Na as (14.05.1976) Vir: Na as, 14.05.1976, letnik 12, tevilka 18 Knjinica Velenje --------------------------------------------------------------------Naa pomo ljudem na Primorskem 14.

maja 1976 Leto XII, t. 18 (327) Cena 2 din Nocojnji Petkov kulturni veer" v knjinici Kulturnega centra v Velenju (zael se bo kot obiajno ob 19. uri) je namenjen 1004etnici rojstva naega najvejega pisatelja Ivana Cankarja. Literarni zgodovinar dr. Anton Slodnjak bo oivil svoja razmiljanja in v tise o upodobitvah Ivana Cankarja ter razgrnil podobo kulturnih in politinih razm er v odloilnem obdobju nae zgodovine. Kulturni program bo izvajalo K UD Anton Akerc z Rudarskega olskega centra Velenje. Celjski pogovori Prejnji petek je bilo v Celju na pobudo medobinskih vodstev drubenopolitinih organiz acij, sveta osmih obin in podronega odbora gospodarske zbornice kar pet posvetov r egijskega znaaja. Direktorji vejih delovnih organizacij, predsedniki obinskih skupin in izvrnih svetov ter funkcionarji obinskih drubenopolitinih organizacij so se v pet ih skupinah pogovarjali s lani slovenskega izvrnega sveta in drugih republikih inst itucij o gospodarskih vpraanjih, politiki cen, kmetijstvu in gozdarstvu, zdravstv u, vzgoji in izobraevanju. O celjskih pogovorih objavljamo na notranjih straneh z apis, ki ga je pripravil Ljuban Naraks. Karavana mladih Letonja karavana mladih in sreanje mladih bo v Poreu od 20. do 23. maja. Karavana b o e peta zapovrstjo, posveena pa bo praznovanju dneva mladosti in 35-obletnici vst aje jugoslovanskih narodov in narodnosti. Organizatorja letonje karavane mladih, center za kulturno dejavnost in obinska konferenca ZSMH v Zagrebu, nartujeta, da s e bo udeleilo karavane okoli 2 tiso ljudi iz Slovenije in Hrvatske ter okrog 50 iz BiH. Karavana bo obsena, saj bo na pot odpeljalo 40 avtobusov, kar 10 iz Sloveni je. Organizator pa je pozval k sodelovanju 830 delovnih organizacij iz 90 sloven skih mest. Namen letonje akcije nikakor ni v komercialnem uinku in se bo zaradi tega razlikov ala od prejnjih. elijo, da bi na sreanje v Pore prilo imve delavske mladine, osrednji amen pa je krepiti bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in sicer na nain, da se mladi zbliujejo in izmenjujejo svoje delovne izkunje. N.L. V zvezi z organizacijo javne razprave o osnutku zakona o zdruenem delu je bil v p etek, 7. maja v kulturnem domu v otanju seminar za lane aktiva razlagalcev, lane kom isije za operativno vodenje javne razprave, obinskih vodstev drubenopolitinih organ izacij, skupine obine ter za direk-toije temeljnih oziroma organizacij zdruenega del a. Na semi-naiju je predaval predsednik zvezne komisije za pripravo osnutka zako na o zdruenem delu Roran Albreth. Med ve kot dvournim predavanjem je udeleence semi-naija seznanil s potekom oblikov anja, tega pomembnega dokumenta ter e posebej obrazloil nekatere znailnosti zakona. V nadaljevanju seminarja pa je Roman Albreht odgovarjal na vpraanja. V torek popoldne pa je bil v Velenju posvet sklicala ga je komisija za operativn o vodenje javne razprave, na katerem so seznanili z vsebino osnutka zakona, okvi rnimi cilji, programom javne razprave in neposrednimi nalogami v zvezi z javno razpravo, predsednik e osnovnih organizacij sindikata ter konferenc osnovnih organizacij sindikata. Podelili visoka odlikovanja "Nae dananje sreanje je svojstven prispevek k praznovanju praznika dela. Svojstven zato, ker se ob delovnih uspehih in rezultatih nae graditve na najvredneji nain ust avljamo pri deleu posameznih tova-riic in tovariev obanov Velenja. Poseben mik daje nai sveanosti dejstvo, da bodo tokrat podeljena najvija dravna priznanja - odlikovan ja predsednika Tita. Podeljena bodo tovariicam in tovariem, ki so svoje ustvarjaln o ivljenje in delo neumorno podarjali razcvetu Zveze komunistov in nae samoupravne socialistine drube." Tako je dejal sekretar komiteja obinske konference ZK Velenje Franjo Korun na kratki a prisrni slovesnosti v hotelu Paka v Velenju, na kateri je predsednik skupine obine Velenje Nestl gank ob navzonosti predstavnikov drubenopolitinih in delovnih organizaci

j nae obine podelili visoka odlikovanja predsednika republike tovaria Tita estim oban om obine. Angela Roeck je prejela Red zaslug za narod s srebrnimi arki, Avgusta Jeriho, Hermino Klannik, Joet a Kovaa, Janeza Miklav-ia in Erna Rahtena pa je predsednik republike odlikoval z Re dom zaslug za narod s srebrno zvezdo. Janez Miklavi, Hermina Klannik, Avgust Jeriha, Joe Kova, Erno Rahten (z leve proti de sni), spredaj levo sedi Angela Roeck. PETKOV KULTURNI VEER O Ivanu Cankarju Svean sprejem tafete mladosti Mladina, delovni ljudje in drugi obani velenjske obine so v torek nadvse slovesno sprejeli zvezno tafeto s pozdravi in najlepimi eljami dragemu tovariu Titu za njegov 84. rojstni dan. Prvi je ponesel tafetno palico mladinec Stane Tajnek, ki jo je v entilju sprejel od mladih iz alske obine. Med nekaj ve kot dveurno potjo po nai obini , so ji vsepovsod priredili izredno sveane sprejeme s kulturnimi programi. Vsepov sod so mladi, delavci, rudarji in drugi obani v mislih krepko stiskali roko tovar iu Titu z neizmerno eljo, da bi bil e dolgo na voditelj. Na svoj nain so sprejeli zve zno tafeto mladi iz Zavodenj. Tako kot lani so jo nekaj sto metrov pred vasjo doak ali na konjih in jo nato v lahkem diru ponesli skozi to partizansko vasico. Okro g petnajste ure pa je tafetna palica na Slemenu zapustila velenjsko obino. - Na sl iki: prihod tafete na Titov trg v Velenju. Objavljamo tevilko tekoega rauna, kamor poiljajte prispevke: Pomo prizadetim na Primor skem t. . rauna 52800-655-29091 Roman Albreht predaval v otanju V akcijo solidarnostne pomoi prizadetim po potresu v obinah Tolmin in Nova G orica se vkljuujejo tudi delovni ljudje in obani Velenja. Na obinski skupini Velenje so se v ponedeljek, 10. maja, seli predstavniki delovnih kolektivov in obinskih vodstev drubenopolitinih organizacij. Skupaj s predstavniki velenjske obinske skupine so se dogovarjali o prvi pomoi ljudem na Tolminskem in Gor i&em, ki jih je prizadel potres. Dogovorjeno je bilo, da bodo denarno pomo zbirali delovni kolektivi, drubenopolitin e organizacije in drugi na posebnem raunu pri velenjski podrunici Slube drubenega kn jigovodstva Na ponedeljkovem sestanku so sklenili pozvati vse delovne kolektive v obini, prav tako pa tudi vse delovne ljudi in obane, da se v okviru monosti takoj vkljuijo v akcijo pomoi potresnemu obmoju. Predstavniki Velenja so v ponedeljek, 10. maja, obiskali tudi kraje, ki jih je p rizadel potres. Vse kae, da bo najbolj dobrodola pomo, za katero se je Velenje med prvimi odloilo, v gradbenem materialu. Po vsej verjetnosti bodo zbrana sredstva n a posebnem iro raunu porabili v ta namen. O konkretnih oblikah te pomoi pa se bodo e dogovorili. Seveda pa se bodo delovni kolektivi, drubenopolitine organizacije ter delovni ljud je in obani vkljuevali tudi v -republike solidarnostne akcije za pomo krajem in ljud em, ki jih je na Tolminskem in Gorikem prizadel potres. V velenjski obini so do torka, ko smo zakljuevali redakcijo dananje izdaje Nae ga asa, zbrali 300 tiso dinarjev. NAJMODERNEJE NAKUPOVANJE - e leto dni dela v Tokiu ena najmodernejih samopostrenih t rgovin. Od vstopa do izstopa iz trgovine je vse avtomatizirano. Kupec vzame pose bno magnetizirano kartico, ki jo vre v predale poleg zasteklenih polic z blagom. Aparat takoj spusti blago za kupca in oznai ceno. Samo pri blagajnah so uslubenci, ki oznaene kartice vrejo v blagajno in dobijo setevek blaga, ki so ga kupci kupili . Kupci v teh trgovinah pa niso najbolj zadovoljni, ker blaga ne morejo otipavat i, otroci pa so zelo zadovoljni, ker jih vse to spominja na avtomatizirane igrake . BRITANSKI FUNT PADA - Zadnje leto se nestabilnost britanskega gospodarstva odraa s stalnim padom vrednosti funta. V primeijavi z dolarjem in drugimi zahodnimi va lutami je padel sedaj na najniji nivo v svoji zgodovini. Inflacija in nestabilnos t gospodarstva sta ogrozila e nekatere druge zahodne valute, tako je tudi italija nska lira padla na najnijo vrednost doslej. Po kurzni listi menjajo od 6. maja do lar za 18,06 dinarja, britanski funt za 3331 dinarja in italijansko liro za 2 di narja.

Na sliki vidimo, kako si fotoreporter razlaga situacijo, v kateri je britanski f unt. Pred londonsko banko leijo bankovci funtov do polovice v blatu in simbolino p rikazujejo stanje britanske valute in celega gospodarstva. I I S ZADNjE DNI PO SVETU. Tito v Griji Predsednik republike Josip Broz Tito se mudi na uradnem in prijateljskem obisku v Griji, kjer so ga sprejeli izredno prisrno in z najvijimi astmi. Grija in Jugoslavija sta deeli, ki imata razlien notranjepolitini ustroj ter imata t udi na zunanjepolitini sceni razlien poloaj, toda to nikakor ni ovira za dobro sode lovanje, iskanje najboljih poti za mir in dobre odnose na svetu sploh - e posebej pa med njima in na Balkanu. Razgovori jugoslovanskega predsednika z njegovimi gostitelji (v Grijo je dopo-tov al na povabilo predsednika republike Constantina Cacosa in predsednika vlade Kar amanlisa) so vseskozi izrpni in minevajo v vzduju odkritosti ter elja po do-brosose dskem sodelovanju. Prav slednjemu je v jugo-slovansko-grkih razgovorih posveenega veliko asa in to velja tako za politini, kot za ekonomski del razgovorov. Sicer pa velja opozoriti na zares veliasten sprejem, ki ga je na predsednik doivel v Griji, kjer visoko cenijo njegov prispevek ne samo k medsebojnemu sodelovanju, marve svetovnemu miru nasploh. Predsednikov obisk v sosednji Griji ne bo ostal brez odmeva tudi na irem podroju, sa j je samo potrditev naela, da za sodelovanje, ki temelji na spotovanju neodvisnost i, suverenosti in enakopravnosti, nekatere razlike, ali celo odprta vpraanja, nik akor niso ovira. Jugoslovanska \ stalia Medtem se je v Nairobiju, glavnem mestu Kenije, nadaljevala razprava na etrti kon ferenci za trgovino in razvoj Zdruenih narodov, UNCTAD. Delegati so s posebnim zanimanjem posluali poslanico jugoslovanskega predsednika, v kateri je bila izraena elja, da bi proces demo kratizacije mednarodnih ekonomskih odnosov pospeili in ga razirili tudi na podroja, ki danes v njem niso zajeta. Svet, ki je razdeljen na revne in bogate, ni dober in pravien razen tega pa vsebu je nevarnosti za konfrontacijo in spopade, je poudaril jugoslovanski predsednik v svoji poslanici. Zato si bo Jugoslavija skupaj z drugimi deelami prizadevala, d a si izbori spremembe. Od nas je odvisno", je rekel predsednik republike v svoji poslanici, ali bodo ti p rocesi potekali prek plodnega in enakopravnega sodelovanja, v katerem bodo vse d rave nale svoje interese, ali pa se bodo od tega oddaljevale in se izpostavljale n evarnim konfliktom." Opazovalci menijo, da bo UNCTAD e en uspel poskus zlasti neuvrenih in deel v razvoju (ki so se jim s svojimi stalii precej pribliale to pot tudi nekatere razvite kapitalistine deele - na primer vedska ah Nizozemsk a), da bi se svet zael hitreje premikati na poti k pravinejim mednarodnim ekonomski m odnosom. Bi jed i cevi pogovori Predsednik zveznega izvrnega sveta Djemal Bijedi je zaldjuil svojo pot po nekaterih zahodnoafrikih deelah. V glavnem mestu Gvineje ga je sprejel predsednik te deele T oure. Dravnika sta se pogovarjala zlasti o razvoju medsebojnih odnosov, za katere sta u gotovila, da so dobri, vendar pa bi jih bilo mogoe (e posebej z gospodarskimi stik i) e bolj utrditi in pa o pripravah neuvrenih na peto konferenco efov drav ah vlad ne uvrenih deel, ki bo sredi avgusta v Colombu. Temi letos najpomembnejemu dogodku v svetu neuvrenih je posveenih zadnje ase vse ve ob iskov in razgovorov tudi v drugih deelah, ki pripadajo neuvrenemu svetu. i

