TX ScribdFinLiCo Handbook Slovenian

FinLiCo
Prironik
Naslov projekta: Finanna pismenost za odrasle (FinLiCo) tevilka projekta: 510140-LLP-1-2010-1-PT-GRUNDTVIG-GMP
oktober 2012
Za slovensko razliico odgovoren: INTEGRA INTITUT, Intitut za razvoj lovekih virov Spletna stran projekta: www.financial-literacy.eu
Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina publikacije je izkljuno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stali Evropske komisije.
www.financial-literacy.eu
Stran
FinLiCo
Prironik
Projektno partnerstvo
Partner 1 Instituto Superior de Contabilidade e Administrao do Porto (PT) | Kontaktna oseba: Anabela Mesquita Partner 2 INTEGRA INTITUT, Intitut za razvoj lovekih virov (SI) | Kontaktna oseba: Sonja Bercko Partner 3 QUALED Obianske zdruenie pre kvalifikciu a vzdelvanie (SK) | Kontaktna oseba: Daniel Pokorn Partner 4 E-C-C Verein fr interdisziplinre Beratung und Bildung (AT) | Kontaktna oseba: Silvia Danninger Partner 5 Learning4Life Uc(se) Organisace (CZ) | Kontaktna oseba: Beta Hol Partner 6 Learning Unlimited (UK) | Kontaktna oseba: Beth Kelly Partner 7 CARDET Center for the Advancement of Research & Development in Education (CY) | Kontaktna oseba: Charalambos Vrasidas Partner 8 CESCOT VENETO (IT) | Kontaktna oseba: Viviana Baggio Partner 9 SVEB (CH) Kontaktna oseba: Marija Bojanic
Stran
FinLiCo
Prironik
Vsebina
Predgovor 1. Uvod 2. Vsebina poglavij 2.1. Osebni vidik 2.2. Kritino miljenje 2.3. Tveganja 2.4. Upravljanje prorauna in nartovanje 2.5. Varevanje in nalobe 2.6. Prihodki in davki 2.7. Osnove matematike 2.8. Finanni produkti 2.9. Zadolenost 2.10. Kredit 2.11. Nakupovanje in pravice potronikov 3. Ustanove, teaji in pobude na podroju finanne pismenosti za odrasle 4. Uni pristopi na podroju finanne pismenosti za odrasle 4.1. Uvod 4.2. Tehnike 4.3. Vidik uenca 4.4. Povratne informacije in vrednotenje 5. Zasnova/struktura zbirke orodij Dodatek: Slovarek 5 6 9 9 11 12 13 15 17 19 21 23 24 25 26 32 32 33 36 38 40 45
Stran
FinLiCo
Prironik
Predgovor
V preteklih letih je postala finanna pismenost osrednja tema nacionalnih programov v tevilnih dravah. Tako nacionalne kot mednarodne javne oblasti kot tudi zasebne ustanove in organizacije so in e vedno razvijajo tevilne programe in pobude, ki spodbujajo finanno pismenost med ljudmi in tako zagotavljajo bolje izobraevanje in vije standarde, kar zadeva samo pismenost na tem podroju. Ker je eden izmed ciljev tega projekta vkljuiti obstojee izobraevalno gradivo, smo se odloili, da ne bomo "odkrivali tople vode", ampak se bomo raje posvetili skrbni izbiri primerov dobre prakse in vaj, ki so na voljo v dravah partnericah projekta. To delo je temeljilo na ugotovitvah predhodnega partnerstva in na temeljni analizi. Ob koncu partnerstva projekta "Finanna pismenost", ki je potekal pod okriljem programa Leonardo da Vinci, so partnerji ugotovili, da izluiti primere dobrih praks s podroja finannega izobraevanja enostavno ni dovolj. Na podroju finanne pismenosti in razvoja potrebnega znanja med odraslimi je bilo potrebno storiti korak naprej - potrebno je bilo oblikovati gradivo in orodja, prilagojena posebej za to ciljno skupino. Na osnovi tega je bil razvit predlog projekta in zgrajeno partnerstvo - odloili smo se zdruiti razlina znanja in vidike s podroja finanne pismenosti v Evropi. Kdo so dravljani, ki nujno potrebujejo tovrstno znanje? Kdo si tiste osebe, ki nimajo potrebnega znanja, ki bi jim pomagalo, da bi se znali v nepregledni mnoici finannih ponudb? Kako lahko pomagamo tistim s ibkim finannim znanjem? To so nekatera vpraanja, ki so nam sluila kot smernice pri oblikovanju projekta. Projekt smo prieli z nacionalnimi analizami v posameznih dravah partnericah. Kaj se dogaja na podroju finanne pismenosti? Za kakne pobude se zavzemajo v teh dravah? Kakne so njihove vsebine? Ciljna publika? Kaj najbolj potrebujejo dravljani? Ali je finanna pismenost oz. nepismenost teava doloene ciljne skupine ali gre za splono razirjeno teavo? Kaj menijo o tem strokovnjaki s tega podroja? Katere so najpomembneje teme, ki jih je potrebno obravnavati? Nacionalne analize so podale odgovore na vsa ta vpraanja in tako je nastal okvir projekta. Naslednji korak je bil razvoj ve produktov: prironika, zasnovanega posebej za uitelje oz. andragoke delavce (1. del) in zbirke vaj, namenjene tako uiteljem kot ciljni skupini (2. del). Prironik (1. in 2. del) vsebuje razlina orodja, namenjena pridobivanju znanja s podroja finanne pismenosti. Orodja temeljijo na najsodobnejih pedagokih metodah in unih nartih, ki ne upotevajo le potreb uiteljev, ampak predvsem potrebe ciljne skupine. Sodelujoi pri projektu upamo, da boste pri branju in uporabi gradiva uivali v enaki meri, kot smo uivali mi pri pripravi gradiva.
Stran
FinLiCo
Prironik
1. Uvod
Zakaj potrebujemo takne projekte?
Ob upotevanju dananjih razmer je nujno, da imajo dravljani na voljo ustrezno znanje o tem, kako upravljati osebne finance s posebnim poudarkom na proraunu in da se prinejo zavedati tevilnih produktov in finannih mehanizmov, ki jih zagotavljajo finanne ustanove. eprav se doloeni subjekti ukvarjajo s pobudami, ki bi pripomogle k premagovanju prevelike zadolenosti, pa se zdi, da le-te ne zadoajo oz. da niso dovolj uinkovite. Na eni strani imamo tako finanne ustanove, ki se edalje bolj zavedajo svoje drubene odgovornosti, zato skuajo izobraevati posameznike, da bi se le-ti zavedali, da ne morejo potroiti ve, kot zasluijo. Po drugi strani pa so to iste ustanove, ki razvijajo in prodajajo finanne produkte in storitve in ki od teh produktov in storitev ivijo. Kako je mogoe posredovati pri tako nasprotujoih si vlogah? Poleg tega je bilo potrebno zaradi nedavnih sprememb v visokoolskih programih, ki so bile posledica bolonjske reforme, petletne programe skrajati na triletne, zaradi esar je zmanjkalo asa za doloene teme/predmete. To, kar so v programih opustili, pa je bilo ravno podroje finanne pismenosti, saj je preprosto domnevati, da je pismenost, e posebej finanna pismenost, nekaj, kar vsi znajo in esar se vsi zavedajo. Zaradi tega je nujno, da posameznikom in druinam zagotovimo instrumente in znanje, ki jim bo omogoilo, da bodo bolje upravljali z mesenim proraunom ter tako poveali prihranke, kar jim bo omogoilo dobre nalobe. Posledino bo omogoeno poveanje kapitala, kar bo prispevalo k rasti gospodarstva, to pa bo izboljalo kakovost ivljenja dravljanov.
O projektu
FinLiCo Financial Literacy Competences for Adult Learners (Finanna pismenost za odrasle) je multilateralni evropski projekt, ki je nastal v okviru programa vseivljenjskega uenja (zunanja referenca: 510140-LLP-1-2010-1-PT-GRUNDTVIG-GMP). Projekt poteka pod vodstvom portugalske ole za raunovodstvo in administracijo (ISCAP) in uiva prednosti irega partnerstva javnih in zasebnih ponudnikov izobraevalnih programov iz ve drav, in sicer: INTEGRA (Slovenija), QUALED (Slovaka), ECC (Avstrija), Learning4Life (eka), CARDET (Ciper), CESCOT Veneto (Italija) in Learning Unlimited (Zdrueno kraljestvo). Pri projektu prav tako kot tihi partner sodeluje vicarska Zveza za permanentno izobraevanje iz Zricha.
Cilji projekta
Glavni cilj projekta je poveati finanno pismenost odraslih v izobraevalnem procesu, jih pripraviti na izzive in preizkunje potronike drube in prepreiti, da bi se prezadolili.
Stran
FinLiCo
Prironik
Namen projekta je, ne samo izboljati znanje ljudi, ampak tudi poiskati nove in ustrezneje izobraevalne metode in gradivo. To pomeni poiskati tudi ustrezni kader. Da bi dosegli zastavljeni cilj, smo v partnerstvu doloili potrebe na podroju finanne pismenosti med odraslimi v unem procesu po Evropi, rezultat pa je bila zbirka gradiv tako za andragoke delavce kot ciljno skupino odraslih v unem procesu.
Produkti, razviti v okviru projekta

V skladu z glavnimi potrebami, ki smo jih doloili, smo razvili tri produkte, ki se medsebojno dopolnjujejo: - prironik za andragoke delavce, ki vsebuje pedagoke usmeritve. Prironik je sestavljen iz dveh delov: a) prvi del vsebuje teme, ki jih je potrebno obravnavati, kot tudi navedbe dejavnosti, ki se jih lahko izvaja z udeleenci, zato da razvijejo ustrezna znanja; b) drugi del vsebuje navedene vaje z opisi in orodja. Ta del je pravzaprav zbirka orodij, namenjena ciljni skupini. - uni nart s podroja finanne pismenosti, ki vkljuuje spletne izobraevalne tehnologije, kot je npr. LMS (Learning Management System) ter druga spletna izobraevalna orodja, ki zagotavljajo vejo razpololjivost in dostopnost spletnih gradiv. Navedene vsebine so na voljo na spletni strani: http://www.financial-literacy.eu/cms/.
Struktura prironika
Prvi del prironika vsebuje 11 poglavij. Le-ta so bili doloena v asu analize po posameznih dravah in okvirnega razvoja in pokrivajo, po naem mnenju, najpomembneje teme za ciljno skupino. V vsakem modulu je najprej opredeljeno, kaj doloen modul zajema, nato pa sledijo predpogoji, cilji in natanneja vsebina modula. Za poglavji so opisani nekateri pedagoki pristopi in dobre prakse iz nekaterih drav partneric projekta, ki prikazujejo, kaj se dogaja na tem podroju v Evropi. isto na koncu prvega dela prironika je slovar najpogostejih finannih izrazov. V zbirki orodij (ki kot samostojni produkt predstavlja 2.del prironika), bodo bralci (vodje teajev in udeleenci) nali tevilne vaje, ki jih lahko izvajajo v okviru posameznih modulov in katerih namen je razviti ustrezna znanja in sposobnosti. Vaje so razdeljene na dve kategoriji: a) vaje/orodja, razvita v okviru partnerstva in b) vaje, razvite s pomojo obstojeih vsebin na spletu.
Kako uporabljati prironik

