Cenovna stabilnost: zakaj je zame pomembna?

Priročnik za učence

Stvar zaupanja Zakaj je torej ta kos papirja vreden toliko. ki je na njem natisnjena. kot je euro. ker mu ljudje zaupamo. Denar ima vrednost torej zato. da mi jih bo prej ali slej vrnil. prav tako vem. morda knjigo … Ampak kako je to pravzaprav mogoče? Zakaj lahko kos papirja zamenjam za blago ali storitev? Navsezadnje tiskanje bankovca stane le nekaj centov. ker mu zaupamo.Kaj lahko kupim za 10 €? CD. mobikartico. Če prijatelju posodim 10 €. S stabilno valuto. 2 . vem. In seveda velja tudi obratno – če bi vrednost nenadoma izgubil. da z bankovcem lahko kupim blago ali storitve v vrednosti. mu ne bi več zaupal. kot je? Preprosto zato.

kar mu drugi ponuja. ki potrebuje prav to. kar navadno kupimo z denarjem. striženjem in čevlji in tako naprej. Drugič: je obračunska enota – cene so izražene samo v denarju in ne več v blagu ali storitvah. in v zameno lahko ponudi tisto.Plačevanje z denarjem je bolj praktično kot menjava stvari Predstavljajmo si. kar drugi potrebuje. In tretjič: denar je način »hranjenja vrednosti« – mogoče ga je shraniti in z njim kupovati kasneje. ki bi bil v zameno za striženje pripravljen sprejeti kruh. bi moral najprej najti frizerja. Prvič: je menjalno sredstvo – ponudbe in povpraševanja ni več treba usklajevati z menjavo stvari. bi moral najti čevljarja. Denar poenostavi življenje na tri načine. Pri blagovni menjavi bi moral vsakdo poiskati nekoga. bi se še vedno morala sporazumeti glede menjalnega razmerja med kruhom in striženjem. bi lahko dobili samo z menjavo za drugo blago ali storitve. Vse. In tudi če bi takega človeka našel. da denar ne bi obstajal. In če bi hotel nove čevlje. ki bi bil za par čevljev prav tako pripravljen sprejeti nekaj hlebcev kruha. Če bi si na primer pek želel postriči lase. 3 .

znižale). če bi privarčeval 10 €. Gotovo ne bi bilo prijetno. da bi ugotovili. strokovnjaki nato v rednih razmikih preverjajo. se izračunavajo vsak mesec na osnovi t. »nakupovalne košarice«. redkeje. 14 in 15). Kako merimo spreminjanje cen Indeksi cen življenjskih potrebščin. ko bi končno prišel v trgovino. da so stabilne. če denar s časom ohranja vrednost.Cenovna stabilnost in vrednost denarja Za cene lahko rečemo. da zdaj stane 12 €. inflacijsko tabelo na str. Ceno celotne »nakupovalne košarice«. ki jih navadno kupuje povprečno gospodinjstvo. To je pomembno na primer takrat. Ta vsebuje širok izbor izdelkov. ki se uporabljajo za preverjanje stabilnosti cen. za koliko so se cene zvišale (oziroma. 4 . pa ugotovil. ko ga želimo shraniti in z njim nekaj kupiti kasneje. Na srečo cene navadno ne rastejo tako hitro (gl. Ali ko bi se vrnil z 12 € in bi CD stal že 14 €. ki se uporablja kot merilo splošne ravni cen. da bi lahko naslednji mesec kupil CD.i.

ker bi vedel. zato bo izdelovalec dvignil veleprodajno ceno. 5 . da bi se izognil izgubi. Podobno se cena izdelka lahko poveča. Cene se lahko povečajo iz različnih razlogov. bi prodajalec verjetno dvignil ceno.Inflacija. se bodo povečali tudi stroški izdelave CD-ja. da je povpraševanje veliko in lahko zanj dobi več denarja. Če se na primer podraži energija. Če bi v trgovini na primer ostal samo še en CD. ampak tudi vsi moji prijatelji. če se podraži njegova izdelava. ko obstaja preveč denarja za premalo dobrin. ki ga želim kupiti ne le jaz. Povedano preprosto: do inflacije pride takrat. deflacija in cenovna stabilnost Inflacija pomeni zvišanje splošne ravni cen. Iz istega razloga bo nato prodajalec to povečanje cene skušal prenesti na kupce.

