UMETNOST je ustvarjalnost, obrtnik uporablja svojo domiljijo/izvirnost.

LIKOVNA FILM GLASBA GLEDALIE LITERATURA SLIKARSTVO GRAFIKA KIPARSTVO ARHITEKTURA FOTOGRAFIJA OBLIKOVANJE STRIP 2D 3D

UMETNOST

Na kaj vpliva UMETNIKO DELO FILOZOFIJA DRUBENA ZAVEST PSIHOLOGIJA TRADICIJA TEHNIKA, ZNANOST UMETNIKA KRITIKA kritizira, razlikuje staro umetnost UMETNOSTNA ZGODOVINA humanistina znanost, govori o umetninah in zgodovini idej, ki so se izrazile v teh stvaritvah. Cilj je ta, da priblia staro umetnost in s tem laje razumemo umetnost. USTVARJALNOST Pablo Picasso Bikova glava

Jackson Pollock (akcijsko slikarstvo) drippainting

Pristop k likovnemu delu

osnovni predmet, ki ga lahko likovni motiv predstavlja
PORTRET AVTOPORTRET FIGURA AKT

LIKOVNI MOTIV

ANIMALIZEM

TIHOITJE

KRAJINA

VEDUTA

pogled na mesto

INTERIER

IKONOGRAFIJA

grko rimska mitologija

Francisco de Goya: Saturn re svoje otroke

Sandro Botticelli: Rojstvo Venere Laokoontova skupina

idovsko-kransko sveto pismo

Donatello David Adam in Eva

Franc Kavi Salomonova razsodba Michelangelo Pieta

zgodovina

Jacques Luis David Prisega Horacijev

Theodore Gericault Splav meduze

LIKOVNA KOMPOZICIJA
Prosta ali nevezana (prazgodovina, 20.stol.) Trikotna (renesansa)

Vodoravna ali friz (stari, srednji vek)

Diagonalna (barok)

Simetrina (srednji vek)

Zlati rez

Podlaga

Razvoj slikarstva
STENSKO (MOZAIK) TABELNO

STENSKO (FRESKA)

ILUMINIRANI ROKOPISI

VAZNO

POSLIKANA OKNA

Jama LASCAUX (Fr.)

PRAZGODOVINA

Jama ALTAMIRA (p.)

GRIJA( stensko slikarstvo se ni ohranilo; slikanje na vaze) ETRUANI RIMLJANI (po stropu freske, po tleh mozaiki) POMPEJI (mesto zasul vulkan trije stili (iluzionistini, risanje ptice, vejice)) slika iz Pompejev
Razvito slikarstvo (2 dimenziji, palae, svetia, papirus) Minojska kultura (knosos-Kerta)

STARI VEK

Nastajanje fresk, mozaikov (Bizantinci mojstri mozaikov); San Vitale (Ravenna) veina umetnosti gre za cerkev in samostane; nastajanje iluminiranih rokopisov (zaetna okraena rka iniciala); tapiserija sestavljena iz veih nitk; emajl je narejen na kovinski podlagi; vitra je poslikano okno (gane barve ; svinec) najbolj znamenit za gotiko (osrednje okno se imenuje rozeta)razvoj tabelnega slikarstva (ikona pravoslavna cerkev; oltarne slike) ; grobo / nenatanno slikanje ILUMINIRANI ROKOPIS

SREDNJI VEK

FRESKA

MOZAIK

TAPISERIJA

EMAJL

VITRA

IKONA

TABELNO SLIKARTSVO OLTARNA SLIKA

Odkritje Amerike, zanimanje za antiko, natannost, perspektiva, anatomija loveka, zaetek uporabe oljnih barv, slikanje na platno, zaetki risanja portretov, aktov, prizorov, prostor (svetloba); ikonografija mitoloka. Vpliv antine umetnosti J S zgodnja Sandro Botticelli Jan van Eyck Rojstvo Venere Madona kanclerja Rolina

RENASANSA

visoka

Leonardo da Vinci Mona Lisa (+Sv.Ana)

Albrecht Drer Avtoportret

Michelangelo Buonarroti Sikstinska kapela

Pieter Bruegel e slepec slepca vodi

Tizian Venera, ugrabitev Evrope

Nierinmus Bosh

GIOTTO - freske

Najveji naroniki druina Medii

Uporaba temnejih barv Elgreco Pokop grofa Orgaza

MANIERIZEM

Raziritev do Amerike, Rusije; znailne lebdee figure, dramatinost, razgibanost, slikanje svetlo-temnih kontrastnih barv, stropno-iluzionistino slikanje

BAROK

Michelangelo Caravaggio Poklicanje sv. Mateja

Pieter Paul Rubens Ugrabitev levkipovih hera

Fortunat Bergant Portreti (meanski)

Rembrandt van Ryn Nona straa

Rembrandt dobi nalogo naslikati kraljevo strao. Pri tem doda njegovo eno v ospredje

Diego Velasquez Las Meninas

Umetnost namenjena visokemu plemstvu Slikanje benih trenutkov; teme iz mitologije, svetleje barve kot v baroku. Honure Fragonand Gugalnica

ROKOKO

Zanimanje za stari vek; odkritje Pompejev; strog slike z moralnim naukom. Jacques Luis David Prisega Horacijev Franc Kavi Salomonova razsodba

NEOKLASICIZEM

Zanimanje z srednji vek, zanimala jih je narava, dramnatine spremembe (srednjeveke ruevine, meseina, nevihta); mona ustva ; majhna vloga loveka Theodore Gericault Splav meduze Eugene Delacroix Svoboda vodi ljudstvo Anton Karinger Triglav iz Bohinja

ROMANTIKA

Francisco de Goya 3. maj 1808

Francisco de Goya Saturn re svoje otroke

Caspar David Friedrich Popotnik nad zamegljeno pokrajino

Realistino upodabljanje brez mitologije, verskih tem. Slikarji riejo naravo(podobno fotografiji). Na slikah se pojavljajo delavce ki so trdo delali. Pod to obdobje spada tudi Ivana Kobilca. Jurij ubic Pred lovom Ivana Kobilca Poletje

REALIZEM

Ivana Kobilca - Kofetarica

Ivana Kobilca - Likarice

Druga polovica 19.stol. Pojavil se je v Franciji, zanimanje za odboj svetlobe hitreje slikanje; uporabljajo ploate opie in iste barve, slikanje direktno na naravi, uporaba benih trenutkov. Ljudje niso sprejeli slik (grobe slike). Francoski predstavniki Monet Impresija Manet Zajtrk v travi

IMPRESIONIZEM

Degas Balet

Reonir Kosilo olnarskega drutva

Slovenski predstavniki Matija Jama Drnstein

Matej Sternen Prvi akt

Rihard Jakopi Krianke

Ivan Groha Sejalec

Razkol med drubo in umetniki. Konec 19.stol., novi pogledi, Obdobje zavestne deformiranje oblike, svoboda uporabe barve, zanimanje za Japonsko in srednjeveko umetnost. Slikarstvo se oddaljuje od resninega sveta. CEZANNE zelo premiljeval pri risanju, zagovarjal teorijo o modulaciji (ena od slik svete Viktorije) GOGH Nizozemec, mone barve, pri stavi si odrezal uho GAUGUIN risanje domorodcev (dekle se boji zaspati saj se boji da bo priel po njo duh) Paul Cezanne Sveta Viktorija Vincent van Gogh Nona kavarna

POSTIMPRESIONIZEM

Paul Gauguin Duh mrtvih sedi