Pri razvijanju vsebine prironika je bil na cilj, da se lahko vsako poglavje uporablja neodvisno od ostalih poglavij. Prav tako lahko vrstni red tega, kaj boste obravnavali najprej, izbirate sami - ni namre nekega v naprej doloenega zaporedja, v katerem bi morali prebrati ta prironik.
Stran
FinLiCo
Prironik
Pri vsakem poglavju je najprej na voljo razlaga, kaj poglavje zajema. Nato sledi tabela s predpogoji, cilji in natannejo vsebino poglavja (v obliki seznama). Temu sledi opis razlinih dejavnosti in vaj, ki se jih lahko izvaja s ciljno skupino. Vaje so na voljo v 2. delu prironika, t. j. v zbirki vaj (toolbox). Pri vsakem poglavju samo navajamo vsebine, ki jih je potrebno obravnavati. Le-te morajo uitelji/vodje teajev pripraviti v naprej pred samo izvedbo une ure/teaja.
Stran
FinLiCo
Prironik
2. Vsebina poglavij
2.1. Osebni vidik
Za vsako stvar, ki se nam zdi pomembna (npr. moda, vojna, vera, tujci itd.) imamo neko mnenje oz. imamo do tega nek odnos. Enako velja za denar. Kaj pravzaprav je denar, kaj nam pomeni, kaj predstavlja? V kolikni meri denar vpliva na nae odloitve, ki niso povezane s financami? Na nae dojemanje denarja vpliva tudi to, kaken odnos do denarja smo imeli v otrotvu. e od zgodnjih let se namre uimo o denarju, in sicer prek starev in tega, kako oni upravljajo s financami. V bistvu so nai stari tisti, ki oblikujejo nao predstavo o denarju. Pri denarju gre v veliki meri za ustveno, psiholoko in simbolino komponento. To, kaj menimo in utimo v povezavi z denarjem, vpliva tudi na nas same. e ne razumemo, kaj utimo do denarja in od kod izvirajo takna ustva, potem ne bomo zmoni uspeno spremeniti svojega finannega stanja. Za nekatere je denar osrednjega pomena, za druge je samo sredstvo, za dosego doloenega cilja, spet drugi prek denarja obvladujejo tako rei kot ljudi. Moramo pa se zavedati, da je ta osebni odnos v bistvu priueno vedenje, ki pa ga je mogoe spremeniti, s imer bomo bolje razumeli lastno dojemanje koncepta denarja. Naa ustva nadzorujejo veino naih dejanj. Veina odloitev, ki jih sprejmemo, temelji na naih ustvih. Tako odloitve, povezane z naim finannim stanjem, niso ni drugane od odloitev, ki jih sprejmemo na drugih podrojih v naem ivljenju. In veina od njih je zakoreninjena v naih preprianjih, ki pa ne temeljijo vedno na faktografskih podatkih. Gre za izkrivljene primitivne zakljuke, do katerih smo prili ali v otrotvu, ali so nas v to prepriali drugi, ali kultura, ali pa gre za zakljuke, do katerih smo prili brez kakrne koli analize. Ko enkrat razumemo, kaj nam denar pomeni in poznamo razloge, zakaj kupujemo stvari, bomo imeli precej veji nadzor nad svojim finannim stanjem v prihodnosti. S tem, ko se zavedamo lastnega odnosa, smo naredili prvi korak. Seveda pa moramo, e elimo dejansko kaj spremeniti, sprejeti dodatne ukrepe. Zato pod besedo "osebno" razumemo iroko paleto prepletenih obutenj do finanne stiske, pomanjkanja denarja, lagodja, finanne neodvisnosti in do tega, kar nam pomeni dobrobit, do drubenega pritiska, drubenega razvoja in trendov, ki vplivajo na na odnos do denarja, drubenega pritiska, povezanega s potronitvom, sem pa spadajo tudi finanna inteligenca in znanje, povezano z upravljanjem denarja. e elimo kot posamezniki ravnati odgovorno, se moramo znati spopasti z razlinimi finannimi situacijami, s katerimi se sreujemo v ivljenju. Pomembno je, da razumemo lasten pogled na denar, da vemo, kaj utimo in kako ga porabljamo in zakaj zapravljamo
Stran
FinLiCo
Prironik
svoja sredstva. Takno znanje nam namre pomaga pri uvajanju ustreznih sprememb, kar zadeva na odnos do denarja, prav tako smo na ta nain finanno bolj osveeni in zmoni razviti ustrezne spretnosti, s katerimi izboljamo svoje ivljenje.
Specifini cilji: Uvideti, kako pomembno je razumeti lasten odnos do denarja Ozavestiti ljudi o pomembnosti odnosa do denarja Prepoznati osebna preprianja glede denarja Razviti osebne spretnosti Sposobnost spremeniti omejena osebna preprianja
Vsebina poglavja: Slovar Denar, potronik, poraba/potronja, proces odloanja o nakupu, sprejemanje finannih odloitev, finanno opolnomoenje, finanna inteligenca, odnos do denarja Opredelitev poglavja "Osebno" Analiza osebnega odnosa do denarja Razvoj finanne inteligence
Stran
10
FinLiCo
Prironik
2.2. Kritino miljenje

S "kritinim miljenjem" mislimo na sposobnost osebe, da se ne pusti preslepiti oglasom, finannim svetovalcem, banki, sosedu itd. To pomeni, da mora oseba znati nartovati porabo denarja. Prav tako mora biti sposobna oceniti razline ponudbe posojil in varevanj (finanni produkti), paziti na trne trike in sprejemati uinkovite odloitve. Pri tem se porajajo doloena vpraanja: V kolikni meri kritino miljenje in sposobnost reevanja teav pomagata pri razvijanju finannega znanja? Kako razviti kljune sposobnosti (strateko razmiljanje, praktine sposobnosti bolj jasnega razmiljanja, sposobnost analitinega miljenja, ...)? Kako pomagati ciljni skupini, da bo vedela, kako sprejemati pravilne finanne odloitve (nartovanje, sprejemanje uinkovitih odloitev, ocenjevanje ponudb in izbir, ki so na voljo)? Kako bolj kritino gledati na finanne produkte in kako izgraditi kritino miljenje med ljudmi? Kje lahko dobim podatke/pomo, da bom v prihodnje sprejemal/a bolje finanne odloitve? Kje in katere so ustanove za pomo potronikom?
Specifini cilji: Ko predelajo to poglavje, bodo udeleenci znali: Opisati proces kritinega vrednotenja Razviti praktine sposobnosti v zvezi s tem, kako biti kritien Sprejemati premiljene odloitve na osnovi kritinega miljenja Pretehtati pluse in minuse doloene ponudbe
Vsebina poglavja: Slovar Banke, proraun, denar, varevanje, posojilo, finanni produkti, sprejemanje finannih odloitev Pregled koncepta kritinega miljenja in elementi, iz katerih takno miljenje sestoji Navedba primerov, kako lahko kritino miljenje uporabimo v praksi Predlogi, kako si prizadevati in razvijati sposobnost kritinega miljenja
Stran
11
FinLiCo
Prironik
2.3. Tveganja
Ciljna skupina se mora zavedati tveganj v zvezi z izdelki, pogodbami, hipotekami itd., ki so lahko nevarna. Prav tako morajo biti sposobni najti ustrezne nasvete v zvezi s tveganji, katerim so izpostavljeni, kadar se odloijo za katerega izmed teh produktov. Pri razpravi o tveganjih je potrebno upotevati naslednje: kako se jim izogniti (tveganjem) - kolikna je verjetnost tveganja (povezava do poglavja Osnove matematike) zavarovanje Se splaa?, Kakna je vloga zavarovanj v nai drubi? Zakaj plaamo zavarovanje za nekaj, kar se bo morda zgodilo? Kako deluje zavarovanje? kratkorono zadovoljstvo v primerjavi z dolgorono varnostjo razumeti likvidnostno tveganje obvladovanje tveganja (prepoznati tveganje in se nauiti, kako se mu izogniti) obvladovanje finannih instrumentov (kot npr. zavarovanja itd.) - zakaj je pomembno, da se takrat, ko imamo opraviti s finannimi produkti, zavedamo morebitnih tveganj?
Specifini cilji: - Opredeliti koncept tveganja - Opredeliti koncept obvladovanja tveganja - Prepoznati razline faze obvladovanja tveganja - Prepoznati razline finanne produkte - Prepoznati tveganja, povezana s posameznimi finannimi produkti - Prepoznati razline profile tveganja - Prepoznati finanne produkte, ki nam najbolj ustrezajo Vsebina poglavja: - Opredelitev pojma tveganje - Obvladovanje tveganja - Opredelitev profila vlagatelja - Finanni produkti, ki najbolj ustrezajo posameznim profilom vlagateljev Slovarek Banka, finanni instrumenti/produkti, zavarovanje, nalobe, likvidnostno tveganje, (finanno) tveganje, obvladovanje tveganja
Stran
12
FinLiCo
Prironik
2.4. Upravljanje prorauna in nartovanje

Za ciljno skupino je pomembno, da razmilja o prihodnosti in o tem, kako nartovati osebni in druinski proraun. Druinski proraun je edini nain, da dravljane izobrazimo o finannih navadah. Zato je potrebno druinski proraun nartovati vsak mesec, pri tem pa upotevati razline korake in postopke/smernice. (http://www.moneybasics.pt/budget_banking/budget_calculator.html). Druinski proraun je odlina prilonost za to, da prinemo urejati druinske finance. Zadeva namre vse druine, e posebej tiste tevilneje s slabimi dohodki. Ko nastopi kriza, je to kljuni "ukrep" pri upravljanju sredstev katere koli druine. V okviru te teme se je potrebno pogovoriti tudi o prihodkih; fiksnih in spremenljivih izdatkih; hierarhiji izdatkov; bilanci; minimalnem objektivnem znesku prihrankov. V to temo je potrebno na nek nain vkljuiti tudi nartovanje:

Prihodki in odhodki - besedie v zvezi s tem (npr. "plae in poraba") Razlini viri dohodka in razlini vzroki za porabo Osebno in poslovno Poitnice Zaloga in pribitki Strategije upravljanja prorauna (denarni tok in dodeljevanje drugih razpololjivih sredstev) Vrsta izdatkov (npr. fiksni izdatki, ...) Osebna bilanca stanja (povezave do poglavij Nartovanje in nalobe, Finanni produkti, Osebno) Osnovna pravila vodenja gospodinjstva Kako zasnovati proraun in nadzorovati lastne izdatke Kdo lahko pomaga pri nartovanju prorauna in pomo
Upravljanje druinskega prorauna in njegovih elementov je najpomembneja naloga s podroja financ, s katero se sooi veina dravljanov. Tako je potrebno posebej izpostaviti ustrezno ravnovesje med prihodki in odhodki, in sicer prek praks varevanj in nalob, pri emer se upoteva redni meseni dohodek ali druge vire.
Stran
13
FinLiCo
Specifini cilji: Vedeti, kaj je druinski proraun Vedeti, kaj je dohodek Vedeti, kaj so fiksni in kaj spremenljivi izdatki/stroki Vedeti, kateri izdatki imajo prednost.
Prironik
Vsebina poglavja: Opredelitev pojmov, kot so proraun, dohodek, fiksni izdatki in spremenljivi izdatki Prepoznati izdatke in spremenljive izdatke Sestaviti druinski proraun.
Slovar Amortizacija, sredstvo (dodelitev), bilanca stanja, (osebni) proraun, (druinski) proraun, (fiksni/spremenljivi) stroki, dohodek, obrestne mere, naloba, nalobeni nart, varevanje
Stran
14
FinLiCo
Prironik
2.5. Varevanje in nalobe

lovek ne more misliti samo na sedanjost; zavedati se moramo tudi prihodnosti. Finanno prihodnost lahko gledamo z vidika razlinih nainov varevanja, kratkoronega in dolgoronega. Varujemo lahko vsak dan: izogibamo se pretiranim izdatkom in zapravljanju, zmanjamo potronjo (gorivo, elektrika, voda), odloimo nenujne izdatke, poiemo ceneje blago, ... Varevanje pomeni, da uporabimo strateke prijeme: opredelimo svoje cilje, prinemo kratkorono in dolgorono varevati (depoziti na banki, vezane vloge, obveznice). Prav tako pomeni, da opredelimo, kam bomo vloili denar, da se tega ne bojimo in da poznamo najbolje ravnovesje med varevanjem in porabo. Varevanje je zelo pomembno tako zaradi preivetja samega kot tudi dobrobiti druine. Varevanje je na nek nain varnostna mrea, ki jo druina lahko uporabi v primerih nepredvidljivih finannih izdatkov. V zvezi s tem je potrebno posebej izpostaviti razline oblike in prilonosti za varevanje, pri katerih ne gre zgolj za varevanje na bannem raunu (kot oblika varne nalobe). Prav tako je pomembno, da se udeleenci seznanijo z najbolj dobikonosnimi in nenevarnimi oblikami nalob (izobrazba, varni pralni stroji, poitnice, da se lovek odpoije od dela, teaji finanne pismenosti, ...). Nekatere izmed tem, ki bi morale biti vkljuene pri poglavju o nalobah: - pomen osebnih financ in nalob; preprosta navodila v zvezi z obvladovanjem izdatkov; oblikovanje finannega/nalobenega narta (sprejemanje odloitev, premoenje, izkaz poslovnega uspeha, dodelitev sredstev, cilj, finanni nart, finanni svetovalci, obrestne obresti, ...); vodenje gospodinjstva; fiksni in spremenljivi stroki; amortizacija, ...; kako obvladovati izdatke; varevanje, nalobe; pomen varevanja z namenom vlaganja; upokojitev, obrestne mere.
Stran
15
FinLiCo
Predpogoji: Poznati osebni oz. druinski dohodek Poznati osebne/druinske izdatke Poznati glavne finanne produkte Poznati tveganja, povezana s posameznimi finannimi produkti
Prironik
Specifini cilji: - Poznati koncepte varevanja - Poznati razline vrste varevanj - Poznati razliko med dolgoronim in kratkoronim varevanjem - Poznati razline varevalne finanne produkte - Poznati prioritete, povezane z varevanjem Prepoznati glavne pozitivne vidike varevanja Prepoznati glavne napake v zvezi z varevanjem Sestaviti kratkoroni varevalni nart - Sestaviti dolgoroni varevalni nart - Prepoznati glavne pozitivne vidike nartovanja - Prepoznati glavne napake v zvezi s finannim nartovanjem - Prepoznati najpogosteje napake v zvezi s finannim nartovanjem - Prepoznati negativne vplive napak pri finannem nartovanju - Sestaviti kratkoroni nalobeni nart - Sestaviti dolgoroni nalobeni nart Vsebina poglavja: Opredelitev pojmov kot so varevanje, druinsko in osebno varevanje; Opredeliti prioritete, povezane z varevanjem Razlika med dolgoronim in kratkoronim varevanjem Sestaviti osnovni dolgoroni in kratkoroni varevalni nart za celotno druino Opredelitev nartovanja z namenom vlaganja denarja; Napake pri finannem nartovanju; Vpliv napak pri finannem nartovanju; Dolgoroni in kratkoroni nalobeni narti
Slovarek Dodelitev sredstev, potronja, (fiksni/spremenljivi) stroki, sprejemanje odloitev, dohodek, nalobe, varevanje
Stran
16
FinLiCo
Prironik
2.6. Prihodki in davki