Najpogostejši razlog zanjo je nizko povpraševanje po blagu in storitvah. Deflacijo je mogoče opredeliti kot nasprotje inflacije ali kot stanje. da znižajo cene svojih izdelkov. Če lahko za 50 € kupim približno enako »nakupovalno košarico« dobrin kot pred dvema letoma. Vseeno bi o inflaciji lahko govorili le takrat. Cene so stabilne. kjer splošna raven cen v določenem obdobju pada. da je splošna raven cen stabilna. če v povprečju niti ne rastejo (kot v inflacijskih časih) niti ne padajo (kot v obdobjih deflacije). ker z njim ne morem več kupiti CD-ja. ki podjetja prisili. ampak ostajajo razmeroma nespremenjene.V obeh primerih je moj bankovec za 10 € svojo vrednost ali »kupno moč« izgubil zato. 6 . ko bi se povečala skupna cena vseh dobrin v »nakupovalni košarici« in ne le cena enega izdelka. je mogoče reči.

ki je pravkar prišla na police. Tako sredstva razporejajo na najbolj učinkovit način. ki ga imamo. Kadar so cene stabilne. kaj bi bilo dobro kupiti z denarjem. 7 .Cenovna stabilnost spodbuja gospodarsko rast in zaposlovanje … • … ker je cene lažje primerjati Stabilne cene olajšajo primerjavo cen različnih izdelkov in poenostavijo nakupovalne odločitve. ali se je cena zadnjega modela kavbojk povečala v primerjavi s ceno trenirke. lahko kot potrošniki hitro ugotovimo. Podobno se lahko tudi podjetja bolj poučeno odločajo o naložbah. kar povečuje produktivnost gospodarstva. Zato se lažje odločimo.

pogosto in nepredvidljivo. • … ker znižuje stroške izposoje denarja Ko so cene stabilne. V nasprotnem primeru bi zahtevali določeno zavarovanje za negotovo vrednost denarja v prihodnosti in višje obrestne mere za posojila ali vloge.Pri inflaciji (ali deflaciji) se cene vseh dobrin spreminjajo skokovito. Podjetja in potrošniki lahko spremembo cene razumejo narobe in se napačno odločijo glede nakupov. Posledica je neučinkovita uporaba sredstev. ali se je s spremembo cene določen izdelek v primerjavi z drugimi podražil ali pocenil. da se vrednost denarja dlje časa ne bo spremenila. ker pričakujejo. so posojilojemalci in posojilodajalci za svoje prihranke pripravljeni sprejeti nižje obrestne mere. 8 . Zato je težko presoditi.

da se zavarujejo pred učinki inflacije. ki bi radi npr. Pomenijo nižjo ceno posojil tako za podjetja. kot za posameznike. V preteklosti je visoka inflacija (ali deflacija) pogosto povzročila družbeno nestabilnost. V inflacijskem okolju se cene spreminjajo pogosto in nepredvidljivo. Tovrstne spodbude k naložbam izboljšujejo konkurenčnost podjetij in ustvarjajo nova delovna mesta. 9 . Kaj stabilne cene pomenijo za družbo nasploh Stabilne cene so nujne tudi za družbeno stabilnost. ki želijo kupiti sodobnejšo opremo. kupili nov avto ali hišo. kar lahko ljudem povzroča precejšnjo škodo. To je dodaten razlog. Inflacija lahko na primer zniža vrednost prihrankov in navadno najbolj prizadene najrevnejše ljudi. saj imajo ti najmanj možnosti.Za oboje so nižje obrestne mere torej ugodne. zaradi katerega stabilne cene pomembno prispevajo h gospodarski rasti in zaposlovanju.

kot stane danes (gl. ki so že sprejele euro. inflacijsko tabelo na str. Njegova glavna naloga je skrbeti za stabilnost cen v celotnem euroobmočju. a blizu te meje. da v euroobmočju srednjeročno vzdržuje čim nižjo letno stopnjo inflacije – na ravni pod 2 odstotkoma.Eurosistem – varuh cenovne stabilnosti Eurosistem sestavljajo ECB in nacionalne centralne banke tistih držav članic EU. Povedano drugače: moj CD v prihodnje ne bi smel stati več. 14 in 15). Cilj denarne politike ECB je. 10 .