i I S 4 l l t ! / * Bojana Tizmonar: Partizanska mati Peljali smo se na ekskurzijo. Ustavili smo se tudi pri bolninici Franja. Med ogledom nam je tovariica pripovedovala o dogodkih iz narodnoosvobodilne borbe . Pripovedovala nam je, kako je bolnica dobila ime. Dobila ga je po herojki Fran ji, ki ivi v Ljubljani. Na tej ekskurziji smo zvedeli velike novega. Tatjana Stropnik Med NOB so ljudje doiveli veliko hudega. Posebno stareji ljudje ne bodo tega trplj enja nikoli pozabili. Dogodke iz vojne v spominu velikokrat obujajo in o njih pr ipovedujejo tudi mlajim. Tudi moja stara mama vekrat pripoveduje o vojni in vekrat ji je ob pripovedovanju hudo. Najteje pa ji je takrat, ko pripoveduje o svoji ses tri in o njem druini. 4. avgusta 1942 so zgodaj zjutraj prili Nemci in odpeljali babiino sestro ter oba otroka v Celje. Tam so jih strpali na dvorie osnovne ole, kjer je e bilo polno druin z otroki. Sedeli so na culah in alostno zrli predse. Nekatere matere so glasno jo kale, ker so jim iz naroja trgali otroke. Stara mama se je e istega dne odpravila v Celje, kjer je hotela Sreanje s Kajuhom Ko pridem k babici jo povpraam, kako je bilo, ko je bila ona mlada. Pripoveduje m i o tekih asih, o asih, ko je pri nas divjala vojna. Nekega dne mi je povedala tudi tole. Bilo je na pustni torek leta 1944. Tisti dan je prila k njim tirinajsta divizija. Babica je pri sosedu pekla krofe. Naenkrat so se pojavili partizani. Bili so izm ueni in sestradani, kajti pot jih je pripeljala z Grake gore, kjer so imeli hude b oje. Babica in gospodar sta jim razdelila vse krofe, toda ni jih bilo dovolj, za to sta ostalim dala kruh in mleko. Ko so se odpoili, je stopil eden izmed partiza nov k babici in jo vpraal, e ga pozna. Babica ga ni foznala. Odvrnil je: Kako, da ne? aj sem vendar otanjan, Karel Destovnik!" Po krajem klepetu s partizani se je babica odpravila domov. Dva izmed partizanov je povabi la domov, da jim je tudi ona dala nekaj hrane. Vabilo so z veseljem sprejeli. To je bilo okrog druge popoldne. Okrog etrte ure pa se je v bliini babiine hie zaslialo streljanje. Nemci so zahrbtno napadli partizane pri lebniku. Med spo-dom je pade l Karel Destovnik in pet drugih partizanov. Matja Koritnik videti svojo sestro in neaka ter izvedeti kaj bo z njimi. elela jim je dati zavoj hrane, ker so jih Nemci odpeljali praznih rok. Okoli ole je bila visoka ograja, d vorie pa mono zastraeno z dobro oboroenimi vojaki, ki so mrko in sovrano gledali pregn ance. Babica je kmalu zagledala svojo sestro in njena otroka, ki sta se plaho st iskala k materi. V nemini je prosila nekega vojaka, e lahko preda zavoj in spregovo ri z njo nekaj besed. Vojak ji je dokaj mirno povedal, da ji ne more ustrei in se naj raje umakne, da se ji ne bo kaj zgodilo. Potem se je obrnil v nasportno sme r in se naredil, kot daje ne vidi. Tedaj pa je babica visoko zavihtela zavoj in ga zaluala ez ograjo na olsko dvorie. Potem se je obrnila in stekla po cesti. e isti t renutek pa se je za njo obrnil neki nemki surove in jo glasno opsoval in ustrelil s puko. Na sreo, pa je ni zadel. Stara mama se je vraala domov alostna in preplaena. Trepeta la je, kaj se bo zgodilo z njenimi, a niti slutila ni, da je bilo to poslednje s reanje s sestro. Kmalu potem je izvedela, da so sestro s transportom odpeljali v taborie Auschwitz, oba otroka pa v nemka taboria. Vojna se je konala. Preiveli borci in pregnanci so se vrnili v svoje domove. Vrnil a sta se tudi oba babiina neaka, njuna mati pa se ni vrnila. , Mitja retnik

NOVICE IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI NOVICE IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI NOVICE IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI NOVICE IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI OB PRVEM PRAZNIKU V KRAJEVNI SKUPNOSTI VELENJE STARA VAS Odkrili spominsko ploo Ob prvem prazniku 30. aprilu je prvi komandant slovenske partizanske vojske Fran c Leskoek - Luka v krajevni skupnosti Stara vas odkril spominsko obeleje v spomin na napad borcev Braieve brigade na mono sovranikovo postajanko na rudniku in elektra rni. Spomine na ta napad je obudil borec Braieve brigade Joe Teli iz Cerknice. imamo na voljo le skromna Krajani Stare vasi so 30. sredstva. Nae bodoe naloge aprila letos proslavili svoj prvi bodo usmerjene predvsem na krajevni praz nik, v spomin na ta reevanje prostorskega narto-dan pred 32 leti, ko so borci vanja, zadovoljevanja skupnih Braieve brigade napadli sopotreb in na podroje kult ure, vranika na velenjskem rudniku komunale in ne nazadnje na in elektrarni in mu pri tem urejanje nae okolice, prizadejali precejnje izgube. Podobno kot doslej bomo Sklepne slovesnosti ob njiho- tudi v bodoe posveali povem prvem prazniku so se zasebno pozornost zdruevanju in ele s sveano sejo zbora delepovezovanju vseh dejavnikov v gatov in delovnih ljudi ter ob- nai krajevni skup nosti, zave-anov krajevne skupnosti in dajo se, da je v slogi mo. Res samoupravni h organov temeljje, da je e odprtih veliko nih organizacij zdruenega dela vpraanj, mnogo nalog pa smo Rudnika lignita Velenje - Jama uresniili prav le tos, nepo-kale, in Steber 8 ter rudar- sredno pred naim praznova-skega praktinega pouka Runjem krajevnega praznika." darskega olskega centra Ve- Na sveani seji je spregovoril lenje. tudi Alojz Holeek, ki je vse Poleg predstavnikov skup- navzoe seznanil z razvojem ine obine Velenje in drubepremogovnitva v al eki dolini nopolitinih organizacij ter ter jih pozdravil v imenu TOZD ostalih k rajevnih skupnosti ve- Rudnika lignita Velenje - Jama lenjske obine so se sveanos ti Skale in Steber 8 ter RC -udeleili tudi pokrovitelj prvega rudarski praktini pouk. praznika Franc Leskoek Nekaj pred deveto uro je Luka, prvi koma ndant sloven- pred Stari jaek ob taktih ve-ske partizanske vojske in lan lenjske rudarske godbe priko-sveta federacije, predsednik od- rakala dolga kol ona, katero so bora Braieve brigade Stane sestavljali borci, aktivisti, mla-Lavri i n udeleenec napada na dina, ki so pred tem prehodili rudnik Joe Teli iz Cerknice , del poti Braieve brigade, pri Na sveani seji je predsednik Rudarskem domu p a so se jim Joe Teli, Stane Lavri, Nestl gank, Franc Leskoek Luka in predstavnika velenjskih ruda rjev Slavko Janei ter Zdravko Oblak (na sliki z leve proti desni) na sklepni slove snosti ob prvem krajevnem prazniku v Stari vasi zbora delegatov delovnih ljudi pridruili e krajani in delovni in obanov krajevne s kupnosti ljudje Stare vasi. Velenje Stara vas, Joe Ze- Ob devetih se je zae lo lenko predstavil krajevno skupzborovanje ob prvem prazniku nost, za ka tero je e zlasti' krajevne skupnosti Stara vas, na znailno, da na njenem ob katerem je najprej govoril pred-moju ni ol niti vrtcev, eprav sednik z bora zdruenega dela bi zlasti vzgojno varstveno usta- skupine obine Velenje Erno novo zelo potrebovali. Izredno Rahten, komandir 1. ete 1. pogreajo tudi trgovino, saj obbataljona Braieve brigade in stojei prodajalni kar teko re- udeleenec napada na rudnik ejo trgovina, kot je dejal Joe Joe Teli, ki je sedaj pred-Zelenko . Dela, problemov in sednik obinskega odbora ZZB nalog nam ne mauijka," je naNOV v Cerknici, pa je vsem daljeval predsednik zbora deleudeleencem pripov edoval, gatov delovnih ljudi in obanov kako je potekal partizanski nate krajevn e skupnosti Joe Zepad na rudnik v noi med 30. lenko, ne glede na to, da aprilom in 1. majem leta 1944. Na sveani seji je goste najprej pozdravila podpredsednica zbora delegatov delovni h ljudi in obanov krajevne skupnosti Velenje-Stara vas Marija Meh, zatem pa sta s pregovorila e Joe Zelenko in Alojz Holeek V teh dneh je v Velenju vse v znamenju ienja. Kamorkoli se ozremo, vidimo pridne st anovalce, kako istijo okolico svoje hie. K ienju so pristopile tudi delovne organizac ije in ole. Tako na primer gimnazijci vsako jutro pred prietkom pouka istijo okolic o ole. Takole pa so pristopili k ienju najmlaji. Lotili so se zidov na katerih je bil o polno njihovih risb, ki niso bile ravno v ponos hii. (D. B.) Posadili 70 dreves