Poglavje vkljuuje opredelitev razlinih virov osebnega dohodka: plae, mesena nadomestila, javne donacije/sredstva, dobiek, obresti, ... zasluek, ugodnosti, varevanje (obresti), vezane vloge. Ciljna skupina mora poznati razline elemente, ki sestavljajo plao: prispevki za socialno varnost, odbitki. Dohodek je povezan tudi s plailom davka. Ciljna skupina mora poznati lokalni davni sistem, ki velja za osebni dohodek - bruto izplailo/neto izplailo, razline vrste davkov. Pomen davkov: zakaj je potrebno plaati davek? Kdo upravlja davke? Kaj se da narediti s tem denarjem? Koliko davka moram plaati? Razlini naini plaila. Kako redno varevati, da ostane dovolj za davke.
Predpogoji: Osnovno znanje raunanja, vkljuno z raunanjem odstotkov Vsakodnevno znanje glede tega, kako so povezani davki in dohodek
Specifini cilji: Prepoznati glavne vire dohodka, tako tiste, ki ga zasluimo z delom kot druge oblike Prepoznati razline vrste davkov na nacionalni in lokalni ravni (glede na as in kraj poteka teaja pismenosti) Podroben pregled najpogostejih oblik dohodka iz zaposlitve Podroben pregled najpogostejih oblik dohodka, povezanega z lastnitvom in nalobami Raziskati, kakni davki se plaujejo od razlinih vrst dohodka Nauiti se izraunati, koliko davka se odtegne pri najpogostejih oblikah dohodkov Preuiti proces sprejemanja odloitev v zvezi z uvedbo novih davkov in spremembo obstojeih davnih stopenj Oceniti, kako se razlikujejo davki in dohodki v razlinih drubenih slojih Preuiti, kako se uporabijo davki in kdo sprejema odloitve.
Vsebina poglavja: Opredelitev razlinih dohodkov - plae, izplailo dividend, dodatki, epnina, dediina Pregled glavnih davkov, ki so v doloenem trenutku in dravi v veljavi; izpostavi se davek na dohodek, navedejo pa se razline vrste davka glede na razline vrste dohodka, od katerega je potrebno plaati davek. Natanen vpogled v razline naine plaila za opravljeno delo, kot so npr. urne postavke ali celoletna plaa; varnost zaposlitve (pogodbe o zaposlitvi), plailo za as
Stran
17
FinLiCo
-
Prironik
nedela (npr. bolnika, ...) Podroben vpogled v lastnitvo - delnice, manje podjetje (edini lastnik/solastnitvo), lastnina (npr. nepreminine), podedovano bogastvo. Pregled tega, kako drava od zasebnih individualnih dohodkov pobira denar za javno porabo. Vrsta nalog v zvezi z izraunavanjem davka na primerih dohodka iz zaposlitve, in sicer izraunavanje razlinih zneskov na podlagi danih podatkov (tako v zvezi s postopkom izrauna kot davno stopnjo). Raziskovalno delo v zvezi s tem, kako drava doloa davke. Vsebina lahko zajema ali podrobno raziskavo sprememb v zvezi z davkom na dohodek v preteklih treh letih za prejemnike povprene plae ali zgodovinski pregled davka na dohodek v doloeni dravi. Prilonost za samostojno izbiro. Raziskovalna dejavnost v zvezi z razlinimi viinami dohodkov in s tem povezanimi davnimi stopnjami. Pri tem se lahko osredotoimo na statistine podatke in primerjamo vpliv obdavitve v razlinih drubenih slojih ali pa raziemo in primerjamo razline tudije primerov. Prilonost za samostojno izbiro. Raziskovalna dejavnost v zvezi s tem, za kaj se porabijo plaani davki in kdo sprejema odloitve. Lahko gre za pregled izdatkov na lokalni, nacionalni ali mednarodni ravni; za pregled trenutnih sprememb ali dolgoroneji zgodovinski pregled
Slovar Javna sredstva, dohodek, davek na dohodek, obresti, mesena nadomestila, epnina, plaa, izplailo dividend, davki, izraun osebnega dohodka
Stran
18
FinLiCo
Prironik
2.7. Osnove matematike

Vsakodnevna uporaba osnovnega znanja iz matematike in predstavitev podatkov v obliki grafov je nujno, kadar imamo opravka z upravljanjem druinskega prorauna oz. pri vseh vpraanjih, povezanih s prezadolenostjo. Kljune veine, ki jih moramo obvladati pri sprejemanju vseh finannih odloitev so tiri osnovne matematine operacije (setevanje, odtevanje, mnoenje, deljenje), prav tako pomembno pa je tudi zaokroevanje tevil, izraunavanje decimalnih tevil ter raunanje z odstotki (zvianje in znianje) in ulomki. Poleg tega mora znati finanno pismena oseba tudi razbirati podatke iz zapletenih tabel ter interpretirati razpredelnice in grafe. Za vse te aktivnosti je potrebno poznavanje osnovnih matematinih konceptov in strategij za reevanje problemov - znanja, ki ga mnogi odrasli ne posedujejo, k emur je pripomogel negativen sloves matematike v preteklih generacijah. Zaradi tega se vasih tudi izobraeni ljudje "bahajo", da jim matematika ne gre in so celo ponosni na pomanjkljivo znanje. Zato je pomembno, da vodja teaja oceni raven predhodnega znanja svojih udeleencev, tako da ne bo prihajalo do vrzeli v razumevanju oz. da se udeleenci ne bi dolgoasili, ali e huje, da ne bi dobili odpora do teaja. Posledino smo vsebino razdelili na dve kategoriji: A. Osnove matematike za udeleence brez kakrnega koli predhodnega matematinega znanja. V tej kategoriji se bodo udeleenci spoznali z naslednjimi podroji: 1. setevanje 2. odtevanje 3. mnoenje 4. deljenje B. Osnove matematike za udeleence, ki menijo, da e imajo nekaj predhodnega znanja. V okviru te kategorije se osredotoimo na "napredne" matematine operacije, ki pa e vedno spadajo pod osnovno matematino znanje: 1. decimalna tevila in ulomki 2. pribliki 3. enote vrednosti 4. raunanje z odstotki Vaje sledijo video gradivu, ki jih je pripravila organizacija Khan Academy (www.khanacademy.org). Organizacija Khan Academy je s knjinico, ki vsebuje prek 2.600 posnetkov, ki pokrivajo vse od raunanja, fizike, financ, pa do zgodovine, ter 303 praktinih vaj, poskrbela za razumljive razlage. Video posnetki, od katerih so nekateri opremljeni s
Stran
19
FinLiCo
Prironik
podnapisi, so v anglekem jeziku, ker pa gre za neprofitno ustanovo, ponujajo tudi brezplano orodje za izdelavo podnapisov. Predlagamo, da tudi vodja teaja skua razloiti matematine operacija na podoben nain. e meni, da imajo udeleenci teaja zadostno znanje anglekega jezika, si lahko pred razlago v maternem jeziku tudi pogledajo angleko video gradivo.
Specifini cilji:
a) udeleence seznaniti z osnovnim matematinim znanjem

Vsebina poglavja: Slovar / Ocena predhodnega matematinega znanja Razlaga osnovnih matematinih operacij Razlaga matematinih operacij v povezavi s finanno pismenostjo Vaditi raunanje Brati grafe
Stran
20
FinLiCo
Prironik
2.8. Finanni produkti

Gre za finanne produkte, ki jih posameznikom zagotavljajo finanne ustanove. Primeri finannih produktov: 1) depoziti (kratkoroni in dolgoroni), ki jih doloajo in ponujajo banke; 2) finanne nalobe (dolgorone), ki jih doloajo in ponujajo zavarovalnice; 3) dravni instrumenti: dravne obveznice (z nespremenljivo obrestno mero), zakladne menice ( s kratkorono dospelostjo); 4) instrumenti, izdani s strani podjetij: delnice (vrednostni papirji, ki predstavljajo delee premoenja), obveznice (vrednostni papirji, ki predstavljajo dolg); 5) skladi: nalobeni skladi, ki vlagajo v vrednostne papirje, nalobe v nepreminine, nalobe v gotovinske instrumente, obvezniki skladi; 6) drugo: zavarovanje, pokojnine, nalobe, hipoteke, posojila, banni rauni (transakcijski, varevalni), pokojninske sheme in stanovanjske varevalne sheme. 7) posojila, depoziti, hipoteke 8) nalobe Obstaja cela vrsta finannih produktov, ki nam lahko pomagajo pri upravljanju z naimi financami, kar zadeva varevalne raune, nalobe in posojila. Vsaka drava bi morala poleg uporabnih finannih produktov, ki so na voljo po vsej EU, doloiti domae privlane finanne produkte, ki so v pomo pri upravljanju druinskega prorauna.
Stran
21
FinLiCo
Predpogoji: - poznati obresti in jih znati izraunati - poznati finanna tveganja, povezana s posameznimi finannimi produkti - poznati borzo
Prironik
Specifini cilji: Opredeliti koncept obresti Izraunati obresti pred in po obdavitvi Poznati izbirne kriterije depozitov Poznati prednosti in slabosti posameznih finannih produktov Prepoznati tveganja, povezana s posameznimi finannimi produkti Izraunati isti dobiek na delnico in vedeti, kaj rezultat pomeni Poznati razline vrste obveznic in tveganja, povezana z njimi Opredeliti in razvrstiti nakupne/subskripcijske bone
Vsebina poglavja: Struktura obresti Prednosti, slabosti, vrste in tveganja, povezana z razlinimi finannimi produkti Vrednostni papirji, obveznice in nakupni/subskripcijski boni
Slovarek Banni raun, banke, obveznice, obvezniki skladi, gotovinski skladi, vezane vloge, finanne ustanove, finanni produkti, skladi, zavarovanja, obresti, nalobe, posojila, hipoteke, pokojnina, vezana vloga, zakladna menica, nakupni/subskripcijski boni
Stran
22
FinLiCo
Prironik
2.9. Zadolenost
Obstaja veliko druin, ki so se morale zadoliti in dravljanov, ki so plailno nesposobni. eprav je potrebno vsako situacijo obravnavati posebej, pa obstajajo ukrepi, ki jih lahko sprejmemo, da pomagamo druinam pri boljem upravljanju z njihovim proraunom in jim pomagamo, da se izognejo tveganju pred zadolenostjo. V okviru tega poglavja je potrebno obravnavati naslednje teme:

obiajne poti, ki vodijo v zadolenost kako se izogniti zadolevanju ko sem enkrat zadolen, kako se dolga znebiti stroki posojil - realni stroki/skriti stroki (povezave do poglavij Osnove matematike in Finanni produkti) Kako se izogniti zadolenosti? Kako se sooiti z zadolenostjo? Kje poiskati pomo/nasvet v zvezi z zadolenostjo
"e ima lovek dohodek dvajset funtov, porabi pa devetnajst funtov in est penijev, je najsreneji med smrtniki. e znaa na dohodek dvajset funtov, porabimo pa jih dvajset in est penijev, smo najbolj nesreni med ljudmi." Micawber v romanu David Copperfield Charlesa Dickensa.
Predpogoji: - poznati koncepte posojil, dolga, kredita, prezadolenosti, insolventnost/plailna nesposobnost in nalob Specifini cilji: - Prepoznati, kdaj se zaeti zadolevati - Prepoznati ustrezno raven osebnega dolga - Vedeti, kaj izbrati - poravnati dolg ali vloiti denar - Poznati razliko med dolgom in prezadolenostjo - poznati naine, kako se izogniti prezadolenosti - Znati izraunati in si razlagati donos Vsebina poglavja: - Proces zadolitve in spremembe v pogojih posojil; - Dolg in prezadolenost; - Omejitev dolga Slovar Proraun, stroki, kredit, dolg, zadolenost, insolventnost/plailna nesposobnost, nalobe, lizing, posojila, prezadolenost, tveganje
Stran
23
FinLiCo
Prironik
2.10.
Kredit
Ciljna skupina mora poznati razline vrste kreditov, ki obstajajo in razlike med njimi: osebni kredit, konsolidacijski kredit, avtokredit, hipoteka, kreditna kartica. Pomembno je, da ljudje razvijejo in pridobijo finanno znanje in iejo orodja oz. naprave, ki jim bodo pomagale pri razumevanju vpliva njihovih odloitev v zvezi z najemom kredita na njihovo ivljenje. V okviru tega poglavja se je potrebno dotakniti naslednjih vpraanj: Kje, kako in zakaj si sposoditi doloen znesek; Vrednotenje dobika oz. izgube (skriti stroki); Obresti (povezave do poglavij Osnove matematike in Finanni produkti); Razlaga izrauna obresti, e posebej pri dolgoronih kreditih; Kako pridobiti kredit - kaj mora lovek storiti oz. esa ne sme, ko prosi za posojilo; Kaj je kredit? Kaj je lizing? O em mora lovek razmisliti, ko najema kredit?
Predpogoji: - poznati koncept kredita, zapravljanja, prorauna in obresti - poznati razline vrste kreditov Specifini cilji: Poznati idealni znesek kredita ob upotevanju velikosti prorauna Nauiti se primerjati stroke razlinih finannih produktov Razlikovati med razlinimi vrstami kreditov pri nakupu avtomobila Znati izraunati in interpretirati donos
Vsebina poglavja: Idealen znesek kredita ob upotevanju velikosti prorauna Sedanja in prihodnja vrednost Vrste kreditov pri nakupu avtomobila
Slovar Zadolevanje, proraun, avtokredit, konsolidacijski kredit, kreditna kartica, obrestna mera, lizing, hipoteka
Stran
24
FinLiCo
Prironik
2.11.

