1

Toma Janei VAGINALNA FLEKSIBILNOST (esej) Vaginalna

fleksibilnost ensk se kae dejstvu, da so pripravljene uskladiti svoje seksualne in ekonomske potrebe pri naboru seksualnih partnerjev v patriarhalni drubi, pri tem pa se slepijo, da so to njihove resnine potrebe, da utijo afiniteto do doloenega mokega iz resninih nagibov, neodvisno od njegovega ekonomskega poloaja. Edino v komunizmu druge faze, ko bi odmrla drava in s tem sleherni buroazen vpliv na (samo)vrednotenje posameznika, bi bila taka logika ukinjena, ker bi bilo premoenje irelevantna kategorija. Podobno v razvitem socializmu. Lepo ensko telo je v meanskem okolju kapital, enska ga doivlja kot investicijo v zvezo z mokim. ensko nezavedno je v buroazni drubi pogosto prodajno (kurbirsko) strukturirano kot je moko nezavedno nakupno (zvodniko) strukturirano. Vagina je pogosto razumljena kot kapital, ki omogoa materialno udobje, zato lepe enske praviloma nikoli seksualno ne obujejo z revei. Izobrazba tukaj nima velike vloge. Vije izobraene enske zahtevajo tudi bolje plaane seksualne partnerje, ker podzavestno e vedno razmiljajo v lui samo-prostituiranja. (Malo)meanska ekonomsko-seksualna zveza med mokim in ensko je najvekrat travestija zveze prostitutke in zvodnika, s tem da je zvodnik tudi njena edina stranka. To je lana meanska ljubezen med mokim in ensko, ki se slepi da denar med njima ni glavni posrednik. V meansko-kapitalistini drubi se mora moki obnaati kot zvodnik samec, ki s kapitalom privablja samice (e ne, je socialno izkljuen), samec, ki mora ensko impresionirati s falino-kapitalskimi simboli (hiami, avtomobili, razkazovalno potronjo). Denar in bogastvo sta videna kot najviji vrednoti. Odnos do enske je pri (malo)meanu izrazito materialistien, lastniki to je dejansko zvodniko pojmovanje enske kot kurbe, s to razliko da je pri (malo)meanu zvodnik in stranka on sam. enska, (malo)meanka pa se v patriarhalni drubi v zvezi nezavedno doivlja kot elitna spremljevalka, torej tista, ki s svojim videzom dosega bolji ali slabi materialni status, pridobi monejega ali ibkejega samca. Izobrazba tukaj praviloma ne pomaga dosti. Vaginalna ekonomija. Marx pie o zavedanju; lovek se ne zaveda svojih resninih potreb, zato prevladuje lana zavest ideologija. e Freud je pokazal, da se lovek ne zaveda svojih resninih nagnjenj. Zavest o resninosti loveka seznani z njegovimi resninimi potrebami in pogoji (Fromm, 1961/2011: 21-23). V socialnem kontekstu subjektivizem in objektivizem, spiritualizem in materializem prenehajo biti antinomije. Koncept privatne lastnine predpostavlja da subjekt poseduje zasebno lastnino, kadar jo ima dejansko kot kapital ali jo direktno konzumira. Koncept privatne lastnine po Marxu obstaja kot sredstvo za ivljenje, a je napano razumljen kot ivljenje privatne lastnine same to je odtujitev v fizinem in intelektualnem smislu, nadomeena s pojmom posedovanja. Redukcija lovekega bitja na dimenzijo posedovanja. Ve kot ima, veja je odtujitev (ibid.: 35-36). Marx trdi da z rastjo materialnih objektov naraa tevilo tujih entitet, katerim je lovek podvren, z nevarnostmi prevare, tatvine itd. In posledino osiromaenje loveka. Njegova potreba po denarju naraa. Denar je edina sila, s katero lahko lovek obvladuje sovrano okolje, zato

