Cenovna stabilnost: zakaj je zame pomembna?

Prironik za uence

Kaj lahko kupim za 10 ? CD, mobikartico, morda knjigo Ampak kako je to pravzaprav mogoe? Zakaj lahko kos papirja zamenjam za blago ali storitev? Navsezadnje tiskanje bankovca stane le nekaj centov.

Stvar zaupanja
Zakaj je torej ta kos papirja vreden toliko, kot je? Preprosto zato, ker mu zaupamo. e prijatelju posodim 10 , vem, da mi jih bo prej ali slej vrnil. S stabilno valuto, kot je euro, prav tako vem, da z bankovcem lahko kupim blago ali storitve v vrednosti, ki je na njem natisnjena. In seveda velja tudi obratno e bi vrednost nenadoma izgubil, mu ne bi ve zaupal. Denar ima vrednost torej zato, ker mu ljudje zaupamo.

Plaevanje z denarjem je bolj praktino kot menjava stvari

Predstavljajmo si, da denar ne bi obstajal. Vse, kar navadno kupimo z denarjem, bi lahko dobili samo z menjavo za drugo blago ali storitve. e bi si na primer pek elel postrii lase, bi moral najprej najti frizerja, ki bi bil v zameno za strienje pripravljen sprejeti kruh. In e bi hotel nove evlje, bi moral najti evljarja, ki bi bil za par evljev prav tako pripravljen sprejeti nekaj hlebcev kruha. Pri blagovni menjavi bi moral vsakdo poiskati nekoga, ki potrebuje prav to, kar mu drugi ponuja, in v zameno lahko ponudi tisto, kar drugi potrebuje. In tudi e bi takega loveka nael, bi se e vedno morala sporazumeti glede menjalnega razmerja med kruhom in strienjem, strienjem in evlji in tako naprej. Denar poenostavi ivljenje na tri naine. Prvi: je menjalno sredstvo ponudbe in povpraevanja ni ve treba usklajevati z menjavo stvari. Drugi: je obraunska enota cene so izraene samo v denarju in ne ve v blagu ali storitvah. In tretji: denar je nain hranjenja vrednosti mogoe ga je shraniti in z njim kupovati kasneje.

Cenovna stabilnost in vrednost denarja

Za cene lahko reemo, da so stabilne, e denar s asom ohranja vrednost. To je pomembno na primer takrat, ko ga elimo shraniti in z njim nekaj kupiti kasneje. Gotovo ne bi bilo prijetno, e bi privareval 10 , da bi lahko naslednji mesec kupil CD, ko bi konno priel v trgovino, pa ugotovil, da zdaj stane 12 . Ali ko bi se vrnil z 12 in bi CD stal e 14 . Na sreo cene navadno ne rastejo tako hitro (gl. inacijsko tabelo na str. 14 in 15).

Kako merimo spreminjanje cen

Indeksi cen ivljenjskih potrebin, ki se uporabljajo za preverjanje stabilnosti cen, se izraunavajo vsak mesec na osnovi t.i. nakupovalne koarice. Ta vsebuje irok izbor izdelkov, ki jih navadno kupuje povpreno gospodinjstvo. Ceno celotne nakupovalne koarice, ki se uporablja kot merilo splone ravni cen, strokovnjaki nato v rednih razmikih preverjajo, da bi ugotovili, za koliko so se cene zviale (oziroma, redkeje, zniale).

Inacija, deacija in cenovna stabilnost

Inacija pomeni zvianje splone ravni cen. Povedano preprosto: do inacije pride takrat, ko obstaja preve denarja za premalo dobrin. Cene se lahko poveajo iz razlinih razlogov. e bi v trgovini na primer ostal samo e en CD, ki ga elim kupiti ne le jaz, ampak tudi vsi moji prijatelji, bi prodajalec verjetno dvignil ceno, ker bi vedel, da je povpraevanje veliko in lahko zanj dobi ve denarja. Podobno se cena izdelka lahko povea, e se podrai njegova izdelava. e se na primer podrai energija, se bodo poveali tudi stroki izdelave CD-ja, zato bo izdelovalec dvignil veleprodajno ceno, da bi se izognil izgubi. Iz istega razloga bo nato prodajalec to poveanje cene skual prenesti na kupce.

