
Imperativ (beri, kopajte), Pervi Kondicional (zdigaval bi, leala bi),
Takaj, nezvereni glagolski aspekt se rabi v tvoritve vseh participneh oblik: Participni Prezent
(sem munikujui, je leea), Participni Perfekt (bil sem sedei, bila je leea, bili ste
zdigavajui/zdiui), Participni Futur (bum zdigavajui/zdiui, bu jedua, bute sedei, buju
leei), Kratki Perfekt (ja zdigaval, oni jeli - mi leali), Participni Kondicional (bil bi jedui, bila
bi sedea, bili bi leei), Participni Imperativ (buj leei, naj buju jedui, nej biti sedea), pasivni
particip nezvereni (zdigavanujui, pljuvanujua).

XVI. Broj + sufiks -koli ???
a) dvestokoli = okoli dvesto
b) desetkoli = okoli deset
c) jezerkoli = okoli jezero
Za oznamenuvanje neodreenoga broja neesa more se rabiti zloenica kotera je zestavljena od
broja, navadno "okrugloga" kak je deset, sto, pedeset, jezero, ter od dodavka -koli, kaj je zkraeno
od predloga okoli. V izgovoru nagaen je -ko slog: trides(e)t'koli, petnajst'koli, sto'koli.

XVII Sufiks -vu ?
Nekaj podobnog ovemu obliaju vre obstoji, reeme: poko'mu, jal'nu, gla'du, vandra'ku,
kufe'ra, kapu'ta. Z ovem sufiksom more se zani'kuvanje i kritika zka'zati. Pelde: komi'vu (on
kaj nezpadno, dudekasto komi), fanti'vu (on kaj se pod vsaku cenu hoe nekomu fantiti),
kuni'vu (on kaj zmir kune), vmili'vu (on kaj se nekome zavlai v rit), srami'vu (on kaj se
nezpadno srami). Tvori se od Imperativa za drugo lice jednine kaj na -i dokonuje ter sufiksa -
vu: deri-vu, mori-vu, pili-vu, nii-vu. Anda, netono je: *delaj-vu, *mudruj-vu, *motaj-
vu). Naglasek je na posljednje silabe.


56
REOVNIK

Ovde su lestor rei kotere su dost frekventne v ovocajtne jezine vporabe. Podost je mojeh
(morti smeneh) neologizmov, koteri su zato z oznamenuvani. Takaj su mesta akcentov
data. Kajda, ve vupital veku dvojnju znamenuje.