Nakupovanje in pravice potronikov
Teme, ki jih je potrebno obravnavati v tem poglavju: pametni nain kupovanja, nevarnosti popustov, razprodaje, kupi 9 - dobi 10 izdelkov kako reklamirati izdelek (primeri) osveenost potronikov (povezava do poglavja Osebno) razumeti elje in potrebe globalna ekoloka potronika inteligenca (kje, kako, kaj, zakaj kupiti doloen izdelek)
Ta del se lahko razume kot nadaljevanje poglavja "Kritino miljenje", v okviru katerega lahko uitelj ponovno izpostavi nekritine nakupovalne navade in vabljive mehanizme oglaevanja, prav tako pa lahko predstavi pravice potronikov. Poleg tega je potrebno v tem poglavju vkljuiti tudi najpomembneje ustanove v dravi, ki se ukvarjajo s pravicami potronikov in vpraanje trajne potronje.
Specifini cilji: zagotoviti podatke in spodbuditi kritien pristop v zvezi z razumevanjem pravih potreb posameznika omogoiti potronikom, da uporabijo razpololjive podatke za to, da bodo sprejemali bolj odlone in premiljene odloitve o nakupih in se tako izognili goljufijam spodbujati odgovornost potronikov
Vsebina poglavja: Razumeti, kakne so nae prave potrebe Pravice potronikov (zakonodaja) Finanni produkti in storitve (povezava do poglavja Finanni produkti) Glavne ustanove in organizacije, ki delujejo na podroju zaite pravic potronikov Razvoj strategij za zaito mojih potronikih pravic
Slovarek (Pametno) nakupovanje, potronika (osveenost), kritino miljenje, pravice potronikov, trajnostni razvoj
Stran
25
FinLiCo
Prironik
3. Ustanove, teaji in pobude na podroju raunskega znanja in finanne pismenosti za odrasle

To poglavje vkljuuje izbor dobrih praks iz drav partneric, ki so sodelovale pri projektu. Veina prispevkov je vzetih z evropske spletne izobraevalne strani DOLCETA, ki je namenjena potronikom. Spletna stran, ki je na voljo v 21-ih jezikih, zajema podatke o vseh 27-ih dravah lanicah, financira pa jo Evropska komisija. Na njej lahko najdete na stotine lankov s podroja pravic in dolnosti potronikov in finannega izobraevanja. Gradivo je predstavljeno na uporabniku prijazen nain in je lahko dostopno. DOLCETA prav tako pomaga uiteljem v osnovnih in srednjih olah in delavcem na podroju izobraevanja odraslih izboljati njihov nain uenja, obogatiti znanje njihovih uencev in prihraniti na asu. Uitelji lahko na spletni strani v "Kotiku za uitelje" najdejo priprave za une ure, statistine podatke, vire, orodja, kvize in igre, ki jih lahko uporabijo pri izvajanju unega narta. Modul z naslovom Finanne storitve ponuja informacije in nasvete na estih podrojih, povezanih s finanno pismenostjo. Vsako poglavje vsebuje razlagalne opombe, praktine primere ter teste za preverjanje znanja. Pri vsakem poglavju so navedene tudi spletne povezave, na katerih je na voljo dodatno gradivo. Omenjenih est poglavij je: Upravljanje druinskega prorauna o Ali znate upravljati s svojim proraunom? o Kako upotevati zastavljen proraun o Izraun finanne sposobnosti o Financiranje nakupov Vodenje bannega rauna o Pregled transakcijskih raunov o Odprtje in zaprtje transakcijskega rauna o Odprtje transakcijskega rauna o Zaprtje transakcijskega rauna o Odprtje transakcijskega rauna v EU o Vodenje transakcijskega rauna Razlini naini plaevanja o Plaevanje z gotovino o E-denar o eki o Uporaba ekov
Stran
26
FinLiCo
o o o o Potroniki kredit o Pridobitev posojila ali kredita o Kje dobiti kredit o Kako dobiti kredit o Vrste kreditov o Stroek potronikega kredita o Zaita potronikov v okviru kreditnega sektorja o Poplailo kredita o Poplailo posojil in kreditov o Zavarovanje kredita o Najem kredita v drugi dravi lanici EU o Porotvo Hipoteke o o o o o o Ponudbe hipotek Pred podpisom Hipotekarna pogodba Poplailo hipoteke Najem hipoteke v drugi dravi lanici EU Zavarovanje hipotekarnega kredita Teave s eki Plailne in kreditne kartice Plaila in dvig gotovine Druge oblike plail
Prironik
Varevanje in nalobe o Odloitev za to,da bomo varevali in nato privarevani znesek vloili o Uvod v podroje varevanja in nalob o Nalobe na borzi o Drubeno odgovorno vlaganje o Pretvarjanje nelikvidnih nepreminin v likvidna sredstva o Kolektivna vlaganja o Police ivljenjskih zavarovanj o Davek na privarevane zneske in nalobe Da bi pomagali izpolniti cilje spletne platforme DOLCETA, med katere spada laji dostop javnosti do tovrstnih podatkov in zagotavljanje trajnosti dragocenih virov, ki spodbujajo tako posredovanje kot reprodukcijo tovrstnih podatkov, smo se partnerji projekta odloili poleg e obstojeih virov uporabiti tudi opise razlag, praktine primere in teste s povezavami do Zbirke orodij (Toolbox). Prav tako smo gradivo upotevali tudi v unem nartu.
Stran
27
FinLiCo Dobre prakse na Slovakem:

1. Projekt "Spoznaj svoj denar"
Prironik
S projektom je priela fundacija Children of Slovakia v sodelovanju z organizacijo Junior Achievement Mladi za prihodnost ob podpori skupine Citigroup. Projekt upoteva spreminjajoe se pogoje, v katerih danes ivijo mladi in njihove potrebe. Skua nam prikazati neposredno povezavo in praktini pomen preuevanega problema za poklicno ivljenje v prihodnosti. Projekt znatno prispeva k razvoju osebnosti mladih, in sicer predvsem k odgovornemu ravnanju, etinemu sprejemanju odloitev in kritinemu miljenju. Prav tako udeleenci v okviru projekta razvijajo sposobnosti uinkovite rabe informacijsko-komunikacijske tehnologije. Ve podatkov najdete na spletni strani: http://www.millennium000.com/en/Default.aspx?CatID=110&id=57 or http://www.poznaj.sk/
2. Projekt "Razmiljajmo o ekonomiji"

Gre za alternativni izobraevalni projekt, ki spodbuja izvajanje debatnih krokov v srednjem izobraevanju. Debatna sreanja so usmerjena k temam s podroja ekonomije. Prek debat, debatnih iger, analize in interpretacije se dijaki seznanjajo z osnovnimi ekonomskimi pojmi. Ve podatkov najdete na spletni strani: www.myslimekonomicky.sk
Stran
28
FinLiCo Primeri dobre prakse na ekem

1. Dan finanne pismenosti
Prironik
Projekt je bil zasnovan kot spremljajoa kampanja evropskega gibanja, ki ga je organiziralo finanno-svetovalno podjetje Partners, ki je pri UNESC-u zaprosilo, da bi 8. september postal svetovni dan finanne pismenosti. V okviru kampanje je bila oblikovana izobraevalnozabavna spletna stran, kjer lahko uporabniki najdejo praktine nasvete, lekcije na temo finanne pismenosti in obseen glosar, namenjen irokemu krogu uporabnikov. Za avtorje spletne strani je agencija MindBridge opravila obseno raziskavo. Testna vpraanja, ki so bila uporabljena v omenjeni raziskavi, najdete na spletni strani http://www.denfinancnigramotnosti.cz/
Primeri dobre prakse na Portugalskem, s podporo banke Montepio

Eden izmed programov, ki ga je izvedla banka Montepio se imenuje Finanno izobraevanje za otroke, katerega namen je prispevati k bolj kakovostnemu ivljenju dravljanov, tako da jim e v zgodnjih
Stran
29
FinLiCo
Prironik
letih omogoijo izobraevanje s podroja finanne pismenosti. To je tudi cilj politike drubene odgovornosti banke in eden izmed izzivov, ki ga je izpostavila Evropska skupina hranilnic (ESBG). Da bi zmanjali finanno nepismenost med ljudmi na Portugalskem, ponuja banka Montepio tiristopenjski teaj za otroke, stare do deset let. Prvi dve stopnji se osredotoata na otroke, mlaje od est let, namen, ki ga elijo dosei v okviru teh dveh stopenj, pa je, da otroci spoznajo, kaj je denar, zakaj se uporablja, od kod prihaja, kako ga je potrebno porabiti in kako se varuje. Da bi kar najbolj nazorno prikazali omenjena podroja, uporabljajo uitelji tehniko igre vlog. Zadnji dve stopnji se osredotoata na otroke med 6. in 10. letom starosti in vkljuujeta izlete in izzive iz resninega ivljenja, da bi otroci dobili kar najbolj realno sliko o tem, kako je na bannem okencu, kaj je kreditna kartica in kako je potrebno ravnati z doloenim zneskom denarja, da nam le-ta zadoa za tedenske nakupe ivil za druino. Banka Montepio izvaja e drug program s podroja finanne pismenosti, katerega ciljne skupine pa so mladi odrasli, odrasli in strokovnjaki. Delavnice v okviru tega programa so v glavnem namenjene temu, da udeleence popeljejo skozi proces nartovanja in upravljanja druinskega prorauna, s imer elijo prepreiti situacije prezadolenosti v prihodnosti. Pri tem projektu banka Montepio sodeluje z neprofitnim zdruenjem Associao Nacional para a Ao Familiar, ki spodbuja gospodarski, socialni in kulturni razvoj.
Primeri dobre prakse na Cipru

Kar zadeva izobraevanje in usposabljanje s podroja upravljanja osebnega prorauna in drugih finannih vpraanj, ki vplivajo na vsakodnevno ivljenje ljudi, ciprske javne in zasebne ustanove svojim dravljanom ne nudijo tevilnih prilonosti. Kljub temu pa obstaja primer dobre prakse spodbujanja finanne pismenosti med dravljani, ki ga izvaja Ciprska komisija za vrednostne papirje in borzo. Le-ta redno zagotavlja teaje finanne pismenosti. Omenjena komisija je bila ustanovljena leta 2001 kot "javno podjetje". Med njenimi nalogami, ki med drugim vkljuujejo nadzor nad borzo, nalobami in finannimi transakcijami, je tudi spodbujanje finanne pismenosti na Cipru, kar je tudi jasno izraeno v misiji in v sami strukturi organizacije. Komisija je e posebej odgovorna za izobrazbo dravljanov na finannem podroju. Njene dejavnosti vkljuujejo: Zaveza Ciprske komisije za vrednostne papirje in borzo v zvezi s spodbujanjem finanne pismenosti je bila jasno izraena v dokumentu t. EK 16/2006, naslovljenem "Finanna pismenost in preivetje druine" 1. V omenjenem dokumentu komisija skua pokazati
1
Cyprus Securities and Exchange Commission, (2006), Financial Literacy and the Survival of the Family. Pridobljeno dne 21. marca 2012 s spletne strani http://www.cysec.gov.cy/Downloads/Investors/Publications/
Stran
30
FinLiCo
Prironik
povezavo med uspenim gospodarstvom v dravi in ravnijo finanne pismenosti dravljanov. Potreba po koherentni politiki na podroju finanne pismenosti se je pojavila tudi v povezavi s edalje bolj zapletenimi mehanizmi na novih trgih in po pristopu Cipra v EU. V tem okviru Komisija ciprski vladi narekuje, da poleg izobraevalnih teajev, ki jih organizirajo specializirane ustanove, kot je Ciprska komisija za vrednostne papirje in borzo, pouk finanne pismenosti vkljui tudi v sploen izobraevalni sistem.
Stran
31
FinLiCo
Prironik
4. Uni pristopi na podroju finanne pismenosti za odrasle