Euroobmočje Euroobmočje Leta 2005 so euroobmočje sestavljale Belgija. Nemčija. Luksemburg. Nizozemska. Irska. Italija. Avstrija. Grčija. ki še niso sprejele eura Dublin Stockholm Estonija Latvija Riga Danska Kobenhaven Litva Vilna Irska Velika Britanija London Nizozemska Amsterdam Bruselj Berlín Varšava Poljska Praga Nemčija Češka Dunaj Belgija Pariz Luksemburg Luxembourg Slovaška Bratislava Budimpešta Avstrija Francija Slovenija Ljubljana Madžarska Italija Portugalska Lizbona Madrid Rim Španija Grčija Atene Valletta Madeira (PT) Stanje: v letu 2005 Kanarski otoki (ES) Malta Azori (PT) Francoska Guadeloupe Martinique Réunion (FR) Gvajana (FR) (FR) (FR) Ciper Nikozija . Španija. Portugalska in Finska Švedska Finska Helsinki Talin Države članice EU s posebnim statusom Države članice EU. Francija.

s katerimi se trguje. najvišji organ odločanja v ECB. 12 . ki so sprejele euro kot skupno valuto. kjer obstaja skupna potreba po dobrinah. Mogoča je le tam. Svet ECB.Slovarček Blagovna menjava: izmenjava blaga in storitev brez uporabe denarja kot menjalnega sredstva. Eurosistem: ECB in nacionalne centralne banke tistih držav članic EU. cenovno stabilnost opredeljuje kot medletno povečanje harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin v euroobmočju. v indeksu cen življenjskih potrebščin. ki je manjše kot 2 %. Euroobmočje: območje. a blizu te meje. Cenovna stabilnost: vzdrževanje cenovne stabilnosti je osnovna naloga Eurosistema. ki so že sprejele euro. da v srednjeročnem obdobju ohranja stopnjo inflacije pod 2 %. ki vključuje tiste države članice Evropske unije. Deflacija: padec splošne ravni cen. Cilj ECB je. npr.

»nakupovalne košarice«. ne glede na to. ki ga plačam. ki se izračunava vsak mesec na osnovi t. če denar posodim nekomu drugemu (ali hranim v banki). ki ga prejmem. Indeks cen življenjskih potrebščin: indeks. Evropski sistem centralnih bank (ESCB): sestavljajo ga ECB in nacionalne centralne banke vseh držav članic EU. Za euroobmočje se uporablja harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin (HICP). ECB je srce Eurosistema. ali so že sprejele euro ali ne. Inflacija: povečanje splošne ravni cen. Obrestna mera: dodatni odstotek denarja. če si denar sposodim.i. Statistično metodologijo zanj so medsebojno uskladile vse udeležene države. npr. v indeksu cen življenjskih potrebščin.Evropska centralna banka (ECB): ustanovljena je bila 1. ali dodatni odstotek denarja. junija 1998 in ima sedež v Frankfurtu na Majni v Nemčiji. 13 .

41 5 let kasneje 10.30 4 leta kasneje 10.40 10.10 13.86 14 .58 25.95 12.04 11. ki stane 10 € (po n letih) Letna stopnja inflacije: 1% 2% 5% 10% 30 % Stabilne cene 1 leto kasneje 10.94 10 let kasneje 11.51 6 let kasneje 10.51 16.10 2 leti kasneje 10.56 37.90 21.50 11.31 14.58 12.57 106.16 12.62 7 let kasneje 10.97 28.00 16.49 11.27 62.20 3 leta kasneje 10.03 11.75 81.13 48.44 23.20 10.40 14.19 Inflacijsko okolje 10.29 11.82 11. Učinek inflacije na ceno CD-ja.49 21.07 14.76 13.00 12.61 10.Inflacijska tabela 1.72 8 let kasneje 10.04 137.77 15.72 11.72 19.64 16.83 9 let kasneje 10.94 13.26 11.05 10.11 17.

4 7.5 98.4 90.6 75.9 20.2 90.7 42.0 96.2.3 83.0 97.3 92.7 15. Letna stopnja inflacije: 1% 2% 5% 10% 30 % Stabilne cene 1 leto kasneje 2 leti kasneje 3 leta kasneje 4 leta kasneje 5 let kasneje 6 let kasneje 7 let kasneje 8 let kasneje 9 let kasneje 10 let kasneje 99.3 78.0 98.1 94.2 92.9 59. Učinek inflacije na kupno moč denarja po n letih inflacije pri dani stopnji inflacije.5 35.1 96.1 68.0 Inflacijsko okolje 95.2 45.1 95. v odstotkih) (začetno leto = 100.4 38.2 93.9 82.3 62.7 86.3 91.6 71.1 94.3 46.7 82.1 56.4 90.4 74.6 76.4 51.1 85.9 12.8 87.0 26.7 64.1 67.4 90.4 82.6 88.3 15 .5 61.3 9.

UROSISTEM Τ ΡΑ Π Ε Ζ Α Τ Η Σ Ε Λ Λ Α Δ Ο Σ EUROSISTEMA Evropska centralna banka Kaiserstrasse 29 60311 Frankfurt na Majni Nemčija www.int ISBN (online) 92-9181-751-1 SL .ecb.