V obeh primerih je moj bankovec za 10 svojo vrednost ali kupno mo izgubil zato, ker z njim ne morem ve kupiti CD-ja. Vseeno bi o inaciji lahko govorili le takrat, ko bi se poveala skupna cena vseh dobrin v nakupovalni koarici in ne le cena enega izdelka. Deacijo je mogoe opredeliti kot nasprotje inacije ali kot stanje, kjer splona raven cen v doloenem obdobju pada. Najpogosteji razlog zanjo je nizko povpraevanje po blagu in storitvah, ki podjetja prisili, da zniajo cene svojih izdelkov. Cene so stabilne, e v povpreju niti ne rastejo (kot v inacijskih asih) niti ne padajo (kot v obdobjih deacije), ampak ostajajo razmeroma nespremenjene. e lahko za 50 kupim priblino enako nakupovalno koarico dobrin kot pred dvema letoma, je mogoe rei, da je splona raven cen stabilna.

Cenovna stabilnost spodbuja gospodarsko rast in zaposlovanje

ker je cene laje primerjati
Stabilne cene olajajo primerjavo cen razlinih izdelkov in poenostavijo nakupovalne odloitve. Kadar so cene stabilne, lahko kot potroniki hitro ugotovimo, ali se je cena zadnjega modela kavbojk poveala v primerjavi s ceno trenirke, ki je pravkar prila na police. Zato se laje odloimo, kaj bi bilo dobro kupiti z denarjem, ki ga imamo. Podobno se lahko tudi podjetja bolj poueno odloajo o nalobah. Tako sredstva razporejajo na najbolj uinkovit nain, kar poveuje produktivnost gospodarstva.

Pri inaciji (ali deaciji) se cene vseh dobrin spreminjajo skokovito, pogosto in nepredvidljivo. Zato je teko presoditi, ali se je s spremembo cene doloen izdelek v primerjavi z drugimi podrail ali pocenil. Podjetja in potroniki lahko spremembo cene razumejo narobe in se napano odloijo glede nakupov. Posledica je neuinkovita uporaba sredstev.

ker zniuje stroke izposoje denarja

Ko so cene stabilne, so posojilojemalci in posojilodajalci za svoje prihranke pripravljeni sprejeti nije obrestne mere, ker priakujejo, da se vrednost denarja dlje asa ne bo spremenila. V nasprotnem primeru bi zahtevali doloeno zavarovanje za negotovo vrednost denarja v prihodnosti in vije obrestne mere za posojila ali vloge.

Za oboje so nije obrestne mere torej ugodne. Pomenijo nijo ceno posojil tako za podjetja, ki elijo kupiti sodobnejo opremo, kot za posameznike, ki bi radi npr. kupili nov avto ali hio. Tovrstne spodbude k nalobam izboljujejo konkurennost podjetij in ustvarjajo nova delovna mesta. To je dodaten razlog, zaradi katerega stabilne cene pomembno prispevajo h gospodarski rasti in zaposlovanju.

Kaj stabilne cene pomenijo za drubo nasploh

Stabilne cene so nujne tudi za drubeno stabilnost. V inacijskem okolju se cene spreminjajo pogosto in nepredvidljivo, kar lahko ljudem povzroa precejnjo kodo. Inacija lahko na primer znia vrednost prihrankov in navadno najbolj prizadene najrevneje ljudi, saj imajo ti najmanj monosti, da se zavarujejo pred uinki inacije. V preteklosti je visoka inacija (ali deacija) pogosto povzroila drubeno nestabilnost.

Eurosistem varuh cenovne stabilnosti

Eurosistem sestavljajo ECB in nacionalne centralne banke tistih drav lanic EU, ki so e sprejele euro. Njegova glavna naloga je skrbeti za stabilnost cen v celotnem euroobmoju. Cilj denarne politike ECB je, da v euroobmoju srednjerono vzdruje im nijo letno stopnjo inacije na ravni pod 2 odstotkoma, a blizu te meje. Povedano drugae: moj CD v prihodnje ne bi smel stati ve, kot stane danes (gl. inacijsko tabelo na str. 14 in 15).

10

Euroobmoje

Euroobmoje Leta 2005 so euroobmoje sestavljale Belgija, Nemija, Grija, panija, Francija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Avstrija, Portugalska in Finska

vedska

Finska

Helsinki Talin

Drave lanice EU s posebnim statusom Drave lanice EU, ki e niso sprejele eura
Dublin

Stockholm

Estonija Latvija
Riga

Danska
Kobenhaven

Litva
Vilna

Irska

Velika Britanija
London

Nizozemska
Amsterdam Bruselj Berln

Varava

Poljska
Praga

Nemija eka
Dunaj

Belgija
Pariz

Luksemburg
Luxembourg

Slovaka
Bratislava Budimpeta

Avstrija Francija Slovenija

Ljubljana

Madarska

Italija Portugalska
Lizbona Madrid Rim

panija

Grija
Atene

Valletta Madeira (PT)