V krajevni skupnosti Velenje center desni breg, so zelo delavni tudi mladi. Na t o kae tudi lanek, ki nam ga je poslal predsednik osnovne organizacije Zveze social istine mladine v tej krajevni skupnosti Janko as. Nao osnovno organizacijo smo ustanovili 9. februarja lani na pobudo petih aktivni h mladincev. Kot vsaka osnovna organizacija tudi pri nas ni lo brez zaetnih teav. N ajveja je bila v tem, ker je bilo premalo lanov. Sasoma nam je le uspelo pritegniti e nekaj mladincev, da smo lahko zaeli z delom, eprav lani nae delo e zdale ni bilo ta ko plodno kot letos. A vseeno, storjeni so bili prvi koraki in zaetne teave premag ane. Lani smo se udeleili vseh portnih tekmovanj, organizirali turnir v malem nogo metu, ob dnevu republike pa smo pripravili kviz znanja. Po izvolitvi novega predsedstva januarja letos, smo si zadali precej pester delo vni program za letos. Najprej smo se lotili akcije pridobivanja novih lanov. V te m smo zelo uspeli, saj ima danes naa osnovna organizacija ZSM e 35 lanov, prepriani pa smo, da se bo tevilo e povealo. V teh prvih mesecih letonjega leta smo pripravili Zadnja akcija, ki so jo uspeno opravili, je bila v petek 9. ter v soboto 10. apri la, ko je dvajset mladincev, pri tem so jim pomagali tudi lani hortikulturnega dr utva, pridno zavihalo rokave in ob Jenkovi cesti posadilo sedemdeset dreves. (Fot o: J. as) tevilne akcije. Zelo tesne stike smo navezali z mladimi iz Gorenja, se udeleili vs eh portnih tekmovanj, ki so se zvrstila v tem asu, sodelovali na dveh kvizih v Ska lah ter na orientacijskem pohodu na Konovem, posluali predavanje o cestno prometn ih predpisih, ki ga je pripravila Zveza oferjev in avtomehanikov Velenje, ob 8. m arcu smo obdarili vse prvoborke Desnega brega", na grob Kajuhove matere pa smo p oloili lep opek in z enominutnim molkom poastili njen spomin. Na dan Osvobodilne fronte slovenskega naroda 27. aprila bomo organizirali turnir v malem nogometu pod geslom Turnir mladosti", ob 25. maju, dnevu mladosti pa bo kviz na temo ivljenjska pot tovaria Tita". V mesecu mladosti bodo organizirali tud i piknik in druabno sreanje z mladimi iz Laj. Do konca leta nameravajo pripraviti e razstavo mladih fotografov, plesni teaj, izlet ter e okrepiti sodelovanje z drugim i osnovnimi organizacijami v temeljnih organizacijah zdruenega dela kot v krajevn ih skupnostih. Organizirali bodo tudi vrsto zanimivih in koristnih predavanj, e n aprej pa bodo kar najtesneje sodelovali s svetom krajevne skupnosti, kateremu so zelo hvaleni, saj jih finanno podpira. ' JOE TELIC, UDELEENEC NAPADA NA VELENJSKI RUDNIK: Zagorel je najveji kres v Sloveniji Na slovesnosti ob odkritju spominske ploe v spomin na napad borcev Braieve brigade n a rudnik in elektrarno so udeleenci slovesnosti z velikim zanimanje prisluhnili p ripovedi Joeta Telia, komandirja 1. ete 1. bataljona Braieve brigade, kako so partiza ni proslavili takratni 1. maj leta 1944. Naa brigada je dobila na- so se v neredu umikali. Pri tem P1 ki logo, da v noi med 30. aprilom in 1. majem leta 1944 napade okupatorjevo postojan ko na rudniku in da ga unii, Tomieva brigada pa da zavaruje nao akcijo. Ze predhodno so divi-zijsld in brigadni obveevalci ' zbrali podatke o moi sovranikove postajanke in razmestitvi njihovih obrambnih poloajev. Ugotovljeno je bilo, da je rudnik ob dan z bodeo ico, ki je bila na nekaterih mestih popolnjena z minskimi polji. Poleg tega so bili na vseh dostopnih k rudniku mono utrjeni bunkerji s tekimi in lahkim i strojnicami in tirimi protitankovskimi topi premera 37 mm. Za opazovalnico je s ovraniku sluil rudniki stolp (aht). Nemka posadka je tela po podatkih od 100 do 200 vo jakov, poleg tega je e vsaka izmena delavcev imela svojo oboroeno skupino. Po teh ugotovitvah je tab brigade odloil, da bosta napad izvedla prvi in drugi bataljon t er ena eta tretjega bataljona. Ostanek bataljona pa naj zavaruje brigadna taboria i n partuljira proti Mislinji in Slovenj Gradcu. Dostop k rudniku je bil zelo otekoe n, ker so Nemci posekali ves gozd okrog njega v pasu 200 do 300 metrov ter si ta ko ustvarili pregleden prostor, ki so ga ponoi razsvetljevali e z reflektorji. Sam o na enem kraju je neka hia zastirala pogled. Od nje pa je bila najblija pot do ir vega in najvanejega bun-;erja, kjer so Nemci imeli dva teka mitraljeza in top. e pred zaetkom akcije je brigada poslala proti rudniku dve obveevalni patrulji, okro g 16.30 pa je sama krenila proti rudniku, ki je bil oddaljen okrog pet kilometro v od njenih izhodinih poloajev. Tako se je brigada e podnevi pribliala sovranikovim po

loajem. To je bilo vano zato, da so lahko komandirji vodov in et pregledali teren i n se seznanili s smerjo napada. Bataljoni so se razvrstili v skupine od osem do deset ljudi. Vsaka skupina je dobila svojo nalogo, smer prodiranja in sovranikovo oporie, ki ga je morala zavzeti oziroma uniiti. Poleg tega so bile doloene tudi rez ervne skupine, ki naj bi skozi napravljene luknje v bodei ici vdrle v notranjost n emkih obrambnih poloajev ter v kritju hi prodrle v aht" in ga zasedle. Doloene so bile e blinje zasede in patrulje, ki so vzdrevale zvezo s Tomievo brigado. Napad se je zael s severne strani, ki je bila najbolj utrjena a za nas najbolj pr imerna. Takoj ko se je stemnilo, so skupine zaele prodirati proti inim oviram. Zara di odkritega prostora in reflektorjev smo se morali plaziti po trebuhu. Glavna s mer napada je bil glavni bunker. Na desnem krilu je padel prvi strel. Nemki straar , ki je opazil nae priblievanje, je ustrelil in dal s tem alarm za vso nemko posadk o. To je bil tudi za nas dogovorjen znak. Vsem skupinam je bilo namre ukazano, da po strelu napravijo luknje v bodei ici in napadajo sovranikove bunkerje. e pred tem smo si pripravili lestve, odeje in deske, ki smo jih na-metali na bodeo ico, da s mo lahko prek njih vdrli proti sovraniku. Na prodor je bil nadvse nagel. Moral je biti, ker je sovranik e bil alarmiran in smo ga morali razbiti, e preden bi mu uspe lo urediti svoje vrste ter okrepiti posadke v bunkerjih. V prvem naletu smo zavz eli glavni bunker in zaplenili dva puko-mitraljeza ter protitankovski top, dva tek a mitraljeza pa uniili. Nemci so bili zmedeni in so padali v na navzkrini ogenj. Borba je vse bolj besnela, mi pa smo zaeli poigati. Zagali smo skladie drv in lignita , aht in okolike stavbe ter notranjost rudnika. Zagorel je najveji kres v Sloveniji , ki se je na dale videl in se pridruil tisoem kresovom po hribih in gorah irom po S I oveniji. Borba se je nadaljevala. Nemce smo poasi potiskali proti desni strani rudnika. Na levi nam to ni uspelo, ker nam je to prepreeval moan odpor iz elektrarne, kamor s o Nemci osredotoili vse sile. Proti napadenemu rudniku so zaeli pritiskati tudi Ne mci iz Velenja in okolikih postojank. Nae zasede jih niso mogle zadrati, ker jih je bilo preve in so kljub noi uporabili teke tanke, proti katerim mi takrat nismo ime li oroja. Najhuji odpor sta nudila dva Nemca na vrhu ah ta, s katerega sta streljal a in metala bombe. Jaek je bil iz eleza, zato ga navadne krogle niso Joe Teli, udeleenec napada na velenjski rudnik prebile. Izgubili smo precej asa, preden smo ga zavzeli. Teie sovranikovega odpora je predstavljala elektrina centrala. To je bila mona zgradba , ki je ni bilo mogoe zavzeti z lahkim orojem. Zato smo zaplenjeni top postavili n a primeren kraj izven ine ograje in od tam obstreljeval elektrino centralo. Ker smo top zaradi naglice premalo utrdili, se mu je e po nekaj strelih zlomila desna os in mu odpadlo kolo. Pokvarjeni top smo nato naloili na kmeki voz in ga z voli odp eljali v smeri vasi, kjer je bila brigada. V neposredni bliini te vasi smo top sk rbno zakopali in tam je e sedaj. Ko je brigada svojo nalogo opravila, se je umaknila v polnem redu, kljub noi ter moni razsvetljavi, saj je bilo zaradi poarov svetlo kot podnevi. Med umikom nismo utrpeli nobenih izgub. Sovranik je imel v tej bitki 15 mrtvih, 8 utopljenih, dva ujeta, naknadno pa smo ugotovili, da so imeli e trideset ranjenih. Rudnik je gore l ve dni. Zaplenili smo top, dva pu-komitraljeza, tiri brzostrelke, ve puk in ostaleg a materiala in uniili dva teka mitraljeza. Pri juriu na top je padel komandir prve e te Nande in stari hrabri kurir Lazo, trije borci pa so bili ranjeni... ' Ob koncu je Joe Teli e dejal, da so borci Braieve brigade veseli in ponosni, ker so k rajani Stare vasi dan, ko je Braieva brigada napadla sovranikovo postojanko na rudn iku in elektrarni, izbrali za svoj praznik. V imenu borcev se je zahvalil vsem p rebivalcem Velenja in okolikih krajev za pomo, ki so jo nudili med NOB borcem Braiev e brigade in drugim partizanskim enotam. Udeleenci zborovanja so z zanimanjem posluali pripoved Joeta Telia o napadu na rudni k in elektrarno ima roman 23 HARRISON E. SA!USBUtY -Saj je vendar na," so se upirali. Ne," je vztrajal naelnik.b(i na. Ste sliali ukaz? "

Vojaki z narednikom so odli. Spet je poilo. En sam strel. Narednik pa je mirno. na daljeval s svojim delom -usmerjal je umikajoe se enote na nova zbiralia. Tistega dne se je Visarion Sajanov pozno zveer vrnil -Smolni. Prinesel je osnutek letaka, ki so ga namenili nen. kim enotam. Dolgi hodniki so bili obsijani z megl eno, utripajoo svetlobo. V poslopju je bilo nenavadno mirno, skoraj brez ivljenja. Spregovoril je nekaj benih besed s poveljnikom Griinom, tedaj pa je na hodniku za gledal general-majorja iz vrhovnega taba. Kam ste namenjeni," ga je vpraal. Domov," je odgovoril Sajanov. astnik ga je povabil na kratko vonjo .z avtomobilom. Zelo se mu je mudilo. Spustil a sta se po irokem stopniu in kmalu izginila v temno septembrsko no. ele med vonjo ez Litejni most je Sajanov zvedel, da gresta na fronto. Pri tovarni K irovo ju je akal bataljon, ki naj bi ju spremljal do bojia. Zavila sta skozi predme stje in kmalu prispela do tovarne. Potem sta nadaljevala pot po glavni cesti. V daljavi sta sliala streljanje, ozraje pa so parale sirene in naznanjale zrani napad . Nebo je bilo v hipu prepreeno z bleeimi arometi, ki so kot tipalke iskali in 900 DNI akali sovranika. V daljavi so se oglaali protiletalski topovi, v zraku pa sta e slial a brnenje letal. Njun cilj je bilo dvajset kilometrov oddaljeno naselje. V bliini Lipna ju je ustavila patrulja, ki jo je vodil mlad delavec iz Kirova. General g a je vpraal: Bomo obdrali mesto? " Delavec je bil preprian, da bo mesto vzdralo. Spominjal se je leta 1919. Tudi takr at ni bilo lahko. Komisar je rekel zbranim delavcem: Dalje ne moremo. Naslednja p ostaja je Petrograd." Danes so pred nami prav tako odloilni trenutki," je konal svoje misli. Z generalom sta nadaljevala pot. Pri Finskem Kairovu sta se zadrala dobre pol ure. General se je pogovoril s poveljnikom, nato sta se vrnila. Povedal sem mu, kaj morajo storiti," je pripovedoval med potjo. Naskdnja postaja je Petrograd." Mol^Ja sta in strmela v prazno in razrito cesto. B lizu Kirova je general elel telefonirati v Smolni. Po nekaj minutah se je vrnil. ,.Pohitimo," je ukazal oferju. Avto je krenil pa se je e po nekaj metrih ponovno u stavil. Nekaj je bilo narobe z vplinjaem. Pohitite," je priganjal general. Vsaka minuta je dragocena. Nemci so pravkar zased li Lipno." Saj smo bili tam ele pred dobrimi desetinji minutami," je vzkliknil ofer. Torej zapiramo vrata, ki' vodijo ez Lipno v Leningrad. Zapomnite si to no. Nocoj se zaenja najstraneja bitka za mesto." ' Nas bodo oblegali? " je vpraal Sajanov. Da,"je odgovoril general, zdaj vemo, kaj nas aka." Zaenjalo se je devetsto stranih dni. POVELJSTVO PREVZAME UKOV 12. septembra v zgodnjih jutranjih urah, v asu najvanejih Stalinovih odloitevr je vr hovno poveljstvo v Moskvi sklenilo poslati v Leningrad marala ukova. Samo en dan je ukov potreboval za zbiranje sodelavcev. Med izbranimi je bil tudi Ivan I. Fedjuninski, priznani astnik, ki je. v zaetku vojne poveljeval petnajstemu strelskemu korpusu na zahodni ukrajinski fronti. Poleti pa je sodeloval v hudih bojih v juni in centralni Rusiji. Pred odhodom v Leningrad ga je maral Aleksej M. Vasiljevski postavil na elo taba dvaintridesete arrpade, ki so jo sestavih za fro nto. 12. .septembra so ga poklicali v Moskvo, kjer o mu ukazali, naj e naslednjeg a dne krene v Lerfingrad. V letalu Li-2, ki se je naslednjega dne dvignilo v spremstvu tirih lovcev z letalia Vnukovo v Moskvi, so bih tirje astniki: ukov, ki je povzroil Nemcem e prece eav na zaetku vojne, je bu poveljnik taba. Pred njim je bila zdaj najteja naloga. Z njim so bih e generali Hozin, Kokoijev in Fedjuninski.__; . Hozin je mesto dobro poznal. Pred vojno s Finci je vodil leningrajsko vojako okroj e, ob izbruhu vojne pa so ga premestili v Ukrajino. Dobro je poznal tudi Karelij sko oino. Bil je mone postave, njegovi gibi so bili poasni, skoraj okorni, a zanesl jivi Njegove besede so bile precizne in domiljene. Kaj pa naj bi v Leningradu poel Fedjuninski, ni vedel nihe.