2 postaja lovek vse boj odvisen od denarja, manj avtonomen, njegova potreba po denarju je edina resnina potreba, ustvarjena z moderno ekonomijo (ibid.: 54). ... spolna svoboda se usklajuje s koristnim prilagajanjem, naelo represivne resninosti je vse bolj prodrlo v naelo uitka, v odtujenem svetu (Marcuse, 1955/1985: 90). Prevlada naela resninosti nad naelom uitka v represivni de-sublimaciji se kae v slabitvi erotine energije in spremlja sodobne tenje k introjekciji totalitarizma v vsakodnevno lovekovo delo in okolico, v njegov trud in njegovo radost, spolnost pa pronica v poslovne odnose, politiko, propagando in postane orodje drubene kohezije prek pristajanja na pravila igre (Marcuse, 1955/1985: 13). Subjekt je dispozicija za delovanje, ki tei k maksimalni svobodi. V kapitalistini drubi imamo negativno svobodo, nesvobodo znotraj lastnikih restrikcij: svobodo posedovanja, na raun svobode delovanja. Demokracija v kapitalistini drubi je demokracija le za tiste, ki posedujejo, kot je ugotovil e Lenin v Dravi in revoluciji, in nesvoboda za tiste, katerih posest je minimalna. Zato kapitalistino-meanski koncept subjekta, v korelaciji z lastnino, na nain atributa lastnine, pomeni de facto smrt subjekta. Smrt subjekta pomeni ivljenje objekta, popredmetenje ivljenja. V Une femme marie je Godard predstavil obliko prostitucije kot pogoj meanskega zakona. Heroina je (seksualni) objekt za moa. Odtod pogled na zakonsko zvezo kot legalizirano prostitucijo, oz. kot bi rekel Kant: Pogodba ki zagotavlja podpisnikom ekskluzivno uporabo partnerjevih seksualnih organov (Roud, 1967/2010: 25). Oglaevanje povzroa, da si ljudje ejo ve kot imajo, tako jih primora da se prostituirajo, da kupujejo stvari, drugi se prostituirajo da jih prodajajo: neskonen zaaran krog potrone drube (ibid.: 25). Godard je dejal: Mislim, da je oglaevanje prostitucija; je zvodnitvo. Imenujem prostitutko vsakega, ki dela to esar noe. (ibid.: 25). V tej lui je seveda razmiljanje enske kot prostitutke odvisno glede na njen ekonomski poloaj. V odnosu do slabe plaanih mokih ni prostitutka, je pa v odnosu do bolje plaanih. Moki vendarle ne more biti prostitutka, ker njegovo telo ni seksualno-trgovski objekt, lahko je zgolj mezdni suenj, v razmerju do mokih/ensk, ki so vije na drubeni lestvici. Mezdni suenj je stvar brez seksualnih organov in pravic. lovekova seksualnost je odvisna od njegovih ekonomskih pogojev bivanja; poleg subjektivnega pritiska pri nastanku sublimacij je forma sublimacije docela ekonomsko pogojena, kajti o tem, kako lahko lovek sublimira svoje gone, odloa predvsem drubeni poloaj (Reich, 1984: 43). Prostitucija ima v dobesednem pomenu besede zelo nizek drubeni status, saj je slednja zrcalo nerazreenih drubenih protislovij, razmerij med spoloma in potlaitev ter zato, ker so se drubeni subjekti prisiljeni prostituirati pri svojem delu, torej virtualno posnemati dejansko prostitucijo. Slovenke so znane kot precej domiljave, hladne (aseksualne) enske, podobno npr. Norveanke, kar je oba znailnost ensk, ki vrednotijo, rangirajo moke glede na njihovo kupno mo. Intelektualno in materialno opolnomoenje ensk v drubi kot posledica veje (univerzitetne) izobrazbe ne spreminja (malo)meanskega miljenja in pojmovanja sveta kot materialistine lestvice v korelaciji s seksualnostjo to je tipino malomeanski pogled na drubo, na mokega, na lastno telo. Telo kot investicija. V enskem - (malo) meanskem nezavednem materialistini simboli produktivnosti oz. objekti razkazovalne

3 potronje, ki jih poseduje moki, delujejo kot falini simboli, ki obljubljajo uspeen razplod. Objekti razkazovalne potronje hie, avtomobili, jahte so videni kot rezultat dela in sposobnosti, zato jih malomeani cenijo. Ker imajo nizko razvito sposobnost imaginacije, simbolinega in metaforinega miljenja, verujejo le v materialne objete. Zato sovraijo umetnost, ker je ne razumejo. Pojmovanje umetnosti kot obrti ali druinske tradicije je tipino malomeansko. Tako pojmovanje umetnosti odseva tudi v umetnikih akademijah, zlasti na AGRFT, kjer je nepotizem vaen kriterij pri izboru kandidatov na sprejemnih izpitih, pa tudi mediokriteta. Za malomeane je Audi vrednota, ne pa recimo Antonioni ali ostakovi. Materialistine predpostavke sveta (male)buroazije: subjekt kot monada, materializem, dober zakon kot vrednota, drubeni status quo. Hia-avto-pes-in-ena maksima.

Literatura: Fromm, Erich (1961/2011): Marx's Concept of Man, with a translation from Marxs Economic and Philosophical Manuscripts . Martino publishing, Mansfield Centre. New York: Frederick Ungar Publishing Co. Marcuse, Herbert (1955/1985): Eros i civilizacija. Zagreb. Naprijed, Biblioteka psiha. Reich, Wilhelm (1984 ): Sexpol. Ljubljana: Krt. Roud, Richard: (1967/2010): Godard. British Film Institute.