Stanje: v letu 2005

Kanarski otoki (ES)

Malta

Azori (PT) Francoska Guadeloupe Martinique Runion (FR) Gvajana (FR) (FR) (FR)

Ciper
Nikozija

Slovarek
Blagovna menjava: izmenjava blaga in storitev brez uporabe denarja kot menjalnega sredstva. Mogoa je le tam, kjer obstaja skupna potreba po dobrinah, s katerimi se trguje. Cenovna stabilnost: vzdrevanje cenovne stabilnosti je osnovna naloga Eurosistema. Svet ECB, najviji organ odloanja v ECB, cenovno stabilnost opredeljuje kot medletno poveanje harmoniziranega indeksa cen ivljenjskih potrebin v euroobmoju, ki je manje kot 2 %. Cilj ECB je, da v srednjeronem obdobju ohranja stopnjo inacije pod 2 %, a blizu te meje. Deacija: padec splone ravni cen, npr. v indeksu cen ivljenjskih potrebin. Euroobmoje: obmoje, ki vkljuuje tiste drave lanice Evropske unije, ki so sprejele euro kot skupno valuto. Eurosistem: ECB in nacionalne centralne banke tistih drav lanic EU, ki so e sprejele euro.

12

Evropska centralna banka (ECB): ustanovljena je bila 1. junija 1998 in ima sede v Frankfurtu na Majni v Nemiji. ECB je srce Eurosistema. Evropski sistem centralnih bank (ESCB): sestavljajo ga ECB in nacionalne centralne banke vseh drav lanic EU, ne glede na to, ali so e sprejele euro ali ne. Indeks cen ivljenjskih potrebin: indeks, ki se izraunava vsak mesec na osnovi t.i. nakupovalne koarice. Za euroobmoje se uporablja harmonizirani indeks cen ivljenjskih potrebin (HICP). Statistino metodologijo zanj so medsebojno uskladile vse udeleene drave. Inacija: poveanje splone ravni cen, npr. v indeksu cen ivljenjskih potrebin. Obrestna mera: dodatni odstotek denarja, ki ga prejmem, e denar posodim nekomu drugemu (ali hranim v banki), ali dodatni odstotek denarja, ki ga plaam, e si denar sposodim.

13

Inacijska tabela
1. Uinek inacije na ceno CD-ja, ki stane 10
(po n letih)

Letna stopnja inacije:

1%

2%

5%

10%

30 %

Stabilne cene 1 leto kasneje 10,10 2 leti kasneje 10,20 3 leta kasneje 10,30 4 leta kasneje 10,41 5 let kasneje 10,51 6 let kasneje 10,62 7 let kasneje 10,72 8 let kasneje 10,83 9 let kasneje 10,94 10 let kasneje 11,05 10,20 10,40 10,61 10,82 11,04 11,26 11,49 11,72 11,95 12,19

Inacijsko okolje 10,50 11,03 11,58 12,16 12,76 13,40 14,07 14,77 15,51 16,29 11,00 12,10 13,31 14,64 16,11 17,72 19,49 21,44 23,58 25,94 13,00 16,90 21,97 28,56 37,13 48,27 62,75 81,57 106,04 137,86

14

2. Uinek inacije na kupno mo denarja

po n letih inacije pri dani stopnji inacije, v odstotkih)

(zaetno leto = 100,

Letna stopnja inacije:

1%

2%

5%

10%

30 %

Stabilne cene 1 leto kasneje 2 leti kasneje 3 leta kasneje 4 leta kasneje 5 let kasneje 6 let kasneje 7 let kasneje 8 let kasneje 9 let kasneje 10 let kasneje 99,0 98,0 97,1 96,1 95,1 94,2 93,3 92,3 91,4 90,5 98,0 96,1 94,2 92,4 90,6 88,8 87,1 85,3 83,7 82,0

Inacijsko okolje 95,2 90,7 86,4 82,3 78,4 74,6 71,1 67,7 64,5 61,4 90,9 82,6 75.1 68,3 62,1 56,4 51,3 46,7 42,4 38,6 76,9 59,2 45,5 35,0 26,9 20,7 15,9 12,3 9,4 7,3

15

UROSISTEM

EUROSISTEMA

Evropska centralna banka Kaiserstrasse 29 60311 Frankfurt na Majni Nemija www.ecb.int

ISBN (online) 92-9181-751-1 SL