4.1 Uvod
V priujoem projektu na temo finanne pismenosti ponujamo paleto virov v zbirki vaj (Toolbox), smernice v prironiku ter predloge, kako vse to uporabiti v okviru teajev. Pristopi in metode, ki smo jih izbrali, se osredotoajo na dejavnosti in vire, ki zahtevajo aktivno udelebo uencev, prav tako pa upotevajo njihove lastne izkunje in situacije, v katerih so se morda znali. Pri oblikovanju palete produktov je bil na namen, oblikovati produkte, ki bodo primerni za najrazlineje ciljne skupine. Pri tem je potrebno upotevati, da smo se pri prilagajanju poglavij in virov doloeni ciljni skupini zanaali na znanje in izkunje uiteljev, ki so sodelovali pri projektu. Namen tega poglavja ni pedagoko usmerjati uitelje, ampak jim ponuditi okvir, kako uporabljati razpololjiva orodja in vaje. Pomagamo jim prav tako s primeri teajev v poglavju, ki obravnava uni nart. Naj omenimo, da smo upotevali, da imajo uitelji doloene izkunje z uporabo teh pristopov. Kljub temu bo morda za to, da jih izkoristijo v celoti, potrebna pomo doloenih lokalnih strokovnjakov. Lahko gre za strokovnjake s finannega podroja, ali pa za strokovnjake s podroja izobraevanja. To je e posebej pomembno, e ima ciljna skupina prav posebne potrebe. V tem projektu smo se odloili osredotoiti na skupine z nezadostnim znanjem s podroja finanne pismenosti. To pomeni, da smo se, raje kot na zahtevne finanne produkte, osredotoili na pristope in vaje, ki se osredotoajo na osnovno znanje v zvezi z upravljanjem prorauna in na osnovne matematine operacije. V praksi smo opazili, da se teaje izvaja za doloene skupine odraslih, povod za to pa je lahko ali socialno-gospodarski poloaj ljudi (kot mladi brezposelni ali pari, ki so prvi postali stari), ali pa stvari osebne narave, kot npr. telesna nezmonost ali posebne une potrebe. Kot primer dobre prakse se smatra, kadar uni nart ali potek teaja prilagodimo potrebam udeleencev.
Stran
32
FinLiCo
Prironik
4.2 Tehnike
Spodaj je tabela z razlinimi tehnikami, ki jih lahko uporabimo pri pouevanju najrazlinejih tem in ki spodbujajo aktivno udelebo sodelujoih. Pri izbiri tehnik smo upotevali, da gre za spodbujanje znanja s podroja finanne pismenosti. V tabeli so navedena tudi poglavja, v okviru katerih naj bi se opisane tehnike uporabljale, kar pa seveda ne pomeni, da morate tehnike omejiti izkljuno na izbrana poglavja.
Demonstracija oz. predstavitev (lahko vkljuuje predstavitev v Powerpointu ali s pomojo prosojnic; lahko jo vodi uitelj ali udeleenec) Razprava oz. debata (lahko gre za spletno razpravo v oblikie-pote, klepetalnice ali foruma, ali za osebno razpravo, ki jo vodi uitelj ali kateri izmed udeleencev) Vpraanja in odgovori (za ocenjevanje znanja, spodbujanje uenja ali kot orodje predvidevanja; vpraanja so lahko odprtega ali zaprtega tipa) Brainstorming (znano tudi kot "deevanje idej") Razvranje oz. usklajevanje (lahko gre za odgovore odprtega ali zaprtega tipa, revizijo, diagnozo ali preprosto za spodbujanje razprave) Razporejanje (tudi tu lahko najdemo eno samo reitev ali ve monih odgovorov) Praktina ali ustvarjalna dejavnost (gre lahko za tevilne in razline, neformalno ali formalno ocenjene, dolgorone ali kratkorone projekte; stopnjo pomoi, ki jo udeleencem nudi uitelj, je potrebno nartovati v naprej) Pisno sporoanje (lahko je del ustvarjalne dejavnosti, navedene zgoraj) Podatki o finannih produktih Prikaz spletne aplikacije "on-line budget calculator" Celotna skupina razpravlja o naravi tveganj, povezanih z osebnimi financami Razprava v manjih skupinah o reitvah, kadar je v krizi druinski proraun Katere vire poznate, kjer lahko dobite nasvet o finannih zadevah? Kako nartujete porabo za doloen dogodek - poitnice, na primer? V majhni skupini sestavite seznam vseh virov dohodka, ki jih poznate [za celotno skupino] Opiite prednosti in nevarnosti, povezane z uporabo kreditne kartice Med dvema ali ve podobnimi produkti izberi "najbolji nakup" Opredeli posamezne postavke na plailni listi Razporejanje izdatkov po prioriteti Oblikovanje shematskega prikaza z namenom primerjati prednosti in "najboljo" vrednost finannih produktov Simulacija nartovanja in zasnove podjetja ali dobrodelnega dogodka; opredelitev finannih in lovekih virov, ki so potrebni za to Organizacija ali raziskava lokalne sheme mikrofinanciranja Napiite avtobiografijo, pri emer se osredotoite na finanne odloitve: zgodovina osebnih financ Vodite dnevnik finanne dejavnosti Napiite namiljeno poroilo o tem, kako se lovek zadoli
Stran
33
FinLiCo
in/ali rei dolga
Prironik
tudije primerov (uporabiti sposobnosti in znanje na posebnih primerih, ali deliti izkunje in ideje - lahko tudi v obliki pisnega sporoanja, navedenega zgoraj) Igra vlog (igra vlog se lahko izvaja v celotni skupini ali po manjih skupinah, prav tako pa se lahko uporabi za analizo procesa sprejemanja odloitev) Deljenje izkuenj (pristop, povezan s primeri tudij in igro vlog, in sicer, kadar si skupina dovolj zaupa, da drug z drugim delijo osebne izkunje) Raziskovanje ali iskanje ustreznih podatkov (tehnika obiajno temelji na uporabi spleta, vendar so lahko lokalne knjinice in svetovalni centri prav tako uporabni viri za iskanje podatkov)
Uporabite pisno ali posneto poroilo dogodka s podroja financ kot osnovo za skupinsko debato. Vsa poglavja ali katero koli izmed njih Zato da poudarite, katere odloitve je potrebno sprejeti, zaigrajte kratke prizore, katerih osrednja tema je kljuna prelomnica v ivljenju (kot npr. rojstvo otroka, odhod na fakulteto, izguba slube). Udeleenci (uenci/dijaki) razpravljajo o kljunih finannih dogodkih v njihovih ivljenjih in o tem, kako so (ali niso) nali pravih reitev Vsa poglavja ali katero koli izmed njih Spletno iskanje podatkov za razpololjive finanne produkte Spletno iskanje virov, ki spodbujajo vrsto razlinih aktivnosti v podroja financ, vkljuno z upravljanjem prorauna, pokojninami in nalobami. Avdio predstavitev ali posnetek, ki prikazuje specifini dogodek, ki je bil ali finanni uspeh ali polomija - in kaj se je zgodilo potem! Udeleenci v majhnih skupinah ustvarijo zvone ali video posnetke intervjujev z lokalnimi prebivalci o njihovem finannem znanju. Kviz, namenjen pregledu pogosto uporabljenih finannih terminov Kviz, namenjen treningu raunskega znanja v razlinih kontekstih "Ljudska tombola" pri uvajanju tem s podroja potronitva ali financ Druabne igre z vpraanji; udeleenci so za odgovore nagrajeni ali kaznovani, ko se s svojo figuro (etonom) pomikajo po igralni ploi Niz pisnih vpraanj, ki temeljijo na dogodku iz "resninega ivljenja" z danimi ve odgovori, ki navajajo "najbolje" reitve (vaja se lahko izvaja v papirni obliki ali prek spleta) Niz izraunov v zvezi s proraunom ali dohodkom in poroila
Uporaba avdio in video gradiva (za predstavitev primerov iz prakse in "resninih" situacij)
Kviz (zabaven nain vrednotenja obstojeega znanja ali predstavitev ali pregled doloene teme) Igre (tehnika se lahko uporablja za to, da se "prebije led" oz. za ogrevanje, ali z namenom vaditi doloene sposobnosti)
Reevanje problemov
Stran
34
FinLiCo
Prironik
o izdatkih, z namenom vaditi raunske sposobnosti
Vrtiljak (dobro zaradi diferenciacije, saj lahko udeleenci izberejo dejavnosti glede na svoje prioritete)
Samoocenjevalne dejavnosti, ki uvajajo irok razpon tem o finanni pismenosti, s katerimi lahko udeleenci sami doloijo raven svojega znanja
Tehnike temeljijo na pristopu, katerega namen je osmisliti uno izkunjo. Kljune toke pristopa so povzete v nadaljevanju.

Multisenzorina una okolja omogoajo udeleencem, da hitreje dojamejo pomen. Pri vnetem uenju, ki ga ene zanimanje, ne gre samo za motiviranje uencev, ampak tudi za to, da se jim omogoi, da preseejo doloene pomanjkljivosti in se aktivno udeleijo pri oblikovanju pomena. Razvijanje unega okolja, ki spodbuja raznolikost, omogoa udeleencem, da tvegajo in si upajo biti drugani - tako lahko uporabijo svoje dobre lastnosti in se ne sramujejo svojih slabosti. Reevanje problemov v interaktivni skupini omogoa udeleencem, da pristopijo k delu z lastne perspektive (celostno ali po posameznih sklopih). Razprava o unem procesu omogoa bolj verbalno naravnanim udeleencem, da razvijejo razumevanje prek izraanja in preoblikovanja svojih misli. Ravno nasprotno, pa omogoa bolj vizualno naravnanim udeleencem, da vadijo izraanje svojega razumevanja (to je pomembno, kadar jezik ne igra nobene vloge pri oblikovanju pomena). Kadar poudarimo, kaj je bilo opravljeno dobro in kako lahko doloeno stvar izboljamo, s sprotnimi povratnimi informacijami poskrbimo za bolj smiselno uenje. (Adaptirano po Cooper, R. (2006) Patoss bulletin, 19. del, t. 1)
Stran
35
FinLiCo
Prironik
4.3 Vidik uenca

Za to, da je una izkunja smiselna, mora uenje ali teaj - ne glede na trajanje - upotevati predznanje uenca. Naslednje smernice naj vam sluijo kot uvod, ne glede na vsebino teaja finanne pismenosti. Pri kratkotrajnih ali enodnevnih teajih lahko uporabite samo del navedenih smernic.
Cilji: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9.
Razloiti koncept, strukturo in pomen teaja Razviti proaktiven odnos in zanimanje do teaja Ugotoviti, kakna so priakovanja in strahovi, kar zadeva teaj Spodbuditi sodelovanje in komunikacijo v skupini Analizirati trenutno poznavanje terminologije s podroja finanne pismenosti Opredeliti dobre in slabe lastnosti udeleencev Opredeliti kratkorone cilje udeleencev Ozavestiti udeleence o raznolikosti tem, ki jih je potrebno obravnavati Ovrednotiti znanje na podroju financ pred zaetkom samega teaja
Cilj vsakega udeleenca je ugotoviti, kaken je "Moj odnos do denarja" Spodaj je predlagan pristop, kako obravnavati zadane cilje prek petih dejavnosti, prav tako pa so navedene nekatere vaje iz zbirke orodij (2. del prironika - Toolbox). 1. Uvod Uporabite igro ali podobno dejavnost, s katero boste udeleence spodbudili k medsebojni komunikaciji. Predlagana dejavnost: "Ljudska tombola" 2. Priakovanja in strahovi Dejavnost, ki spodbudi udeleence, da v podpornem okolju izrazijo svoja upanja in strahove glede teaja. Predlagana dejavnost: "Priakovanja in strahovi" 3. Odnos do denarja Dejavnost, katere osrednji del je razprava, v okviru katere lahko udeleenci delijo tako pozitivne kot negativne vidike njihovega odnosa do denarja in financ
Stran
36
FinLiCo
Predlagana dejavnost: Denar - plusi in minusi in as je denar
Prironik
4. Vrednotenje sposobnosti in znanja Zaetno vrednotenje predhodnega znanja udeleencev s podroja finanne pismenosti glede na vsebino posameznega teaja Predlagana dejavnost: vrednotenje znanja lahko poteka v obliki individualnih razgovorov, pisnega testa ali spletne aplikacije. Nekaj testnih vpraanja v pisni obliki je vkljuenih tudi v zbirki orodij 5. Samoosveenost na podroju finanne pismenosti Dejavnost, prek katere se bodo udeleenci zamislili nad njihovim trenutnim odnosom do denarja in pretehtali svoja priakovanja (v kolikni meri se bo ta odnos med teajem spremenil) Predlagana dejavnost: "Uravnoteenje osebnih financ"
Stran
37
FinLiCo
Prironik
4.4. Povratne informacije in vrednotenje

To poglavje skupaj s poglavjem 4.3 predstavlja okvir, znotraj katerega bo potekal teaj finanne pismenosti. Poglavje vsebuje smernice, kako zakljuiti teaj. Tako kot smo e zapisali, bo smiselno v kratkotrajnem ali enodnevnem teaju pokriti samo nekaj zadanih ciljev. Cilje lahko povzamemo takole: 1. Oceniti znanje, izkunje in pridobljene sposobnosti udeleencev po koncu teaja 2. Oceniti uinkovitost teaja glede na priakovanja in interese udeleencev 3. Predstaviti individualne akcijske narte 4. Zasnovati kratkorone in dolgorone postopke spremljanja 5. Zakljuiti teaj tako na formalni kot neformalni ravni (vkljuno s pridobitvijo certifikata e obstaja) Udeleenci morajo: Opraviti zakljuno vrednotenje pridobljenega znanja in sposobnosti (ki lahko temelji na testu finanne pismenosti, opravljenem pred prietkom teaja) Pripraviti individualne akcijske narte v zvezi s prihodnjimi finannimi prijemi in uenjem Posredovati svoje kontaktne podatke za namen spremljanja po zakljuku teaja Posredovati povratne informacije v obliki odprte razprave in/ali pisne ocene teaja Spodaj je primer pristopa, kako dosei zadane cilje prek treh dejavnosti, prav tako pa so navedene doloene vaje iz zbirke orodij (2. del prironika - Toolbox). 1. Ocenjevanje pridobljenega znanja in sposobnosti po zakljuku teaja Ta dejavnost pogosto vkljuuje reevanje zakljunega pisnega preizkusa, na podlagi katerega se oceni znanje in sposobnosti s podroja finanne pismenosti. Pri tem se upoteva test finanne pismenosti, opravljen pred prietkom teaja, kar omogoa neposredno primerjavo znanja pred teajem in po zakljuku teaja. Ocenjevanje znanja po zakljuku teaja se lahko izvede tudi v bolj sproeni obliki, in sicer lahko udeleenci sami v pogovoru drug z drugim ali z uiteljem ocenijo svoj napredek. Predlagana dejavnost: Ocenjevanje znanja in sposobnosti po zakljuku teaja 2. Individualni akcijski nart Dejavnost omogoa udeleencem, da sami ocenijo svoj napredek pri teaju in da naredijo nart, kako kar najbolje unoviti pridobljeno znanje. Akcijske narte lahko udeleenci
Stran
38
FinLiCo
Prironik
predstavijo vsak zase ali v skupini. Predstavitev lahko poteka v obliki pisne izjave, vizualne predstavitve, kot npr. miselni nart, ali v obliki govornega nastopa (ki je lahko tudi v naprej posnet) pred celotno skupino. Predlagana dejavnost: Osebni akcijski nart, ki vsebuje predloge o tem, kako razvijati nart med samim teajem 3. Vrednotenje teaja V okviru te dejavnosti lahko udeleenci podajo svoje mnenje (feedback) v zvezi s teajem. To je zanje prilonost, da komentirajo sam nain uenja, vkljuno z uporabljenimi viri in pristopi, kot tudi to, v kolikni meri je teaj izpolnil njihova priakovanja. Dejavnost se lahko izvaja individualno ali v skupini. Predlagana dejavnost: Debata o izpolnjenih priakovanjih
Stran
39
FinLiCo
Prironik
5. Zasnova in/oz.struktura zbirke orodij