Med poletom je bilo v zraku mirno. Fedjuninski je z zanimanjem opazoval okolico. Z letalia so se odpeljali proti Smolnemu.^ Mesto jih je kljub vojni sprejelo prij azno in tudi vreme je bilo sonno in toplo, kot bi se poletje le s teavo poslavljal o in umikalo zapozneli jeseni. Pa vendar je bila na vsakem koraku, na vsaki ulic k, v vsaki hii in na obrazu slehernega meana prisotna vojna in njene neslutene groz ote. Fedjuninski je opazil, da so cerkvene kupole premazali z zaitno umazano sivo barvo. V parku so pod drevjem s pisanim jesenskim Ustjem stale strojnice in prot iletalski topovi. Veliki sivi baloni, ki so ji|j veer za veerom spuali pod nebo, da bi' itili mesto pred nizkimi letalskimi naleti, so se valjali po ulicah in trgih. V Smolnem so ukova in njegove pomonike sprejeli dotedanji voditelji mesta: V oroilov, Zdanov in partijski sekretar Kuzniecov. Na hitro so opravili s pozdravni mi formalnostmi. ukov je podpisal nart za operacijo, potem je segel po telefonski slualki in poklical Moskvo. Govoril je z maralom Vasiljevskim: Prevzel sem poveljstvo. Sporoite vrhovnemu poveljstvu, da se bom za obrambo mesta bolje zavzel kot moj predhodnik." Fotoreporter je ujel Greto Garbo Greta Garbo na Karibskem otoju, kjer je preivela pred kratkim tirinajst dni. Ko je opazila fotoreporteija, ni kriala ali beala, temve se je mole oblekla in poasi odla. Pred enainpetdesetimi leti je prila v New York, da bi nastopila v filmu. Leta 192 7 so ji filmaiji plaali za vlogo 15.000 dolaijev tedensko. Premagala je zvono ovir o in se e uspeneje uveljavila na platnu zvonega filma. Toda leta 1941 po filmu enska z dvema obrazoma je odla in se ni ve vrnila. Od takrat ivi samotarsko ivljenje v svojem stanovanju v New Yorku. Vasih jo lahko s reate v vegetarianskih restavracijah, e v njih ni veliko ljudi. Spremlja jo njen p rijatelj Heuser, pokadi tri katle cigaret dnevno in pije samo whisky. Vasih sprejm e tudi kaknega novinaija ali fotoreporteija, vendar je to zelo redko. Pred kratkim se je kopala na obali Karibskih otokov in dovolila posnetke, ki pre seneajo svet. Greta, ki je danes stara 71 let, ni onemogla stara dama, temve povse m dobro ohranjena enska, ki dizno pokae celo svoje gole prsi. Misterij o boanski Greti so ustvarili drugi, pravi. To je bil po njihovem moj pogl moje telo, moje zveze. Ce bi bila danes stara dvajset let, vsega tega ne bi bilo! Bila bi samo visokor asla vedinja, ki nosi evlje t. 41 in nima kaj prikrivati. Morda mi dananji reiseiji n e bi zaupali niti vloge sta-tistke. AMIRA KOO VODI HIDROELEKTRARNO TREBINJE Samo pet, est na svetu Hil^H enske imajo danes pri nas vse monosti in pravice dosei kakrenkoli poklic, ki je bil neko izrazito in samo moki". Pravzaprav so njihove pravice v tem neomejene, monosti pa so e vedno cesto omejene zaradi teavnosti poklica in hkrati usklajevanja z druin skimi in materinskimi dolnostmi Kljub temu je vedno ve ensk na delovnih mestih, kje r so bili vasih samo moki, enske so ministri, delegati, oferji, taksisti, zdravnice, letalke, inenirke, direktorji in e marsikaj So pa e vedno poklici, kjer skoraj ni ensk. Vodja elektrarne, recimo. Na tem odgov ornem mestu je vedno sedel moki. Vendar imamo tudi pri nas na tem mestu ensko: to je elektrotehnik Amira Koo v hidroelektrarni Trebinje. Na svetu pa je na teh delo vnih mestih le pet ali est ensk. Reporterji so jo nali na delovnem mestu pred tevilnimi gumbi, sklopkami in telefon i. Ob enajstih ponoi je zazvonil telefon. Dvignila je slualko, pozorno posluala in zapisovala. Kdo vas je klical? Dispeer iz Sarajeva, iz sekretariata za gospodarstvo Bosne in Hercegovine . Zahteva, naj izkljuim turbino. ez nekaj trenutkov je bil ropot v elektrarni znatno manji. Obrnila je svetlei gumb. Stojnik Husein Zahirovi je poasi ustavljal velikana. In kmalu se je velikan, teek 230 ton, povsem ustavil. ez pol ure se je e dvakrat oglasil telefon s podobnimi zahtevami. Amira je izkljuil a e dve turbini. Zavladala je tiina kot v grobnici. Zdaj se lahko mirno pogovarjamo. Razgovoru se je pridruil e vodja izmene Janko Kut

injac. V hidroelektrarni Jajce, Tuzla in Trebinje dela e dvajset let. Strojnik Za hirovi pa je zael v Jablanici, ko so se zaele vrteti njene turbine, potem se je pre selil v Trebinje. Tukaj je 22 let, Amira pa sedem in nekaj mesecev. Sploh ne vem, kdaj so leta minila, pravi Amira. Delam. Nikoli e nisem storila nap anega giba ali prijema. Pri nas ni napak! Ne sme jih biti! Skrbi in raztresenost moramo pustiti predno vstopimo, na pragu. Pomislite, kaj bi lahko povzroil en sam napaen gib, prijem. Katastrofo! Lahko bi bile prekinjene elektrine linije v vsej republiki ali v polovici drave! V asu, ko je kritina situacija z elektrino energijo, ko je primanjkuje, je potrebno e ve pozornosti, budnosti. Kako vklopite generator, kako spremljate njegovo delo in kaj vse morate vedeti o tem? Prva faza dela je priprava. Strojnik pregleda, e je vse vkljueno, e je i re du signalizacija. Jaz odprem tok vode do turbin. Toda vedeti moram koliko in kak o. S tem veam tevilo generatoijevih obratov. Mora me ubogati. Medtem spremljam sta nje na signalni ploi. Ko je vse kot mon biti: tevilo obratov, napetost, sila, tempe ratura in drugo, ponovim postopek e drugi in tretji. Potem spremljam njihovo delo, spremembe, ugotavljam, e tee elektrika v predvidenih koliinah na doloena podroja v dra vi. Zakaj zdaj stojijo? S tem tedimo vodo v bilekem jezeru. Sredi noi gospodinjstva ne potrebujejo ve toliko elektrike kot ez dan. Gospodarstvu, tretji izmeni, jo lahko dajo termoel ektrarne pa tudi hidroelektrarne, ki imajo dovolj vode. Naa elektrarna pokriva te ren, kadar nastopi kritini poloaj. e to ni potrebno, stojimo in akamo, varujemo ... S tremi gumbi torej vodite tako reko mo 220.000 konjskih sil? Res, tako je in marsikomu se zdi smeno, da dekle vodi tako velik trop | k onj. Toda tehnika je tehnka! Glavno je, da ne pritisne na napani gumb. K Se pripeti tudi kaj posebnega? Seveda. Nekega dne je ob dveh po polnoi nastopila izredna porabi elektrik e. Kaj se je zgodilo? Boksarsko tekmovanje Mohameda Alija je hotela videti vsa d rava. Prigale so se lui, pei, televizorji in radijski sprejemniki... Ali ob nedeljah popoldne. Po popoldanskem spanju se i ljudem zahoe kavice in spet se dvigne nape tost.,. V taknih primerili E akam na ukaze dispeerjev. Nikoli se nisem e zmotila za ve kot nekaj E minut... Vam ni tesno pri srcu, ob misli, kaj je nad vami? Mislite na jezero in jez? Pa, privadila sem se .. . Nad njo je jez Granarevo, visok 124 metrov, najveji v Jugoslaviji! Naij S se naslan ja" bileko jezero z milijardo tristo milijoni kubinih metrov vode! I In razen vsakodnevnega dela? Od tod se vraam domov. Imam ostarelo mater, ki potrebuje mojo > pomo. Pote m je e skrb za brata Saliha, ki je zbolel zaradi distrofije miic, 1 moram mu pomag ati. Z njim sem, kadar le utegnem. Potem spet i I elektrarno... --} MINI INTERVJU Z NAJBOLJIM FAKIRJEM_ j ljudi odvraa od slabih n Stopil je v redakcijo Naega asa, glavo so mu pokrivali gosti in dolgi rni lasje, ki so bili zadaj speti v kito, na oeh pa je imel temna oala. Imam mone oi, zato jih mor am nositi," je kasneje povedal. Tudi sam nosim malo bolj temna oala(!? ) .., ker slabo vidim. Predstavil se je kot edini jugoslovanski fakir in najbolji hipnotizer v Evropi. e je tako, sem si mislil, potem je prav, da ima temna oala. Ainulu Kebir-ju je dane s tirideset let, doma je iz Nia, s fakirstvom pa se ukvarja e petnajst let. eprav je nastopil e na televiziji pa tudi v Velenju pred dvema letoma, al, se tedaj nise m mogel seznaniti z njegovimi arovni-jami(? ); ki niso kar tako glede na to, da j e bil lani na tekmovanju na ekoslovakem proglaen za najboljega hipnotizer-ja v Evropi . Zato sem izkoristil njegov kratek obisk v nai redakciji, da sem malo povrtal v njegov svet fakirstva in hipnoti-zerstva. Ainul Kebir je specialist za indijsko hipnozo in telepatijo. Je edini v Evropi, ki izvaja indijski ples z zaiganjem telesa. Tudi bruhanje ognja mu ne dela nobenih teav. Popije bencin, izdahne, zage in iz nj