bogo'vit - boanstven
bolj'ica ?- prednost, vrlina, bolja strana
'erknja - zarez
'inka ??- injenica
udo'vit - udesan
'delnja - radnja
'datka?? - podatak
dob'rina - vrlina, dobra osebina (stvari, ljudi imaju kreposti)
do'poved - nagovor, sugestija
dopo'vedati, dopoveda'vati - uvjeriti, uvjeravati, nagovoriti
dos'tavek - dodatak
do'suden - presudan
dozpomenuti se - dogovoriti se
dvo'sloven - dvoslovan, od dva slova
dvoslov'kast - dvosloan, od dva sloga
fal'iven - manjkav, pogrean, kriv, defektan
'gusto - esto
iz'vustje - dijalekt
'jedro - jezgra, sr
jeno'vitno(st) - jednostavno(st)
'kajda - dakako, svakako
kak'voa - kvaliteta, osebina
'karka - borba, konflikt, spor
kuli'koa - koliina
lasto'vit - osebujan, naroit
lasto'vitost - osobnost, osobitost, osebina, vlastitost, osebujnost
le('stor) - samo
nabra'noa - nakupina
nadha'jati, nad'iti - nadolaziti, premaivati, nadii, premaiti
na'poveda - direktni, upravni govor
na'vaden - obian, uobiajen
na peldu, np. - na primjer
nare'dilo - pravilo
nare'dilno - pravilno, u pravilu
navadna imenica - opa/zajednika imenica
neraz'metva - nerazumijevanje
nez'paden - neprikladan, nepodoban
nezprav'ljen - neureen
nezverho'vit - nesvrhovit
obli'aj - oblik, forma, bie, lik (ponajve geometrijski, ne leterarni),
ob'lika - prilika, slika, obris, silueta
obsto'jati - postojati
obzetje - obzir (ne u smislu "moralni obzir", nego, npr., "uzeti u obzir")
odno'aj - odnos
odnoajen - odnosan, relativan
od'sutje - odsutnost
57
odzka'zati, odkazu'vati - odraziti, odraavati
oko'lija/oko'lie ? - okolina
okol'noa - okolnost
opa'zitva ? - opaaj, percepcija, opaska
ose'bujno - naroito, nadasve, posebno
o'pitnost - oskudnost, manjkavost
'pelda - primjer, model, uzorak
(od)pestu'vati - (od)njegovati, paziti
'padec - pade
pofa'latno - djelomino
pogla'vito - naroito, posebno
po'god(a) ? - uvjet
pogo'doven ? - uvjetan
po'kaza ? - pojava, fenomen
po'sledno, adv. - posljedino, po slijedu
pos'lovan ? - doslovan
postup'ljaj ? - postupak
po'vedna ob'lika ? - potvrdni oblik
povek'inski ?- veinom, u najveem broju sluajeva
pozmislo'vanje - poimanje, koncipiranje
pre'poved(a) - zabrana
pred'poveda ? - predgovor
prez'cajten - vjean
pri'lien - prikladan, adekvatan, slian
pri'poveda ? - indirektni govor
pristo'jati se - odnositi se, ticati se (rabi se lestor za ljude)
razlar'fati - demaskirati, raskrinkati
razvu'denje, razvud'njenje - ralamba, analiza
razvud'njeti, razvudnju'vati - raalniti, analizirati, ralanjivati
reo'red- red rijei
redo'red ?- pravilan poredak
relativnica ?? - rije na koju se odnosi relativna zamjenica
rud - gust
slobod'nica (iliti slo'bodna temelj'nica) ? - jedna od reenica u nezavisno sloenim
(slobodno kombineranem) reenicama
sred'je - sredina, sr
stano'vit - zbiljski, istinski, prav
stano'vito - zaista, zbilja
svoje'peldno ? - na svoj nain, po svom primjeru
'tenja ? - tijek
teme'ljina - osnovica, osnovnost,
temelj'njica - glavna reenica (glavni dio zavisno sloene reenice)
ter'ditva - tvrdnja
'tijam - ak
veza'nica ? - zavisna reenica (zavisni dio zavisno sloene reenice)
vez'nika slobod'nica ? - ona reenica u nezavisno sloenoj reenici koja poinje veznikom
vmetel'niki - umjetniki
vmetel'nik - umjetnik
vme'telnost - umjetnost, umjenost, spretnost
vpe'ljatva ?? - uvod, uvoenje
vre'metva - glagolsko vrijeme
vreme'nit - vremenski, star
58
vun'datva - izdanje, publikacija, publiciranje
vu'deti - ubaciti, ukljuiti, staviti
vun'zetek - iznimka
vun'zetno - iznimno
vupi'talo - upitnik
vu'pitni - upitni
vu'pitni do'etek ? - upitni dodatak (sredstvo da se reenica uini upitnom)
(za)fif'njati (se) - (na)minkati (se), (za)mazati (si) lice
'zamerka - zamjerka, primjedba, kritika
z(a)mi'sel - zamisao, ideja
zapopa'danost - iznenaenost, zaokupljenost, obuzetost
zapo'pasti - iznenaditi, zatei, obuzeti, zaokupiti
za'vaba? - izazov
zava'biti, zavablju'vati - izazvati, izazivati
zavik(a) - uzvik, usklik
zde'lina - izradak, uradak, djelo
zeder'ati, zedera'vati - sadrati, sadravati
zeder'ina - sadraj
zev'sem - potpuno, uope
zevse'men - potpun, cijel, sav
zgod - sluaj
zgo'da - dogaaj
zgodo'pis ? - asopis
zgodo'vit - sluajan
zgoaj - sluaj
'zgoja - uzgoj, odgoj
zkaz - izraz, iskaz
zkaza ? - pojava, fenomen
zkazljivost - izraajnost
zkupna imenica ?- zbirna imenica
zkup'nik - zbornik (radova)
zmekljiv - nestalan, nepostojan, eluzivan
zmir - stalno, neprestano
zmi'sel - smisao
'zmoi, zmou'vati - uspjeti, iznai, uspijevati
zmo/ zmoje/ zmoka/ zmoitva ??? - uspjeh
'zmoi se - obogatiti se
zna'men - znak, oznaka
zna'menje - znaenje, zbirna imenica od znamen takoer
zpe'ljatva - izvedba
zpo'doben - slian
zred - poredak, sustav
'zredka ?? - redoslijed
ztvo'ritva - in stvaranja, formiranje
zvud'ritva/ zvu'der ??? - sraz, sukob, sudar
zvun - osim
59





























opyright
eljko Funda
Z004.