5.1. Naa zamisel
V prironiku bodo uitelji/vodje teajev nali dve vrsti orodij/vaj: a) orodja, ki so bila razvita v okviru partnerstva in b) e obstojea orodja in gradivo s spleta, ki so v bistvu neke vrste simulatorji. Orodja, ki so jih razvili sodelujoi v okviru partnerstva, vkljuujejo igre, plakate, kvize, itd. Ta orodja so bila razvita ob upotevanju tematik, ki naj bi jih obravnavali udeleenci, istoasno pa je bil velik poudarek tudi na samem pedagokem pristopu in na tem, kako motivirati ljudi za uenje s podroja financ. Udeleence spodbujamo h kritinemu miljenju, razvijanju lastnega prorauna, razpravi in uporabi osnovnih matematinih operacij, pri tem pa jih seznanimo z orodji, ki jim bodo prila prav v prihodnosti. Kar zadeva ostala orodja/vaje - ker smo doloili e obstojee gradivo in ker se nam ni zdelo smiselno vsega ustvarjati na novo, smo se odloili uporabiti e obstojea orodja in smo samo opredelili, v katerih kontekstih jih je mogoe uporabiti. Upamo, da boste v njih uivali v enaki meri kot smo mi sami. Skupaj s tem prironikom obstajata e dva produkta: zbirka orodij z vsem potrebnim gradivom za udeleence kot tudi uni nart in cilji razirjanja znanja s podroja finanne pismenosti. Oblikovali smo tako kratkoroni kot dolgoroni teaj, pri emer smo upotevali as, ki ga imajo udeleenci na voljo in njihove potrebe.
Stran
40
5.2. Dolgoroni ali kratkoroni teaj