egovih ust zanejo vigati plameni. Doslej je najve izbruhnil e sedemnajst plamenov. N jegova zanimivost je tudi hoja po erjavici in iglah, Njegove oi so tako mone, da la hko hipnotizirajo tudi divje ivali. To je poskusil e na medvedu, volku pravem v iva lskem vrtu, druge ne tako divje zveri in domae ivali pa hipnotizira kot ljudi, a z a alo. Njegove modre oi pa imajo e eno dobro lastnost, kot je povedal. Sposobne so odvaditi loveka kajenja. Ko sem ga vpraal, e sej zgodil v zvezi s tem kake zanimiv primer, je dejal, daj pre d dvema letoma odvadil m kega gledalca kajenja. Po neki mesecih pa pride na njeg ov predstavo ena tega gledalca pronjo, naj ga spet navadi ki diti, ker se je medte m, ko i kadil, preve zredil!? Ainul Kebir je izredno na zan tudi na ivali. Vendar nei pse ali papige, ampak na k a| Resnino, kape predstavljaj njegovo najzanimivejo toki Med predstavami jih nosi o\ i| Okrog glave, kot da bi imel krono. Seveda me je zanimalo, e 10 njegove kae nevarne , strupene? | '- Seveda so, je odgovoril in edal, da je po tolikih letih proti njim. V petna jstih tih so ga na predstavah piile itrikrat. Ob koncu je odkril e eno ivost. Sposoben se je za-ipati v zemljo ter v njej ostat i uro pa tudi dve. To svojo spodobnost pa namerava znova do-beati na eni izmed n ogometnih tekem v Beogradu menda e letos. Pred tekmo se bo zakopal r zemljo ter n a koncu skual ugotoviti rezultat. KOMANDOSI 3REZ BARETK Nekega dne je nenaden zavezniki bombni napad uniil na tleh vseh est leteih trdnjav i n nart je el po vodi. Potem se je porodila ideja, da bi potapljai, ljudje - abe, spravili pod ladje, ki so bile zasidrane v Suekem prekopu, mone mine, ki bi s svojo eksplozijo potopile l adje in tako za nekaj mesecev blokirale ivljenjsko pomembno vodno pot. Toda nart je moralo najprej odobriti vojno ministrstvo, birokrati v njem pa so ta ko dolgo mekali, da ljudje abe sploh niso mogli ve dosei Suekega prekopa. Tako je tud i ta drzna misel ostala neuresniena. Kaj pa sovjetska naftna polja? Baku? Tudi o tem so razmiljali. Nart je predvideva, da bi se nekaj skupin diverzantov sp ustilo blizu Bakuja in potem z eksplozijami povzroilo prava razdejanja v sovjetsk i naftni in predelovalni industriji. Zopet je el nart skozi neskonno zamotan labirint pisarn, efov in nadefov in ko so ga konno le odobrili, je bilo zopet prepozno. Nemke armade so se morale medtem umakni ti e tako dale da letala z letali, ki so jih e imeli na tem podroju, sploh niso mogla ve dosei podroja Bakuja. In tako je el nart za nartom po vodi. Vselej so nadrejeni tako dolgo odlaali, da je bilo prepozno. Prepozno .. . prepozno, to je bilo vse, kar so sliali. Potem je spoznal gospodino Hanno Reitsch, letalko plavih oi in las. Hanna Reitsch je bila do brezupa drzna enska, pilot, ki se zlepa ni ustrail nobene ovire. Bila je edina enska - sploh edini civilist nacistine Nemije - ki je prejela visoko vojako odlikovanje elezni kriec prvega razreda. e predno je kdorkoli vedel, da Nemija gradi svoja prva reakcijska letala, jih je H anna e pilotirala. To so bili nevarni podvigi, kajti letala z reakcijskimi motorji so bila nekaj. povsem novega. Nihe n i vedel, kako se bodo obnaala v zraku ... ali bodo sploh letela. In pri poletu v prvi poiskusni seriji seje zgodila nesrea, ki se jo je Hanna pote m spominjala do konca ivljenja. Letalo je nenadoma strmoglavilo in se dobesedno z arilo v zemljo - skupaj s pilotom. Dva meseca je bila v nezavesti in ko je prila k sebi, so ji ivci tako odpovedali, da si ni upala sama sedeti na stolu. Z neskonno voljo se je prisilila, da je lahk o zopet hodila, strah pred viino pa je premagala tako, da se je dala privezati na stol in stol postaviti na rob ravne strehe petnadstropne hie. In potem je nekega dne povabila na kosilo nekaj svojih prijateljev. Ko so prili n a dogovorjeno mesto - oficirsko kantino na letaliu - so visoko v zraku zagledali n eko nenavadno letalo. Letalo je kmalu pristalo in iz njega je skoila nasmejana Ha nna.

e zopet letim, vse je v redu!" je veselo Zaklicala. Skorzeny jo je prvi sreal poleti leta 1944 v Hitelerjevem hlavnem stanu. Iz nje je lila neuniljiva volja, skoraj fanatina zavest, da e ni vse izgubljeno. Pripovedova la mu je o novih letalih in o tem, kako bo letela z njimi dokler ne bo nebo zope t samo nemko. Pogovarjala sta se o Peenemuendeju in seriji raket, ki so jih tam preizkuali. Tam je tudi prvi videl polet rakete V 1. Ko je gledal raketo, ki se je vzpenjala kvik u in izginila dale nad Baltikim morjem, se je spomnil, da bi lahko to oroje e izbolja li. Vedel je za ljudi, ki so se prostovoljno prijavili za samomorilske napade. Zaprt i v torpedih so se dali pognati proti sovraniku in konali skupaj z ladjo, ki jo je njihov tropedo zadel. IZ ARHIVOV NACISTINEGA VOJNEGA STROJA Zakaj ne bi kaj takega poskusili tudi z V 1? Zavedal se je, da je to zanesljiva smrt za tistega, ki bi se odloil za tak polet, toda naposled je bilo tudi na zemlji le malo drugae. Na tisoe letalcev, ki so mor ali ostati na trdnih tleh zato, ker je zmanjkalo goriva za letala ali pa letal, je lo vsak dan v napad z navadno puko - in padali so kot muhe, ker se niso znali b ojevati kot pehota. Vedel je, da bi br dobil dovolj prostovoljcev, e bi jim ponudil to prilonost. Vedel je, da so mnogi med njimi e vedno pripravljeni umreti za Nemijo - e bi le njihova smrt lahko odloilno pomagala. Tam na fronti so umirali brez plaila, slave, zadoenja, tukaj bi njihova smrt lahko pomenila unienje sovranikove leadje, konvoja. Br ko se je vrnil iz Peenemuendeja, je zbral okoli sebe strokovnjake iz letalskeg a ministrstva in dveh letalskih tovarn (Heinkel in Focke-Wulf) in zaeli so proueva ti, kako bi se dalo raketo V 1 spremeniti v leteo bombo smrti s loveko posadko. Delali so vso no in zjutraj je Skorzeny nesel projekt maralu Miltchu. Ta je izjavi l, da bo nart prouil skupaj s svojimi strokovnjaki. Ti so nart sprva zavrnili, pote m pa so morali vendarle pristati na njegovo uresnienje - za nart se je namre zavzel sam Hitler. Jutri bomo zaeli s konstruiranjem," je izjavil Miltch nekega dne," in v treh mesec ih bo raketa s loveko posadko nared. Toda kje boste dobili prostovoljce, ki bi bil i voljni sami sebe pognati v smrt? " Tedaj se je spomnil na Hanno. Poklical jo je in ji povedal, kaj pripravljajo z V 1. Ali se ji zdi ideja zanimi va? Seveda!' je vzkliknila pri prii. Tudi njej seje porodila ista misel ko je obiskala kraj, kjer so preizkuali rakete, toda vsi, ki jim je razlagala svojo zamisel, so dejali, da je neuresniljiva, naravnost nora. Cimprej naredite prvo bombo", mu je rekla, ko sta nehala govoriti. Iz vsake njene besede je vel optimizem in Skorzeny je dobil novo vzpodbudo za delo. \l f iALHE SSK IZ MALHE K iZ P ALHE K IZ MALHE K IZ MALHE humor JOE HUDALES Ljudska kultura v aleki dolini LJUDSKO VEROVANJE Z dananjim lankom zakljuujemo na nekajtedenski sprehod po najrazlinejih pojavih ljudsk e kulture v naih krajih. Ogledali si bomo nekaj elementov ljudskega verovanja. S to zadnjo temo bomo segli e na podroje ljudske umetnosti, ki bi po vsebini tudi so dila v okvir teh lankov, vendar pa njeno raziskovanje terja drugaen pristop in pre dznanja zato ga prepuamo drugim. Ljudsko verovanje bi na kratko lahko oznaili kot svetovni nazor, vendar je to zel o obseen pojem in zajema vse dejavnosti s katerimi se lovek ukvarja. Zato ga tudi mi vekrat nismo mogli loiti ob obravnavanju materialne, e bolj pa ljudske kulture. Glede na prvine, ki so v njem bi lahko loili predkranske ostanke razlinega izvora in zakljuen sistem kranske religije, ki seveda prevladuje. Pred-kranski elementi, ki sm o jim posvetili precejnjo pozornost e v lankih o najpomembneji h letnih praznikih in praznikih ivljenj skega kroga, so e vedno ivi v razlinih bajkah in pripovedkah in p

esmih o demonih, dvhovih, kratih, podvodnih moeh, vilinskih bitjih mori itd., kjer nam kaejo na razline oblike praslovanske vere. Poglejmo si nekaj primerov iz okol ice Velenja. Nekdaj so bivale v podzemeljski votlini Pilanci pri Hudi luknji zale ene (VILE). Te so Tisnikarju, kmetu ki je ivel na Tisniku (hrib nad votlino) vekrat svetovale kaj naj seje. Neke zgodnje pomladi so mu rekle: Sej bob, sej bob!" Tisnikar je re s storil tako in tisto leto je imel toliko boba, da ga ni imel kam spraviti. Dok ler so zale ene prebivale tam je bilo vsako let tako in Tisnikar je imel vsega v izobilju. Pozneje so se vile prestavile, ker so pastirji preve pokali z bii okoli njihovega prebivalia in od takrat ni bilo ve tako dobro v tistih krajih. Podobno ba jko opisuje tudi Davorin Ravljen v povesti Mrtvi ognjenik za podroje Belih vod, v ile pa imenuje alik ene. Med zelo stara, prav gotovo e predkranska ljudska izroila lahko uvrstimo tudi tista, ki govorijo o zmaju (LINTVERJU). V okolici Velenja se je o njih ohranilo tole. e pride lintver v hrib, gre vse za njim, skale in plazovi, e pa se bojujeta dva li ntverja gre vse v zrak. e znese sedem let star petelin jajce v steklenico in e to zamaijo in vrejo v jezero ali movirje, se bo po sedmih letih izvalil iz jajca zmaj. To so le e skromni ostanki bajke, ki je znana v vsem nam jih je ohranil Lovro Kuhar v delu Od Kotelj do Belih vod. To dejstvo poudarj a tudi slovenski zgodinar Jaro Baelj kot enega izmed argumentov za hipotezo, da j e bila rimska potna postaja Upellae nekje v bliini Velenja in ne v Vitanju, kot je slovensko zgodovinopisje mislilo doslej. Da bi to z gotovostjo lahko trdili, pa bi bilo treba seveda natanno poleg drugega pretresti in primerjati vse elemente ljudskega izroila v obeh krajih. V praslovanskem verovanju imajo pomembno vlogo tudi razlina magina dejanja in pred meti, s katerimi so skuali odvrniti nesreo. Primerov zanje smo navedli dovolj e ob opisovanju eg v prejnjih treh lankih. Tu imajo svoje korenine tudi mnogi pozneji zag ovori, razlini medicinski recepti in molitveni obrazci, ki naj bi zanesljivo odpravili to ali ono bolezen pri ljudeh. Ti so bili zbrani v knjigi Kolmonov egen , ki so jo verjetno poz od tu izvira ime zdravila za boljo mlenost ivine (prvi lanek). oznali tudi v nai dolini, mogoe e to, e bolj pa vera v arovnice dokazuje, da tudi kranska religija ni mogla mimo praz noverja starejih obdobij. Vera v arovnice pa je v srednjem veku postala celo mnoina histerija, ki je zajela vse, od najbolj neukih pa do najbolj izobraenih ljudi. Pr eganjanje in seiganje arovnic je trajalo nato e vse do 18. stoletja (zadnji proces proti njim je bil na Slovenskem v Gornji Radgoni 1745), v ljudskem verovanju pa so verjeli v arovnice celo do zaetka 20. stoletja. Tudi v aleki dolini so bile pripovedi o arovnicah e pred vojno zelo ive. Svoje shajal ie so te imele pri Reici na Trnovcu, kjer je studenec iz katerega ne more nihe piti, ne da bi postal bolan. Tu se arovnice posvetujejo kam bodo le in kakno kodo bodo poe le. Ostalo izroilo o njih, ki ga je najve ohranil Mlinek, pa pripoveduje predvsem o tem, kakno kodo lahko napravijo, in kako se jih je mo obraniti, o emer pa smo e pisa li v nekaterih prejnjih lankih. Za konec pa e nekaj besed o pomenu in namenu lanka. Kot smo poudarili e na zaetku je v nasprotju z naslovom lanek zelo fragmentaren v dvojnem smislu. Najprej zato, k er ne upoteva vseh podroij ljudske kulture, ali pa tista podroja, ki jih obravnava ne podaja enakomerno in v skladu z njihovo pomembnostjo. Drugi pa zaradi same nar ave virov, ki so v lankih uporabljeni. Tako najveji del virov obsega izroilo in sam e pojave ljudske kulture s terena, toda samo s podroja kal, aleka, Topolice in v man ji meri e Slemena, Zavodenj in Belih vod. Drugi najpomembneji vir - rokopisna zapuina Franja Mlinka, pa je prav tako omenjena le na najojo okolico Velenja, Podkraja in kal. Tretja vrsta virov pa je zame postala literatur a z razlino etnoloko tematiko, ki omenja najvekrat za nas ohlapen pojem aleka dolina. Tu je treba e poudariti, da vsi do sedaj nateti viri izvirajo iz terenskega dela, medtem ko drugi vsaj tako pomemben kompleks virov iz arhivov razen v dveh prime rih sploh ni bil uporabljen. Tako lahko na koncu vso fragmentarnost lanka pripiemo dejstvu, da je plod le nekajmesenega dela na tem podroju, nekaj pomanjkljivosti p a gre tudi na raun izbora gradiva, tako da posamezna nadaljevanja tvorijo neko za kljueno celoto, pri emer marsikak sicer pomemben element ljudske kulture ni dobil

tistega mesta, ki mu gre. Namen lanka bo doseen morda e s tem, da bo bralec priel drugae vrednotiti manifestiac ije ljudske kulture v svojem vsakdanjem okolju, e bo celo sam zapisal ustno izroil o, ki e ivi v njegovem kraju, saj mu je neprimerno bolj dostopno kot etnologu, do katerega so ljudje vsaj v zaetku nezaupljivi. e bo ta svoj zapis e posredoval Muzej u slovenskih premogovnikov v Velenju, ali pa e bo to ustanovo opozoril na obstoj redkih predmetov iz materialne kulture, potem bi lahko bili z odzivom ve kot zado voljni. Toda tudi taka prizadevanja bi ostala tako kot ta lanek nepopolna, e ne bo v blinji prihodnosti na obinskem nivoju zasnovana, finanno omogoena in izvedena sis tematina akcija, ki bi fiksirala stanje ljudske kulture, kakrno je danes. im dalj b omo s tem odlaali tem pileji bodo rezultati, zato velja ukrepati takoj. e nekaj o literaturi, ki sem jo najbolj pogosto uporabljal, za vse tiste, ki bi s e eleli bolj poglobiti v obravnavano snov. Najbolj splona dela s podroja etnologije so: Novak Slovenska ljudska kultura in St ruktura slovenske ljudske kulture, nato N. Kuret: Praznino leto Slovencev, V Moed erndorfer Verovanja, obiaji in uvere Slovencev in e P. Vlahovi Etnologija naroda Ju goslavije - Etnoloki pregled Slovenije. Poleg teh pa e mnoga dela, ki obravnavajo samo posamezne probleme npr. iz Gospodarske zgodovine Slovencev poglavja o kolon izaciji, ivinoreji, ebelarstvu, nabiralnitvu, lovu in lovstvu, obrti in kmeki hii. Iz Slovenskega etnografa 1949 lanke: F. Kotnik: O valjanju domaega sukna, F. Ba: Pris pevek k zgodovini naih narodnih no. Iz iste publikacije leta 1954 F. Hribernik: Prispevek k zgodovini mozirskega sukna in iz leta 1955 lanek B. Orla Ralo na Slovenskem. Uporabljal sem tudi nekatere publikacij e Slovenskega etnografskega muzeja, med njimi Vraeverje na Slovenskem, Lonarstvo n a Slovenskem, Ralo in plug, tajerski lectarji in svearji. Kmeka hia v Slovenskem alp skem svetu in e druge. Med uporabljeno literaturo je tudi nekaj del, ki se sicer ne ukvarjajo z etnologijo, vendar sem v njih zasledil mnoge zelo uporabne podatk e. Med temi naj omenim knjigi A. Melika Slovenija in e dva lanka v Zgodovinskem aso pisu leta 1954 in 1971 in sicer J. aelj: Upellae - Vi tanje? in M. Natek: Vpliv in dustrializacije na agrarno pokrajino v velenjski kotlini. Na koncu naj se e posebej zahvalim Muzeju slovenskih premogovnikov, kjer so nudil i vso pomo, tako pri delu na terenu, kot pri pregledovanju arhivskega gradiva in etnolokih eksponatov. POPRAVKI (vsi so vsebinski, ne pa popravki tiskarskega krata) I. lanek, 2. stolpec, zadnji odstavek 3. vrstica Mikavina prav - Miklavina. II. lanek, 1. stol., 4. odst. 4. vrsta naj bito, prav - naj bi se to III. lanek, podnaslov se glasi: ivinoreja in ebelarstvo in ne ivinoreja 1. stol, 1. odst., 2. vrsta v vijih predelih, prav - v nijih predelih 1. stol., 2. odst., 2. vrsta - saj poleg mleka, prav - saj poleg dajanja mleka IV. lanek, 2. stol., 2., odst., 7. vrsta - Pazdir, prav - pezdir V. Tuje napaka vsebinska. V lanku namre ugotavljamo, da je dele vrhhlevnih in vrhklet-nih hi na naem podroju zel o nizek. Februarja letos pa so postali znani rezultati raziskave Ivana Sedeja iz Zavoda za spomeniko varstvo iz Celja iz katerih je razvidno da je hi tega tipa v dolini mnogo ve. VI. lenek, 1. stol., 8. odst., 4. vrsta - smene in, prav smene zgodbe in VII. lanek s podnaslovom: Od pusta do kresa je 7. in ne 6. Slika monarja ne spada v kontekst lanka, objavljena bi morala biti slika krica iz cvetnonedeljske butare. Na koncu lanka manjka: tiste kure, ki so od tega kolaa jedle so postale za lisico nevidne. VIII. lanek 2. stol, 3. odst., 8. vrstica - hitro opua. To dobro kae primer sicer verne druine iz kal. Prav - hitro opua, zlasti v delavskih druinah. To dobro kae prime r sicer verne elezniarske druine iz kal, KONEC Brez besed Krianka VODORAVNO: 1. negotovo dejstvo, 6. pti s plavalno koico in z vreo v grlu, 8. znak z a kemino prvino iridij, 9. ime filmske igralke 17. kratica za bruto registrsko tono, 18. morski preliv na severu Hudso-novega zaliva ,. Welcome, 22. znak za kemin

o prvino renij, 23. Ivan argo. Gardner, 10. kraj pri Zalogu, 13. letopis, kronika, 14. gorski hrbet, gorsko sle me, 17. kar se rabi za brisanje, 19. stikalie dveh ploskev, 20. vas pri Ljubljani pod Krimom, 21. nasprotje prakse, 24. ugoden splet dogodkov. NAVPINO: 1. navadno pokrit hodnik med postajnim poslopjem in elezniko progo, 2. pij aa starih Slovanov, 3. Gustav Ipavec, 4. glinasta pial, ovalne ali jajaste oblike, 5 . Najpomembneji otok v Indoneziji, 6. del vodovodne in plinske napeljave, 7. pred log zgoraj, 11. slovansko moko ime; Smetanova opera, 12. ton, zvok, 15. prerok v Izraelu za vlade kralja Ahaba, 16. portni in otroki igralni rekvizit, 1 2 ] 5 6 1 1 N J 10 11 12 13 1 H It 17 19 11 20 21 22 23 24 Celovito in poglobljeno oceniti drubenoekonomski poloaj Na seji obinske konference ZKS Velenje so ocenili gospodarska gibanja in uresnieva nje ustavne preobrazbe v zdruenem delu lenjskega gospodarstva z dogovorjenimi nalogami Precejen razkorak ve Pred prvomajskimi prazniki so se v resninem delovnem vzduju zbrali na sejo lani obin ske konference ZKS Velenje, da bi ocenili rezultate gospodarjenja v letonjem prve m tromeseju in jih primerjali z lanskimi v enakem obdobju. Ocena in tudi razprave so bile poglobljene, utiti je bilo, da hoe organizacija zveze komunistov strniti vse sile, da se gospodarske razmere v velenjski obini ne bodo e slabale. To pa ne b o naloga le komunistov, pa pa vseh delovnih ljudi, ki jim prav gotovo ni vseeno, kakna je njihova materialna in ivljenjska Eksistenca. Vendarle pa se komunisti zav edajo, da so odgovorni za gospodarske razmere, zlasti pa, da je njihova naloga, da organizacije zveze komunistov zanejo odlonejo in korenitejo akcijo pri reevanju na stalih teav v velenjskem gospodarstvu. Klannikova. povzamemo vitve. Naj iz te ocene bistvene ugotoOceno gospodarskih gibanj in uresnievanje ustavne preobrazbe v zdruenem deluje za sejo konference pripravila komisija za drubenoekonomske odnose in ekonomsko politiko pri obinski konferenci ZKS , prebrala pa jo je Hermina Vedno pripravljeni Zbori delovnih ljudi in samoupravni organi v delovni organizaciji RC Velenje ter v TOZD so v preteklosti e vekrat obravnavali vloge za enotne akcije tako v organiz acijskem, kot v finannem pogledu in so imeli vedno razumevanje za skupno reevanje zastavljenih vpraanj in nalog. Tako je delavski svet DO obravnaval tudi vlogo krajevne skupnosti Velenje center - desni breg, v kateri ta skupnost priporoa, da bi delovna organizacija odstopil a amortizacijo svojih stanovanj in sicer za financiranje notranjih intalacij topl ovodnega ogrevanja v tej krajevni skupnosti. Delavski svet je obravnaval predmet no vlogo in ugotovil, da je predmetna akcija v skladu s potrebami stanovalcev te krajevne skupnosti, saj v teh stanovanjih, ki so neogrevana, stanujejo rudaiji, ki so v preteklosti najve prispevali k izgradnji Velenja. Vsekakor so ti stanova lci z odrekanjem dohodka in osebnega dohodka v svojih delovnih organizacijah pri spevali k izgradnji Velenja in doprinesli k standardu v novih stanovanjih, sami pa so ostali brez potrebnega ogrevanja. Na taki podlagi je delavski svet ob odloi