NART DELA Teaj/Predmet Druinske finance Vodja teaja Lokacija: Raven: Okvir finannega znanja za odrasle (AFCF - Adult Financial Capability Framework) in uni nart za raunsko znanje Referenca (opomba: gre za seznam trenutnih referenc, ki pa ni dokonen)
t. une ure/ srean ja
Vsebina in osnovni okvir pismenosti in matematineg a znanja
Izobraevalne in une dejavnosti
Tehnike ocenjevanja in Uvod v upravljanje osebnega prorauna in denarja organizacije NOCN Raven E3 Opazovanje razlinih dejavnosti.
Viri
Predstavitev teaja in ocenjevanje
Predstavitev teaja. Razumevanje matematinega besedia. Kaj je dohodek in kaj so izdatki. Razlini naini uenja.
Viri: Vpraalnik v zvezi z domaimi nalogami Drugi viri: Izroki za spodbujanje razmiljanja Vodniki po teaju, ocene, vpraalnik na temo razlinih nainov uenja, dokumenti za vpis v teaj, karje (izroki za igro "ljudska tombola") Informacije za udeleence v zvezi z druinskimi financami, vpraalnik na temo druinskih financ in finannega znanja
Zaetna ocena. Vpraanja & odgovori
Osnovno znanje matematike: Vrtiljak ocenjevalnih dejavnosti zaetno ocenjevanje.
FinLiCo
2 Kako najti najboljo kupijo Kaj pomeni "cenovno ustrezen" cenovna ustreznost - najbolje kupije in poznavanje pravic potronikov
Prironik
AFCF - B(a) razlini naini plaila z denarjem Razprava Vpraanja & odgovori Opazovanje Igra Vaje Viri: Izroki za spodbujanje razmiljanja OFT - Dejavnosti v zvezi s tem, kako najti najboljo kupijo www.oft.gov.uk/skilledtogo Vaja z uporabo raunov, z namenom zaokroevanja in preverjanja znanja setevanja Viri: Viri na temo upravljanja prorauna http://www.moneymatterstome.com/de fault.htm Izroki za spodbujanje razmiljanja Aktivnost na temo nujnih izdatkov Nartovanje za nakup veje stvari Vzorec evidence tedenskih prihodkov in odhodkov
Prepoznavanje ter izbira kovancev in bankovcev 3 Upravljanje prorauna Razumevanje virov dohodkov in odhodkov (dohodek in izdatki) Nujna in nenujna poraba. Beleenje prihodkov in odhodkov. Prieti z nartovanjem prorauna za prihodnji izdatek skupina naj razmisli o tem, kaj bi si radi kupili v prihodnosti - npr. boino darilo, koliko Domaa naloga - prieti s preprostim in pravilnim beleenjem osebnih izdatkov AFCF - B(b) Ustvarjanje dohodka AFCF - B(d) Zbiranje finannih podatkov in vodenje evidence
Razprava Vpraanja & odgovori Opazovanje Kviz Vaje
Stran
42
FinLiCo
Razline vrste denarja in naini porabe eki, plailne kartice, kreditne kartice potne nakaznice Skupina opredeli doloen prihodnji izdatek glede predmeta porabe in zneska se dogovorite z vsakim posameznim udeleencem Domaa naloga - prieti s preprostim in pravilnim beleenjem osebnih izdatkov
Prironik
AFCF - D(d)1 Razumevanje koncepta vodenja rauna Razprava Vpraanja & odgovori Opazovanje Vaje Viri: Izroki za spodbujanje razmiljanja Izroki za dejavnosti, povezane z uporabo ekov in potnih nakaznic Vzorec evidence tedenskih prihodkov in odhodkov
Bannitvo in potni uradi
Najem posojila in varevanje nartovanje v naprej
Nartovanje in upravljanje prorauna za veje izdatke nadaljevanje od prejnjega tedna (izbor doloenega izdatka) Obresti, roki in pogoji Varujem skupaj z otrokom Oblikovanje preprostega narta prorauna za nakup veje stvari
AFCF - B(e) Finanno nartovanje varevanje, poraba, upravljanje prorauna AFCF - E(a)1 Razumevanje vpliva razlinih oblik kredita
Razprava Vpraanja & odgovori Opazovanje Vaje
Viri Izroki za spodbujanje razmiljanja Aktivnost, povezana s shemami varevanja Dohodki in odhodki
Stran
43
FinLiCo
6 Zaposlitev in plailne liste Razbiranje finannih podatkov iz tabel. Razlini viri dohodka in prednosti.
Prironik
Razpolaganje z dohodkom B(c) Razprava Vpraanja & odgovori Opazovanje Viri: Izroki za spodbujanje razmiljanja Vaja iz zbirke orodij - plailna lista Viri : Izroki za spodbujanje razmiljanja
Sprejemanje odloitev potroniki nasveti
Pri katerem ponudniku do najcenejega ogrevanja in elektrike Poceni izleti z otroki
AFCF -B(g) Osebne odloitve in vplivi le-teh na finance AFCF -B(h) Pravice in dolnosti potronikov in viri nasvetov
Pregled in revizija 8
Prilonost za vrednotenje (NOCN) organizacija in dokonna evidenca pouevanja
Viri: Izroki za spodbujanje razmiljanja Delovni listi in aktivnosti, uporabljene na predhodnih sreanjih
Stran
44
DODATEK Slovar
Na spletu je na voljo ve glosarjev na temo finanne pismenosti. Ker pa se nam zdi poznavanje osnovnih pojmov zelo pomembno in ker smo istoasno eleli lajati delo uiteljem, smo se v tem delu odloili vkljuiti najpogosteje uporabljene pojme s podroja finanne pismenosti. Amortizacija stroek obrabe osnovnega sredstva; gre za vrednostno izraeno porabo/izrabo sredstva v doloenem asovnem obdobju. Izrauna se na podlagi predpostavljene doline nekeka asovnega obdobja, skozi katerega bomo sredstvo uporabljali. Banka - banka je finanna ustanova, ki deluje kot finanni posrednik. Termin "banka" se lahko nanaa na katero koli od razlinih vrst subjektov: Centralna banka v imenu vlad daje v obtok denar in z izvajanjem denarne politike, prek katere vpliva na koliino denarja v obtoku, deluje kot monetarna oblast. Poslovna banka sprejema depozite in prek tako zbranih sredstev zagotavlja kredite, bodisi neposredno prek dajanja posojil ali posredno prek vlaganja teh sredstev na kapitalskih trgih. V okviru globalnih finannih trgov te ustanove poveejo tiste udeleence na trgih, ki jim primanjkuje sredstev (posojilojemalci) s tistimi udeleenci, ki razpolagajo s preseki sredstev (vlagatelji in posojilodajalci), in sicer tako, da sredstva tistih, ki razpolagajo s preseki (finanno premoenje), prenesejo tistim, ki si sposojajo sredstva, zato da lahko vlagajo v realna sredstva. Hranilnica je tako kot banka finanna ustanova. Med storitve, ki jih opravljajo, spadajo obiajne banne storitve, prav tako pa omogoajo varno nalaganje prihrankov. Zbrana sredstva lahko namenijo za dajanje posojil, za spodbujanje zasebne dejavnosti pravnih in fizinih oseb. Njihova lastnost je tudi ta, da so njihovi komitenti v glavnem posamezniki, gospodinjstva ali manji podjetniki in imajo praviloma veje tevilo vlagateljev z majhno povpreno velikostjo vlog. V skladu z zakonom je pravnoorganizacijska oblika, v kateri se lahko pojavljajo hranilnice, le delnika druba. Zaradi izjemno pomembne vloge, ki jo imajo depozitne institucije v okviru finannega sistema, za banno industrijo obiajno veljajo vladne omejitve glede finannih dejavnosti, ki jih izvajajo banke Banni raun - banni raun je finanna evidenca transakcij med stranko in banko, ki prikazuje, v kaknem finannem stanju je stranka. Bilanca stanja je raunovodski izkaz, razmejen med stanjem sredstev (aktivo) in stanjem obveznosti do virov sredstev (pasivo) v doloenem asovnem obdobju. Kot takna izkazuje finanno stanje podjetja na doloen dan v letu. V breme/v dobro - knjiba v breme in v dobro sta dva vidika vsake finanne transakcije. Gre za osnovni koncept dvostavnega knjigovodstva, v okviru katerega se vsak poslovni dogodek knjii vsaj dvakrat, in sicer mora imeti vsaka knjiba V BREME nekega konta protiknjibo V DOBRO nekega drugega konta.
FinLiCo
Prironik
Gre torej za sistem knjienja, ki se uporablja v knjigovodstvu za beleenja vsake finanne transakcije. V knjigovodstvu "v breme" enostavno pomeni knjibo na levo/debetno stran kota, "v dobro" pa knjibo na desno/kreditno stran konta. To determine whether one must debit or credit a specific account we use the modern accounting equation approach which consists of five accounting elements or rules. An alternative to this approach is to make use of the traditional three rules of accounting for: Real accounts, Personal accounts, and Nominal accounts to determine whether to debit or credit an account. Centralna banka - centralna banka ali monetarna oblast je javna ustanova, ki izdaja denar, ureja obtok denarja in nadzoruje obrestne mere v posameznih dravah. Centralne banke obiajno nadzorujejo sistem komercialnih bank v posameznih dravah. V nasprotju s komercialnimi bankami ima centralna banka monopol nad tiskanjem domae valute, ki obiajno velja za zakonito plailno sredstvo v doloeni dravi. Primeri centralnih bank: Evropska centralna banka (ECB), amerika centralna banka (Federal Reserve), Ljudska banka Kitajske, pri nas pa je to Banka Slovenije. Primarna naloga centralne banke je, da skrbi za to, da je v obtoku dovolj denarja, med bolj aktivne dolnosti pa spada e nadzor obrestnih mer (monetarna politika) in v skrajni sili tudi posojanje denarja bannemu sektorju v asih finanne krize. Prav tako lahko nadzoruje banke in druge finanne ustanove, s imer prepreuje nepremiljeno ravnanje ali morebitne goljufije. V veini razvitih drav so centralne banke neodvisne ustanove in delujejo neodvisno od politine volje. Dolg - dolg je obveznost, ki jo ena stranka (dolnik) dolguje drugi stranki, upniku; obiajno gre v tem primeru za sredstva, ki jih je upnik odobril dolniku, izraz pa se lahko uporablja tudi metaforino v zvezi z moralnimi obveznostmi ali drugimi oblikami interakcije, ki niso povezane z ekonomsko vrednostjo. Dolg se ustvari, kadar upnik odobri, da bo dolniku posodil doloena sredstva. Dolg se obiajno odobri ob priakovanju poplaila; v moderni drubi v veini primerov to pomeni poplailo zaetnega zneska, h kateremu se pritejejo obresti. V svetu financ dolg pomeni, da e v sedanjosti izkoristimo predvidevano kupno mo v prihodnosti, e preden je ta dejansko doseena. Nekatera podjetja in drube uporabljajo dolg oz. zadolevanje kot del njihove poslovne strategije. Depozitni raun - depozitni raun je transakcijski, varevalni ali druge vrste banni raun, odprt pri banni ustanovi, na katerega lahko imetnik rauna polaga in dviguje denar. Te transakcije banka belei v svojih evidencah, zbrana sredstva na raunu pa se beleijo kot obveznost banke in predstavljajo znesek, ki ga banka dolguje imetniku rauna. Nekatere banke za to storitev raunajo provizijo, spet druge strankam plaujejo obresti za sredstva na raunu.
Stran
46
FinLiCo
Prironik
Dohodek - znesek denarja ali druga oblika plaila v enaki protivrednosti, ki ga nekdo prejme za opravljeno delo ali storitve v doloenem asu (od prodaje blaga ali premoenja), ali v obliki dobika od finannih nalob. Denarni sistem - denarni sistem je to, kar je v doloeni regiji sprejeto kot standard vrednosti in merilo bogastva. Denar - denar je sredstvo, ki je v doloeni dravi oz. drubeno-ekonomskem okolju sprejeto kot plailno sredstvo za dobrine in storitve in za poplailo dolgov. Glavne funkcije denarja so sledee: denar je sredstvo izmenjave; obraunska enota; hranilec vrednosti, v preteklosti pa je obasno veljal tudi kot standard odloenega plaila. Kakrna koli vrsta varne preverljive prakse, ki izpolnjuje zgornje kriterije, lahko slui kot denar. (http://en.wikipedia.org/wiki/Money) Dobiek - dobiek se lahko nanaa na koristno pridobitev ali donos/ugodnost. Lahko se nanaa tudi na donos podjetja, po tem, ko so bili plaani vsi operativni stroki. Dobiek je finanna korist, ki se ustvari, ko znesek prihodkov iz dejavnosti presega izdatke, stroke in davke, ki jih je potrebno plaati za vodenje dejavnosti. Izrauna se po sledei formuli: Dobiek = vsi prihodki vsi izdatki Davek - obdaviti (iz latinske besede taxo; "Ocenjujem") pomeni, da drava ali dravi enakovreden subjekt davkoplaevalcu (posamezniku ali pravni osebi) naloi plailo finanne obveznosti ali druge dajatve, in sicer tako, da se neplailo lahko kaznuje po zakonu. Tudi lokalne (t. j. nedravne) oblasti lahko davkoplaevalcem naloijo plailo doloenih davkov. Davke sestavljajo neposredni ali posredni davki. Davek bi lahko definirali kot "finanno breme, ki ga morajo posamezniki ali lastniki premoenja plaati, zato da pomagajo vladi [...] plailo, ki ga zahteva zakonodajna oblast. "Davek" ni prostovoljni prispevek ali donacija, ampak gre za prisilni prispevek, katerega plaevanje se izvaja v skladu z zakonodajno oblastjo" in "predstavlja kakren koli prispevek, katerega plailo naloi vlada [...], ne glede na to ali se imenuje cestnina, dajatev, carina, troarina, pomo, subvencija ali kako drugae." Dravne obveznice - so dolgoroni dolniki vrednostni papirji, ki jih izda vlada doloene drave. Tovrstni vrednostni papirji imajo med tako imenovanimi vrednostnimi papirji s fiksnim donosom ali dolnikimi papirji najvijo bonitetno oceno in zagotavljajo najmanj obdaven donos od vseh obveznic. Pojem se nanaa tudi na tiste obveznice, ki jih izdajatelj kupi nazaj. Glej "odkupljene lastne delnice". Takne obveznice se v skladu z zahtevami amortizacijskega sklada umaknejo s trga in "se shranijo" v dravni blagajni, s imer se zniajo stroki najema posojil (nije obresti). Dravne obveznice so vrednostni papirji z nespremenljivo obrestno mero, ki predstavljajo javni dolg.
Stran
47
FinLiCo
Prironik
Finance - pod pojmom finance obiajno razumemo upravljanje denarja, bannitva, sredstev, nalob in kredita. Pojem finance se pogosto povsem preprosto definira kot upravljanje denarja oz. upravljanje "sredstev". Finance so tako umetnost (npr. razvijanje produktov) kot znanost (npr. meritve), eprav se ti dve dejavnosti edalje bolj pribliujeta druga drugi prek intenzivnih tehninih in institucionalnih prizadevanj za merjenje in varovanje razmerja "tveganje-dobiek", ki je pomembneje od vrednosti za delniarja. Moderne finance zdruujejo poslovno dejavnost, ki vkljuuje upravljanje nadomestkov gotovine in denarja prek najrazlinejih kapitalskih raunov, vrednostnih papirjev in trgov, ustvarjenih za poslovanje in trgovanje s sredstvi, obveznostmi in tveganji. Sprejemanje (finannih) odloitev Gre za proces izbiranja med alternativnimi poteki dejanj. Sprejemanje odloitev lahko poteka na ravni posameznika ali organizacije. Proces lahko vkljuuje doloanje ciljev, zbiranje pomembnih podatkov, prepoznavanje alternativnih monosti, doloanje kriterijev za odloitve in izbor najbolje monosti. (http://www.qfinance.com/dictionary/decision-making) Finanno opolnomoenje - pri opolnomoenju posameznika gre za proces, v okviru katerega se posameznik ali skupina naui boljega sprejemanja odloitev in spreminjanja teh odloitev v elena dejanja. Finanno opolnomoenje tako pomeni finanno osamosvojitev posameznika. (http://wiki.answers.com/Q/What_is_financial_empowerment) Finanna inteligenca je zbiranje podatkov o finannih poslih zanimivih subjektov, z namenom razumeti njihovo naravo in sposobnosti ter predvideti njihove namene. V splonem se termin uporablja na podroju kazenskega pregona in sorodnih dejavnosti. (http://en.wikipedia.org/wiki/Financial_Intelligence) Finanna pismenost - finanna pismenost je sposobnost razumeti finance. Natanneje, nanaa se na niz sposobnosti in znanje, ki posamezniku omogoa, da na podlagi razumevanja financ sprejema premiljene in uinkovite odloitve. Finanno tveganje - finanno tveganje je krovni termin za razline vrste tveganj, povezanih s financami, vkljuno s finannimi transakcijami, med katere spadajo tudi posojila podjetja, za katera obstaja tveganje, da jih podjetje ne bo moglo poplaati. Tveganje je pojem, ki se pogosto Finanno tveganje - finanno tveganje je krovni termin za razline vrste tveganj, povezanih s financami, vkljuno s finannimi transakcijami, med katere spadajo tudi posojila podjetja, za katera obstaja tveganje, da jih podjetje ne bo moglo poplaati. Tveganje je pojem, ki se pogosto uporablja za oznaevanje tveganja izgube, kar pomeni negotovost povraila, ki vodi v morebitno finanno izgubo.
Stran
48
FinLiCo
Prironik
Finanna naloba pomeni vloiti denar v nekaj, od esar priakujemo korist in kar po natanni analizi v doloenem obdobju zagotavlja tako visok nivo varnosti za glavnico kot tudi dobiek. Ravno nasprotno, pa gre pri vlaganju brez natanne analize in brez visoke ravni varnosti tako za povrnitev glavnice kot morebitnega dobika, za pekuliranje. Hipotekarno posojilo - hipotekarno posojilo je posojilo, ki se zavaruje z nepreminino prek vpisa hipoteke v zemljiko knjigo, ki dokazuje, da je doloena nepreminina, ki slui kot zavarovanje posojila, obremenjena s hipotekarnim posojilom. V vsakdanji rabi se uporablja kar beseda hipoteka, ki najpogosteje pomeni, da gre za hipotekarno posojilo. Izdatek - pod pojmom izdatek se obiajno razume odliv denarja drugi osebi ali skupini z namenom poplaila za doloeno stvar oz. storitev ali doloeno kategorijo strokov. Insolventnost (tudi: plailna nesposobnost) - insolventnost pomeni nezmonost poplaila zapadlega dolga. V primeru podjetja insolventnost pomeni nezmonost podjetja, da odplaa svoje dolgove. Investicijski skladi - denar, ki se ga ob priakovanju dobika naloi, na primer, v sredstva, tvegane posle ali raune, ki se obrestujejo. Druba, ki vlaga zbrana sredstva manjih vlagateljev, pri emer za to zarauna provizijo. S tem, ko zdruijo sredstva vejega tevila manjih vlagateljev v doloeno nalobo ( v skladu s cilji vlagateljev), investicijske drube omogoijo posameznim vlagateljem dostop do ire palete vrednostnih papirjev, kot pa bi ga imeli, e bi sredstva vlagali vsak zase. Prav tako posamezne vlagatelje ne ovirajo visoki trgovalni stroki, ker lahko investicijske drube pri poslovanju zniujejo stroke z ekonomijo obsega. Obstajata dve vrsti investicijskih skladov, in sicer odprti (vzajemni sklad) in zaprti (investicijska druba). Kredit - kredit je zaupanje, ki eni stranki omogoa, da drugi stranki priskrbi sredstva, ki jih ta druga stranka ne povrne takoj (na ta nain se zadoli), ampak se dogovorita, da bo ta sredstva (ali drugo imetje v enaki protivrednosti) odplaala kasneje. Priskrbljena sredstva so lahko finanne narave (npr. odobritev posojila) ali v obliki dobrin in storitev (npr. potroniki kredit). Pod pojmom kredit razumemo kakrno koli obliko odloenega plaila dolga. Kredit odobri upnik oz. posojilodajalec dolniku oz. posojilojemalcu. Konsolidacija zdruitev dveh ali ve stvari v eno; v okviru finannega raunovodstva gre za zdruevanje finannih izkazov za drube v skupini (oz. prenos dveh ali ve podjetij v novo podjetje). Koeficient likvidnosti - koeficienti likvidnosti so finanni kazalci, ki se uporabljajo za doloitev zmonosti podjetja za poravnavo kratkoronih obveznosti. Viji kot je koeficient, veja je varnostna rezerva, da bo lahko podjetje poravnalo kratkorone obveznosti.
Stran
49
FinLiCo
Prironik
Konzervativen vlagatelj - vlagatelj, ki, kadar ima na izbiro dve razlini nalobi s podobnim priakovanim donosom (a razlinim tveganjem), se odloi za nalobo z nijim tveganjem. Lizing - lizing je oblika zakupa, pri katerem lizingojemalec lizingodajalcu za uporabo doloene dobrine plauje mesene obroke, predmet lizinga pa preide v njegovo last ele po zadnjem odplaanem obroku. Likvidnost - pomeni biti likviden, t. j. biti plailno sposoben. Likvidnost pomeni zmonost, da lahko neko sredstvo hitro unovi - zato se imenuje tudi "unovljivost". Likvidnostno tveganje - likvidnostno tveganje je tveganje, da doloenega vrednostnega papirja ali sredstva ne bo mogoe dovolj hitro prodati, da bi se tako prepreilo izgubo (oz. ustvaril potreben dobiek). Tveganja, ki izhaja iz nezadostne unovljivosti nalobe, ni mogoe dovolj hitro kupiti ali prodati, da bi se tako prepreilo ali zmanjalo izgubo na najmanjo mono raven. Likvidno premoenje - za to, da je neko premoenje likvidno, mora obstajati uveljavljen trg z zadostnim tevilom udeleencev, ki sodelujejo pri trgovanju, vendar to ne sme vplivati na ceno premoenja. Prav tako mora biti poskrbljeno za enostaven prenos lastnitva in gibanja premoenja. Likvidno premoenje vkljuuje veino delnic, instrumentov denarnega trga in dravnih obveznic. Devizni trg se teje za najbolj likviden trg na svetu. Nalobe - vlaganje sredstev, pri emer si vlagatelj obeta dobiek oz. korist. Pri nalobi gre za to, da denar vloimo v nekaj, za kar upamo, da nam bo prineslo korist. e elimo imeti sredstva/denar za nalobo, moramo varevati oz. preloiti doloen izdatek na kasneji as. Nalobe so prisotne na tevilnih podrojih ekonomije, tako pri vodenju dejavnosti kot na podroju financ, posluujejo pa se jih tako gospodinjstva, podjetja, kot vlade. Procesi odloanja o nakupu so procesi sprejemanja odloitev s strani potronikov v zvezi s potencialno trno transakcijo, ki potekajo pred, med in po samem nakupu izdelka ali storitve. ()http://en.wikipedia.org/wiki/Buyer_decision_processes) Nalobe v nepreminine - gre za prodajo lastnikih delnic in vlaganje v nepreminine ali hipoteke. Nalobe v nepreminine vkljuujejo nakup, lastnitvo, upravljanje, oddajanje in/ali prodajo nepreminin za dobiek. Neobdaven - gre za transakcijo, ki je izvzeta plaila davka. Neobdavene so doloene vrste blaga in/ali finannih produktov, prav tako je neobdaven tudi dobiek, ki ga ustvarijo takno blago ali finanni produkti. Neobdavitev doloenega blaga in/ali sredstev lahko spodbudi posameznike ali podjetja k vejemu zapravljanju ali
Stran
50
FinLiCo
Prironik
tevilnejim nalobam, rezultat tega pa je gospodarska rast. Vlade kupcem dravnih obveznic pogosto priznajo davne olajave, s imer si zagotovijo dovolj sredstev za izdatke. Obresti - obresti so provizija, ki jo posojilojemalec plaa lastniku kot neko vrsto nadomestila za uporabo sredstev. Obiajno plaamo obresti na posojilo, lahko pa tudi mi dobimo plaane obresti na obstojea sredstva na raunu. Obrestna mera - obrestna mera je stopnja, po kateri posojilodajalec plaa obresti za uporabo denarja, ki si ga je sposodil od posojilodajalca. Na primer, majhno podjetje si sposodi denar od banke za nakup sredstev za opravljanje dejavnosti, v zameno pa banka za to, ker odloi plailo in posodi denar podjetju, prejme obresti po v naprej doloeni obrestni meri. Obrestne mere so obiajno izraene v odstotku od glavnice za obdobje enega leta. Cilji, povezani z obrestnimi merami, so tudi kljuno orodje monetarne politike in se upotevajo pri obravnavi spremenljivk kot so nalobe, inflacija in brezposelnost. Obrok - termin obrok se v finanni teoriji uporablja za oznaevanje zaporednih fiksnih plail v doloenem obdobju. Termin se pogosto uporablja v razpravah na temo financ, in sicer obiajno v povezavi z vrednotenjem zaporednih plail, pri emer se upotevajo koncepti asovne vrednosti denarja, kot so obrestna mera in prihodnja vrednost. Primeri obrokov so redni depoziti na varevalni raun, mesena plaila hipotekarnega kredita in mesena plaila zavarovanja. Obroki se razvrajo glede na pogostost plail, ki se lahko izvajajo tedensko, meseno, vsako etrtletje, letno ali v druganih asovnih intervalih. Obvezniki skladi - obvezniki sklad je kolektivna nalobena shema, v okviru katere se vlaga v obveznice in druge dolnike vrednostne papirje. Za obveznike sklade je znailno, da redno izplaujejo dividende, ki vkljuujejo plaila obresti na osnovna sredstva sklada in zvianje vrednosti kapitala v doloenem obdobju. Z dividendami obveznikih skladov boste tipino dobili ve kot z obrestmi na vezane vloge in obrestmi, ki jih dobite na sredstva na transakcijskem raunu. Z nalobo v obvezniki sklad boste dividende dobili izplaane pogosteje, kot e bi sami kupovali posamezne obveznice. Odnos do denarja - Za vsako stvar, ki se nam zdi pomembna (npr. moda, vojna, vera, tujci itd.) imamo neko mnenje oz. imamo do tega nek odnos. Enako velja za denar. Odnos do denarja predstavlja preprianja, ki jih imamo v zvezi z denarjem: kaj vam pomeni denar? Kaj vam predstavlja? Kako utite do denarja? V kolikni meri denar vpliva na vae odloitve, ki niso povezane s financami? Odnos do denarja je to, kako razmiljate o denarju. (http://financialhighway.com/money-attitude-your-money-psychology/) Obvladovanje tveganja - gre za prepoznavanje, oceno in razvranje tveganj, emur sledi koordinirana in varna uporaba virov z namenom, da se zmanja, nadzoruje in spremlja verjetnost in/ali vpliv neelenih dogodkov ali povea udejanjanje prilonosti. Tveganja so lahko posledica negotovosti na finannih trgih, propadlih projektov (v kateri koli fazi ustvarjanja, razvoja, izvedbe ali vzdrevanja), pravnih obveznosti, kreditnih tveganj, nesre,
Stran
51
FinLiCo
Prironik
naravnih vzrokov in katastrof, kot tudi namernega napada nasprotnika ali dogodkov, ki jih ni bilo mogoe predvidevati ali nartovati. Investicijski skladi, ki se ukvarjajo s pekuliranjem. Tvegani kapital se nanaa na sklade, ki vlagajo v visoko tvegane in po monosti tudi visoko dobikonosne posle, kot npr. v delnice s podroja rudarstva ali biotehnologije. Taken kapital lahko vlagatelju v doloenem obdobju prinese ali izjemne zasluke ali veliko izgubo, e ve tveganih nalob ne uspe. Razpritev je kljunega pomena za uspeno vlaganje v tvegani kapital. V tem kontekstu se lahko tveganih kapital nanaa tudi na sredstva, ki se vloijo v obetajoe se mlado podjetje (start-up). Proraun - proraun (beseda izhaja iz zastarele francoske besede za torbico - bougette) je finanni nart in seznam nartovanih izdatkov in prihodkov. Gre za nart varevanja, zadolevanja in porabe. V mikroekonomiji je proraun pomemben koncept, ki v obliki proraunskih postavk prikazuje kompromise med dvema ali ve dobrinami. Z drugimi besedami proraun je organizacijski nart, izraen v denarju. Namen upravljanja prorauna je: 1. Predvideti prihodke in odhodke, kar pomeni, da oblikujemo model, ki prikazuje, kako bo potekalo poslovanje, e izvedemo doloene strategije, dogodke ali narte. 2. Primerjati dejanski potek poslovanja s predvidenim Potronik - potronik je iroka oznaka za posameznike ali gospodinjstva, ki uporabljajo dobrine, proizvedene v okviru gospodarstva. Potronja/poraba - poraba je proces, v okviru katerega neko stvar popolnoma uniimo, porabimo, ali pa jo integriramo ali pretvorimo v nekaj drugega. Potronja dobrin in storitev je koliina teh dobrin ali storitev, ki jih porabimo v doloenem asu. (http://www.businessdictionary.com/definition/consumption.html) Provizija - provizija je cena, ki jo nekdo plaa kot "nagrado" nekomu drugemu za doloeno storitev. Prihodek pomeni prilonost za porabo in varevanje, ki si jo nekdo pridobi v doloenem asovnem okviru in ki je v splonem izraena z denarjem. Za gospodinjstva in posameznike predstavlja dohodek setevek vseh pla, dobikov, izplail obresti, rent in drugih oblik zasluka, ki ga prejmejo v doloenem asovnem obdobju. Pri podjetjih se pojem dohodek obiajno nanaa na isti dobiek, t. j. kar ostane po tem, ko se odtejejo izdatki. Pismenost: "Pismenost je sposobnost ustvarjanja in sporoanja pomena iz in z uporabo razlinih drubeno-kontekstualnih simbolov. Pismena oseba je zmona v okviru svoje sposobnosti razvijanja na razlinih ravneh izpeljati in izraziti pomen ter uporabiti svoje znanje za dosego elenega namena ali cilja, pri emer je potrebna uporaba tako pisnega kot ustnega jezikovnega znanja. Pismena oseba lahko vpliva na potek
Stran
52
FinLiCo
Prironik
dogodkov, tako da namensko in fleksibilno ustvarja pomen iz ene jezikovne baze znanja in ga povee z drugo bazo znanja." (Bridge Water University, n/d). Pismenost je sposobnost oz. znanje in odvisno od tega, na katerem podroju se uporablja, imamo razline vrste pismenosti: digitalna pismenost, informacijska pismenost, finanna pismenost itd. Svet za razvoj pismenosti Nove Fundlandije in Labradorja (NALD, 2005) definira pismenost kot: "Pismenost ne pomeni samo sposobnosti branja in pisanja, ampak je e veliko ve in vkljuuje tudi kritino in uinkovito rabo teh dveh sposobnosti v posameznikovem ivljenju kot tudi uporabo (pisnega in ustnega) jezika za najrazlineje namene." Po tej definiciji vkljuuje pismenost tudi kritino miljenje o tem, kar nekdo bere, prav tako pa termin vkljuuje tudi ustne oblike pismenosti. Nacionalni intitut za pismenost pravi takole: "Zakon o vlaganju v delovno silo iz leta 1998 definira pismenost kot sposobnost posameznika, da bere, pie, govori v doloenem jeziku in ocenjuje ter reuje teave s taknim znanjem, ki je potrebno, da se znajde na delovnem mestu, v druini in v drubi." To je iri pogled na pismenost, kot tradicionalno pojmovanje, ki vidi pismenost zgolj kot sposobnost branja. Ker informacijska tehnologije edalje bolj oblikuje nao drubo, je znanje, ki ga potrebujemo za uspeno delovanje v takni drubi e zdavnaj prelo okvirje branja, pismenost pa vkljuuje znanja, ki jih navaja trenutna definicija." http://www.unm.edu/~devalenz/handouts/literacy.html Posojilo - posojilo je vrsta dolga. Tako kot pri vseh dolnikih instrumentih gre tudi pri dolgu za asovno prerazporeditev finannih sredstev med posojilodajalca in posojilojemalca. Prihodki - donos ali dobiek kot npr. redna najemnina, dobiki, obresti ali dohodek iz naslova kakrnega koli realnega ali osebnega premoenja, ki ga prejme posameznik, druba, ali vlada. Javni prihodki so viri dohodka, ki ga zbere in prejme vlada v svoj proraun in jih nato dodeli za plailo razlinih izdatkov. Prihodek je znesek denarja, ki ga podjetje prejme v doloenem obdobju, vkljuno s popusti in odtegljaji za vrnjeno blago. Dohodek se izrauna tako, da se pomnoi cena, po kateri se prodaja blago oz. storitve, s tevilom enot prodanega blaga/storitev. Plaa - plaa je oblika rednega plaila, ki ga delojemalec prejema od delodajalca in ki je lahko doloena v pogodbi o zaposlitvi. Ker gre za redno plailo, se tako razlikuje od honorarnih plail, v okviru katerih oseba namesto rednih izplail prejme plailo za posamezno uro, projekt ali drugo enoto dela. Prihranek - prihranek je neporabljen dohodek ali odloena poraba/potronja. Kadar varujemo, lahko denar ali polagamo na banko, ali pa se odloimo denar vloiti v
Stran
53
FinLiCo
Prironik
pokojninsko shemo. Prav tako v asu varevanja manjamo izdatke, kot so npr. redni stroki. Pri osebnih financah se pri varevanju obiajno odloamo za oblike z nizkim tveganjem (depozitni raun), medtem ko nalobe obiajno pomenijo visoko raven tveganja. Sredstvo - sredstvo je imetje z neko vrednostjo, s katerim razpolaga posameznik, podjetje ali drava v priakovanju, da bo imel/a od tega v prihodnosti korist. Sredstva - znesek denarja ali drugih sredstev, rezerviranih za doloen namen. Gre za razpololjiv denar (finanna sredstva). Teaj - na finannem podroju je menjalni teaj med dvema valutama teaj, po katerem se eno valuto zamenja za drugo. Prav tako se na teaj gleda kot na vrednost valute doloene drave v primerjavi z drugo valuto. Tveganje - pomeni potencialno nevarnost, da bo prilo do pokodb ali unienja nekega predmeta, dogodka ali osebe. Tveganje, navedeno v zavarovalni polici, je nepredvidljiv dogodek, ki se lahko zgodi ali pa ne. Zavarovalnica obljublja, da bo osebi, ki je utrpela kodo zaradi tveganja, povrnila nastalo kodo do zneska v skladu z zavarovalno polico. Pri prodajnih transakcijah je v pogodbi doloeno, kdo odgovarja za tveganje izgube blaga, dokler blaga ne prevzame kupec. Tveganje je monost, da bo dejanski donos nalobe drugaen od priakovanega. Tveganje vkljuuje monost, da bo prilo do izgube samo dela ali celotne nalobe. Razline vrste tveganj se obiajno merijo prek izrauna standardne deviacije od preteklih povprenih donosov doloene nalobe. Vija standardna deviacija pomeni veje tveganje. Trajnostna potronja - koncept je nastal iz zamisli o trajnostnem razvoju, ki zdruuje kakovost ivljenja, modro izrabo virov in zmanjanje koliine odpadkov in onesnaenja, uporabo obnovljivih virov, polneje ivljenjske cikle ter enakovrednost med generacijami in znotraj posameznih generacij. Varevalni nart - gre za nart, kako prihraniti denar, kar lahko storimo ali prek bannih depozitov, vlaganja v delnice, obveznice, ali prek vlaganja v pokojninske sheme. Verjetnost - verjetnost je nain izraanja vedenja ali preprianja o tem, da se bo doloen dogodek zgodil, ali da se je e zgodil. Koncept ima v okviru teorije verjetnosti tudi tono doloen matematini pomen, ki se uporablja tudi na podroju financ. Verjetnost se obiajno uporablja za opis miljenja v zvezi z nekim predlogom, v katerega resninost nismo prepriani. Varevalni raun - varevalni raun je depozitni raun, odprt pri banki ali kateri drugi finanni ustanovi, ki zagotavlja varnost glavnice in skromno obrestno mero. Sredstva na varevalnem raunu se poleg sredstev na transakcijskem raunu in gotovine tejejo med najbolj likvidne nalobe. V nasprotju z varevalnim raunom, vam tekoi raun omogoa
Stran
54
FinLiCo
Prironik
uporabo ekov in elektronski dostop do rauna ter plaevanje prek e-banke. Varevalni raun se obiajno uporablja za sredstva, ki jih ne nameravate uporabiti za kritje dnevnih izdatkov. Vezana vloga - gre za obliko varevanja na raunu z doloeno asovno vezavo in nespremenljivo obrestno mero. Vezana vloga je oblika depozita, namenjena posameznikom, ki sami doloijo trajanje asovne vezave. Pogojev ni mogoe spreminjati, mogoe pa jo je prenesti na drugega lastnika. Potrdilo o vezani vlogi se izda lastniku, posel pa se zabelei na kontu banke. Zavarovanje - na podroju prava in ekonomije je zavarovanje oblika obvladovanja tveganja, ki se v glavnem uporablja za zavarovanje pred tveganji, povezanimi z nakljuno, nenadzorovano izgubo. Zavarovanje je definirano kot poten prenos tveganja za izgubo z ene stranke na drugo stranko, in sicer proti plailu. Zavarovalnica je podjetje, ki prodaja zavarovanje; zavarovanec ali imetnik police pa je oseba ali subjekt, ki kupi zavarovalno polico. Stopnja zavarovanja je faktor, ki doloa znesek, ki ga je potrebno plaati za doloeno kritje - imenuje se premija. Zakladne menice - dravni kratkoroni vrednostni papir z ronostjo enega leta ali manj, ki se proda po niji vrednosti kot je njena nominalna vrednost.
Stran
55