tvi obanov te krajevne skupnosti, da tudi sami s samoprispevkom financirajo ogrev anje stanovanj, brez pomislekov odloil, da v korist KS odstopi sredstva amortizac ije stanovanj za leto 1975 in 1976. Iz diskusij lanov delavskega sveta oz. delega cij je bilo zaznati, da so delavci TOZD in DO vedno pripravljeni za enotno akcij o, s katero se prispeva k zboljanju delovnih in ivljenjskih pogojev obanov in delav ca. RAZKORAK Razvoj velenjskega gospodarstva ne gre ve v korak z dogovorjenimi nalogami v slov enski resoluciji, niti ne z nartovanimi nalogami naega obinskega drubenega narta. To je bila osrednja ugotovitev na zadnji seji obinske konference zveze komunistov Ve lenje. Ni potrebno posebej poudarjati, da industrijska proizvodnja ustvarja okro g 75 odstotkov drubenega proizvoda v obini Velenje, zato ima ta odloilen vpliv na g ospodarsko rast. Zdaj ugotavljamo, da je industrijska rast na zaetku lanskega let a e imela vzpon, kasneje pa je zaela upadati. Na to vpliva manja prodaja na domaem t rgu in zadnje ase tudi manji izvoz. Naj pri tem posebej poudarimo, da je velenjsko gospodarstvo doseglo le polovico izvoza, nartovanega v letonjem letu. Lani se je celotni dohodek nominalno poveal le za 23 odstotkov, vemo pa, da je go spodarstvo velenjske obine v prejnjih letih dosegalo od 30 do 40 odstotkov povprene letne stopnje rasti. eprav industrijska proizvodnja upada, tako je na seji obinsk e konference povedal politini sekretar komiteja ZK Franjo Korun, pa se v mnogih d elovnih organizacijah e naprej neprizadeto in lagodno obnaajo. Ponekod so lanske z akljune raune sprejemali zelo posploeno, kot eno izmed obveznosti, ne da bi celovit o in poglobljeno ocenili svoj drubeno ekonomski poloaj. V velenjskih delovnih organizacijah tudi preve zaposlujejo, saj se je lani tevilo zaposlenih povealo za 12 odstotkov. Zaradi taknega pospeenega zaposlovanja je lani v obini Velenje prvi po mnogih letih padla produktivnost dela. NEOBVEENI Hermina Klannikova je v uvodni besedi opozorila tudi na nujnost nadaljnjega povez ovanja gospodarstva, ker je to e razdrobljeno in se ne more vkljuiti v veje projekt e, tako doma kot v tujini in tudi ne v deelah v razvoju. Isto velja za prestruktur iranje proizvodnje", je povedala Klannikova in nadaljevala: Tudi zaloge dokazujejo , da z dobrnim delom proizvodnje in zdajnjimi izdelki ne bomo ve zanimivi, zato bo nujno bolj smelo in nartno misliti na povezovanje in zdruevanje sedanjih proizvodn ih zmogljivosti ter na hitreje uvajanje nove proizvodnje. Na drugi strani pa bi m orale predvsem strokovne slube v delovnih organizacijah izdelati celovite program e prodaje izdelkov v tistih deelah, kjer so e . monosti za prodajo." Na seji obinske konference zveze komunistov Velenje so tudi ocenili, da vodstva i n strokovne slube ne obveajo celovito delavcev in se zavoljo tega ti ne morejo ustv arjalno vkljuiti pri reevanju zdajnjih teav, tako v delovni organizaciji, kakor tudi v celotnem zdruenem delu. ANGAIRANA DRUBENOPOLITINA AKCIJA Gospodarski poloaj v nai obini je teak, kaj torej storiti, da se ne bo e poslabal in d a bi velenjsko gospodarstvo spravili nazaj na prejnje tirnice. lani obinske konfere nce zveze komunistov Velenje so e sprejeli zakljuke. Zveza komunistov bo morala sp odbuditi in izvesti drubenopolitino akcijo med delavci, zlasti sedaj je za to prim eren as, ko smo zaeli ZAPIS O CELJSKIH POGOVORIH I \ * 41 Zdajnji gospodarski poloaj V Celju je bilo prejnji petek na pobudo vodstev medobinskih drubenopolitinih organiz acij, sveta osmih obin in podronega odbora gospodarske zbornice pet posvetov regij skega znaaja. Direktorji vejih delovnih organizacij, predsedniki obinskih skupin in i zvrnih svetov ter funkcionarji obinskih in drubenopolitinih organizacij so se v peti h skupinah pogovarjali z nekaterimi lani slovenskega izvrnega sveta in republikih i nstitucij o gospodarstvu, politiki cen, kmetijstvu in gozdarstvu, zdravstvu ter o vzgoji in izobraevanju.

Na pogovoru, katerega so se udeleili predsedniki obinskih skupin in vseh drubenoplitin ih organizacij iz irega celjskega obmoja, je sodeloval podpredsednik slovenskega iz vrnega sveta Zvone Dragan. Sekretar medobinskega sveta ZKS Janez Zahrastnik je naj prej govoril o gospodarskem in drubenopolitinem poloaju v celjski regiji, Zvone Dra gan pa je precej besed namenil pripravam za izdelavo zveznega in republikega narta in tudi o sedanjem gospodarskem poloaju v Jugoslaviji. Kot je dejal Zvone Dragan , je potrebno vse nartovanje postaviti na realne osnove. Slovenski drubeni nart bo po predhodni javni razpravi v juliju sprejela republika skupina, v njem pa bodo dol oeni temelji razvojne politike v naslednjem petletnem obdobju. Zato bodo morali t emu planu prilagoditi narte v vseh drugih sredinah. Vodilni predstavniki gospodarstva in obin celjskega obmoja so se zbrali na tri ure trajajoi pogovor s tefanom Korocem, Miranom Mejakom, Danico Bresjanac in Milanom N apradnikom. Najprej je Janez Lenasij razlenil zdajnji gospodarski poloaj in gibanja v osmih obinah celjske regije, zatem pa je stekla beseda o teavah v posameznih go spodarskih panogah ter o ukrepih, ki so potrebni za oivitev gospodarstva. Ve pripomb je bilo na pogovoru v tej skupini izreenih na rova nekaterih administrat ivnih ukrepov, ki e niso prilagojeni ustavnim doloilom, in kot so dejali nekateri direktorji , zavirajo normalno poslovanje. O teh teavah je podrobno govoril generalni direkt or zdruenih industrijskih podjetij Gorenje Ivan Atelek. lana izvrnega sveta Miran Me jak in tefan Koroec sta sicer omenila, da je nujno preuiti te ukrepe, vendar pa je teie utrjevanja gospodarstva znotraj delovnih organizacij. Kot smo na tem pogovoru sliali, je na celjskem obmoju v resnejih teavah tekstilna industrija, lesna in kovin sko predelovalna panoga, zadnji as pa se s problemi ukvarja tudi velenjski rudnik . Ce na kratko povzamemo najpomembneja opozorila, ki so bila povedana v Celju, po tem bodo morali v delovnih organizacijah zmanjati zaloge, preusmeriti proizvodnjo , ve izvaati in se tesneje povezovati. Zlasti je bilo poudarjeno, da se v celjski regiji gospodarstvo e vedno premalo povezuje. Prehod olstva na usmerjeno izobraevanje, materialna osnova vzgoje in izobraevanja i n e nekateri drugi problemi s tega podroja so bile osrednje teme pogovora, na kate rem sta sodelovala Eiril Roje, lan izvrnega komiteja CK ZKS in Joe Dobrek, predsedni k izvrilnega odbora republike izobraevalne skupnosti. Reitve materialne osnove vzgoj e in izobraevanja bodo morali iskati s tesnim dogovarjanjem z zdruenim delom. Pred tem pa bodo morali na podroju te dejavnosti poiskati primerne ukrepe tudi znotra j svojih vrst. Teh problemov pa je ve, kot so poudarili na pogovoru v Celju. V posebni skupini petkovih celjskih pogovorov pa so se predstavniki celjskega ob moja sestali e z Milovanom Zidarjem, republikim sekretarjem za kmetijstvo, gozdarst vo in prehrano. Pogovarjali so se predvsem o hitrejem povezovanju kmetijstva, ki se v celjski regiji ne razvija dobro, govorili pa so tudi o dohodkovnih odnosih, premijah in regresu ter o sodelovanju med predelovalno in proizvodno industrijo ter trgovino. Na pogovoru o zdravstvu pa je sodeloval tudi lan republikega izvrnega sveta dr. Ant on Fazarinc. LJUB AN NARAKS J i* i* 5 S S i * i * t gospodariti pod novimi zakonskimi pogoji in ko je pred nami javna razprava o osn utku zakona o zdruenem delu. Na konferenci so dejali, da se bodo morale razprave in razmiljanja odvijati okrog gospodarskih razmer med delavci. Te pa bodo morali v delovnih organizacijah poljudno in razumljivo obveati o novih pogojih gospodarje nja in sprotnih zadevah. Samo na ta nain bodo ukrepi in dogovorjene naloge dobile podporo, delavci pa se bodo zavzemali za bolje delovne doseke. Predsednik velenjske obinske skupine Nestl gank pa je na zadnji seji obinske konferen ce zveze komunistov govoril o izredno pomembni ugotovitvi. V razpravi je dejal, da je potrebno vsa hotenja in zamisli povezovati, pri odpravljanju napak bo pome

mbna naa enotnost, kajti, kadar smo v velenjski obini bili enotni in strnjeni okro g zveze komunistov, takrat so bili tudi nai rezultati bolji. USTAVNA PREOBRAZBA V ZDRUENEM DELU V velenjski obini so v glavnem povsod uredili medsebojne osnove odnosov v z druenem delu. Za preobrazbo drubenih odnosov sta bistveno prispevali enotna akcija drubenopolitinih sil, ki jih je vseskozi usmerjala zveza komunistov. Vendar pa or ganiziranje delavcev v temeljnm organizacijah zdruenega dela ni povsod enako v zdruenem delu in obstajajo r azlike. Nekateri e vedno akajo na vzorne akte, zadnji as pa tudi na zakon o zdruenem delu. Kot smo sliali na seji obinske konference zveze komunistov, je taknemu stanju kriv zavesten odpor posameznikov in tehnokratskih skupin, ne pa zgolj neznanje in nerazu mevanje. Zategadelj samoupravna organiziranost v velenjski obini e ni na jbolje razvita. Delavci marsikje e ne odloajo o delovnih dosekih in odnosih v druben i reprodukciji. lani konference pa so obravnavah e na ire probleme pri dohodkovnih o dnosih in opozorili na ta problem v elektroenergetskem kombinatu Velenje, kjer i majo v eni organizaciji zdruenega dela dva sistema ugotavljanja in obraunavanja do hodka. V tej OZD temeljna organizacija elektrarna otanj e vedno posluje na klasinem strokovnem principu. e elimo v obini Velenje izboljati razmere v gospodarstvu, potem se moramo vsi prizadevno lotiti dela. Akcija, ki so jo zaeli na seji obinske konfe rence zveze komunistov, bo uspeneja, e bodo drubenopolitine organizacije strnjeno del ovale. Odloneji in kore-niteji posegi pa bodo izboljali sedanje teave v gospodarstvu velenjske obine. LJUB AN NARAKS Uspelo sreanje lutkovnih skupin Slovenije V Velenju je bilo od 7. do 9. maja sreanje pionirjev lutkovnih skupin Slovenije, ki je letos potekalo v okviru jugoslovanskih pionirskih iger Naa domovina pod svob odnim soncem". Sreanje, na katerem je sodelovalo estnajst lutkovnih skupin iz pion irskih odredov posameznih ol, so organizirali obinska in republika zveza prijatelje v mladine, zveza kulturno prosvetnih organizacij Velenje in Slovenije ter Pionir ski dom Ljubljana. s ZAVAROVALNICA SAVA ZAVAROVANJE IVINE in upravljanje po zavarovancih Pomembnost zavarovanja ivine je vedno veja, eprav jo tejemo e za sorazmerno mlado pan ogo zavarovanja. Pravi razmah je doivela po drugi svetovni vojni oziroma 1952. le ta, ko se je vkljuil riziko zdravljenja in je to zavarovanje prevzela zavarovalni ca. ivinoreja je al v naih krajih e vedno ve ali manj na meji rentabilnosti pa zato, ker j e v konni fazi ivalska proizvodnja obutljiv beljakovinsko prehrambeni artikel. Vzporedno z usmerjanjem kmetij na intenzivno ivinorejo" in s tem kvalitetnejih ival i, katerim nenehno raste vrednost, kar daje posameznikom kakor skupnemu gospodar stvu veje perspektive v ivinoreji. Zato so ivinorejci iskali in se e zanimajo za vse monosti, da zavarujejo svojo ivino na eni strani, po drugi strani pa so zopet tenj e za im ceneje in imbolj iroko jamstvo. Zavarovalnica je imela in ima posluh do tovrstnega zavarovanja. Organizirani so bili sestanki z ivinorejci zavarovanci po vaseh in formirane najprej na manjih pod rojih, v zadnjem asu pa na podrojih obin zavarovalne skupnosti ivinorejcev za skupins ka zavarovanja ivali. Na elu te zavarovalne skupnosti je bil izvoljen odbor, ki skrbi za pravilen potek zavarovanj in izplaanih odkodnin. Ta odbor ima tudi Svoj pravilnik na podlagi kat erega pravilno tolmaijo zaivarovancem zavarovalne pogoje na svojem podroju. Vsako zavarovalno leto so odboru predloeni na vpogled tehnini rezultati vplaanih pr emij in izplaanih odkodnin. Nadalje sta ob tej priliki praviloma prisotna predstav nika veterinarske in podrone kmetijske pospeevalne slube. Tako je medsebojno sodelo vanje in upravljanje zavarovanja bolj izpopolnjeno. S tem nainom upravljanja je zavarovancu ivinorejcu dana monost, da s svojimi predlo gi pripomore k izboljanju zavarovanja ivine. Na tej podlagi upravljanja se zavarovanje ivine nenehno iri, saj so tudi doseeni le pi uspehi.