TX ScribdFinLiCo Handbook Slovenian

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

TX ScribdFinLiCo Handbook Slovenian

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

FinLiCo

Naslov projekta: Finanna pismenost za odrasle (FinLiCo) tevilka projekta: 510140-LLP-1-2010-1-PT-GRUNDTVIG-GMP

Produkti, razviti v okviru projekta

Kako uporabljati prironik

2.2. Kritino miljenje

2.4. Upravljanje prorauna in nartovanje

2.5. Varevanje in nalobe

2.6. Prihodki in davki

2.7. Osnove matematike

a) udeleence seznaniti z osnovnim matematinim znanjem

2.8. Finanni produkti

Nakupovanje in pravice potronikov

3. Ustanove, teaji in pobude na podroju raunskega znanja in finanne pismenosti za odrasle

FinLiCo Dobre prakse na Slovakem:

2. Projekt "Razmiljajmo o ekonomiji"

FinLiCo Primeri dobre prakse na ekem

Primeri dobre prakse na Portugalskem, s podporo banke Montepio

Primeri dobre prakse na Cipru

4. Uni pristopi na podroju finanne pismenosti za odrasle

4.3 Vidik uenca

4.4. Povratne informacije in vrednotenje

5. Zasnova in/oz.struktura zbirke orodij

5.2. Dolgoroni ali kratkoroni teaj

t. une ure/ srean ja

Vsebina in osnovni okvir pismenosti in matematineg a znanja

Izobraevalne in une dejavnosti

Predstavitev teaja in ocenjevanje

Zaetna ocena. Vpraanja & odgovori

Osnovno znanje matematike: Vrtiljak ocenjevalnih dejavnosti zaetno ocenjevanje.

Razprava Vpraanja & odgovori Opazovanje Kviz Vaje

Bannitvo in potni uradi

Najem posojila in varevanje nartovanje v naprej

Razprava Vpraanja & odgovori Opazovanje Vaje

Sprejemanje odloitev potroniki nasveti

Pri katerem ponudniku do najcenejega ogrevanja in elektrike Poceni izleti z otroki

Razprava Vpraanja & odgovori Opazovanje Vaje

Prilonost za vrednotenje (NOCN) organizacija in dokonna evidenca pouevanja

Razprava Vpraanja & odgovori Opazovanje Vaje

You might also like