Na obmoju nae POSLOVNE ENOTE Celje, ki zajema podroje osmih obin (Celje, alec, Mozirj e, Velenje, Lako, entjur, marje, Slov. Konjice) je v skupnem zavarovano preko 30.00 0 glav goveje ivine; 7000 praiev in okrog 1.000 konjev. Zavarovalnica si prizadeva postopek zavarovanja izboljati in poenostaviti tako, d a bo zavarovanec ivinorejec pod imbolj ugodnimi pogoji zavaroval svojo ivino. GOSTINSKO PODJETJE PAKA Velenje Ob jezeru v Velenju je odprt MINIGOLF Pridite tudi vi na partijo minigolfa! MINERVA - ALEC Zabukovlca 8. POLIETILENSKE CEVI IN USTREZNI SPOJNI ELEMENTI ZA: I TLANE CEVOVODE I DRENAO I HlSHO KANALIZACIJO I KANALIZACIJO MINERVA ALEC Zabukovica Tovarna za predelavo plastike in kovin. Delovna skupnost vzgojno varstvenega zavoda otanj obvea stare, da je vpisovanje otrok v zavod (otanj, martno ob Paki, Topoli-ca) v soboto 22. maja od 9. do 12. ure. voisuiemo otroke od 2 do 7 let. Vpis vella za i. september 1976 Proizvodno grad beno^ podjetje Gradnja alec Kdor dolgorono rauna ta gradi s STIBO TERMINIM BETONSKIM BLOKOM, saj le ta predstav lja:: OPTIMALNO TOPLOTNO IZOLACIJO ODLINO ZVONO IZOLACIJO NAJVEJO OBSTOJNOST 50% PRIHRANEK PRI ENERGIJI 50 CM OPENEGA ZIDU Upotevajte njegove mehanske fizikalne lastnosti: koeficient toplotne prevodnosti znaa = 0,25 kcal/mh Celzija, koeficient toplotnega prehoda pri zidu debeline 30 cm , ki je ometan, znaa K = o.65 m^ hC. Za STIBO stenami je ugodno stanovati. Varujemo dolgorono, saj so stroki gradnje enk ratni, prihranek pri kurjavi pa se ponavlja in celo poveuje iz lela v leto. PROIZVAJAMO. PRODAJAMO, MONTIRAMO Proizvodno gradbeno podjetje GRADNJA alec, Akereva 4, telefon t. (063) 710-740, 710783, 710-782 Enota: Proizvodnja in prodaja gradbenih materialov Latkova vas pri Preboldu, tel. t. (063) 722-027) Nae proizvode lahko kupite v vseh prodajalnah gra dbenih materialov. Rudarski olski center TOZD praktini pouk obvea, da so prieli z odkopavan-jem rovnega peska v Paki. Nakladajo ga vsak dan od 6. do 14. ure. PESEK DOBITE E PO STARI CENI. belilo za strojno in rono pranje perborat special h belinka tovarna keminih izdelkov KINO I REDNI KINO VELENJE 13. 5. - etrtek ob 17.30 in 19.30, REDNI KINO VELENJE, amerika barvna komedija SKRIVNOSTNO IVLJENJE WALTERJA MITTYJA. Reija: Norman Mak Liod. Igra: Dany Kay. 14. 5. - petek ob 17.30 in 19.30, REDNI KINO VELENJE, amerika barvna komedija SKRIVNOSTNO IVLJENJE WALTERJA MIT-TYJA. 15. 5. - sobota ob 17.30 in 19.30, REDNI KINO VELENJE, nemko-jugoslovanski ba rvni film WINETOU I. DEL. Reija: Harald Rajni. Igrajo: Pier Boris, Leks Barcker,_ _

16. 5. - nedelja ob 17.30 in 19.30, REDNI KINO VELENJE, nemko-jugoslovanski b arvni film WINETOU I. DEL. 17. 5. - ponedeljek ob 17.30, REDNI KINO VELENJE, francosko-italijanski barv ni film NUNE SVETEGA ARHANGELA Reija: Paolo Diminici. Igra: Anne Heywood. 17-. 5. - ponedeljek ob 19.30, REDNI KINO VELENJE, jugoslovanski barvni film DOK TOR MLADEN. Reija: Mithad Mutapi. Igrata: Ljuba Tadi, Ljubisa Samardi. 18. 5 - torek ob 17.30 in 19.30, REDNI KINO VELENJE, angleki barvni film KAJ POLE ZU JE, RECI KAJ. Reija: Bob Kellet. Igrata: Brian Rix, Leslie Phillips. 19. 5. - sreda ob 17.30 in 19.30, REDNI KINO VELENJE, angleki barvni film KAJ POLEZUJE, RECI KAJ. 20. 5 - etrtek ob 17.30 in 19.30, REDNI KINO VELENJE, amerika barvna kriminaln a DILLINGER Reija: John Milius. Igrata: VVarren Oates, Ben Johnoson. 21. 5. - petek ob 17.30 in 19.30, REDNI KINO VELENJE, amerika barvna kriminal ka DILLINGER. KINO OTANJ 13. 5. - 19.30 - etrtek, KINO OTANJ, francoska ljubezenska drama VLAK. Reija: Pierre Granier - Deferre. 15. 5. - sobota ob 19.30, KINO OTANJ, jugoslovanski film DOKTOR MLADEN. Reija: Mithat Mutapi. Igra: Ljuba Tadi. 16. 5. - nedelja ob 17. in 19.30, KINO OTANJ, franco-sko-italijanski barvni fi lm NUNE SVETEGA ARHANGELA. Reija: Paolo Dominici. Igra: Anne Heywood. 19. 5. - sreda ob 19.30, KINO SOT*NJ, amerika barvna kriminaiko jjILLINGER. Rei ja: John Milius. Igrata: VVarren Oates, Ben Johnson. 20. 5. - etrtek ob 19.30, KINO OTANJ, angleki barvni film KAJ POLEUJES, RECI KAJ. Reija: Bob Kellet. Igrata: Brian Rix, Leslie Phillips. DOM KULTURE VELENJE 17.5. - ponedeljek ob 10. uri, KINOGLEDALICE VELENJE, francosko-italijanski barvn i film NUNE SVETEGA ARHANGELA. Reija: Paoolo Dominici. Igra: Anne Heywood. ' v v gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje \ gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenie gorenje gorenie gorenje Delavski svet temeljne organizacije zdruenega dela orodjarna v sestavi Gorenje TG O Velenje RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO VODJE TOZD orodjarna Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: da je dravljan SFRJ in izpolnjuje splone pogoje, doloene z zakoni in drubenimi do ori; da ima srednjo ali vijo izobrazbo strojne ali organizacijske smeri; da ima 5 let prakse od tega 3 leta na vodstvenih de-lovnihmestih v TOZD ali delo vni organizaciji; da je moralno in politino neoporeen; da njegovo dosedanje delo jami, da bodo doseeni sprejeti cilji TOZD in cilji delov ne organizacije ob naelu solidarnosti in vzajemnosti delovne organizacije Prijavi je treba priloiti dokazila o izobrazbi, delovnih izkunjah in potrdilo o ne kaznovanju. Pismene prijave z zgoraj omenjenimi prilogami je treba poslati v 15 dneh od obja ve tega razpisa na naslov Gorenje TGO Velenje, kadrovska operativa, Velenje, Cel jska 5/a z oznako Razpis delovnega mesta vodja TOZD. Prijave brez prilog in nepravoasne prijave se ne bodo obravnavale. Podrobneje informacije daje kadrovska operativa med rednim delovnim asom. Komisija za medsebojna razmerja delavcev v zdruenem delu GORENJELESNA otanj razpisuje v olskem letu 1976/77 tipendije za olanje na naslednjih olah:

 1 Visoka ekonomska ola 1 Vija tehnika ola za lesarstvo 1 vija tehnika varnostna ola 1 tehnika srednja ola za lesarstvo 1 Ekonomska srednja ola Na pronji za tipendijo (1,65) morajo biti overjeni podatki o osebnem dohodku in pr emoenjskem stanju starev, priloeno pa zadnje olsko sprievalo ali potrdilo o opravljen ih izpitih ter ivljenjepis. Rok za prijavo je 30. 6. 1976. RUDARSKI OLSKI CENTER VELENJE neomejena subsidlarna odgovorrtost JUGOSLA*VIJA 63320 Velenje, Preilhova 3, tel: 850422 INFORMACIJA o vpisu v rudarsko olo Rudarskega olskega centra Velenje v olskem letu 1976/1977 V naslednjem olskem letu bomo vpisovali v rudarsko poklicno olo za poklic rudar ko pa in rudar. Pogoj za vpis v triletno olo za rudarja kopaa ozkega profila je 6 dovre nih razredov osnovne ole. Pogoj za vpis v triletno olo za poklic rudar irokega prof ila je dokonana osnovna ola. olanje je popolnoma brezplano. Uenci, ki se vpiejo v to olo, dobijo poleg regresov za stanovanje, prehrano malico, itd. e nagrade: uspeh v oli in na praksi 1. letnik 2. letnik 3. letnik dober 350,00 600,00 650,00 prav dober 400,00 650,00 700,00 odlien 450,00 700,00 770,00 Pred letnimi poitnicami prejmejo uenci poleg rednih nagrad e regres za letovanje v viini 900,00 din. Uenci, ki prejemajo vse te bonitete, se obveejo, da se po konani ol i 3 leta zaposlijo v rudniku Velenje. e si se odloil za eno od navedenih ol, polji takoj pronjo na naslov: RUDARSKI OLSKI CE NTER VELENJE, Preihova 3, 63320 Velenje. PRODAM Ugodno prodam dnevno sobo, 2 kava, 3 fotelje, trodelno omaro in regal. . R. Velenj e, Preernova 9 b -69 KUPIM Kupim NSU dobro ohranjen, prevoen do 50.000 km. Oglasite se na ime Anton Golob, C eljska 11 b Velenje in navedite ceno! SOBO IE Mirno dekle ie sobo v Velenju ali okolici. Naslov v upravi lista. Mirno dekle, delavka TGO, ie sobo. Naslov pod ifro , Je zelo nujno" Samski (ne po svoji krivdi) morda bom 26/176/61,5/42, IQ-120 si eli vae drube 29. m aja 1976. Svoje teave pustite doma. ifra Lepi don K" SOBO ODDAM Oddam sobo samski enski, ki bi pomagala v gospodinjstvu, ostalo po dogovoru. Doro teja Jovanovi, Celjska 73 (Staro Velenje) PREKLICI Preklicijem hranilno knjiico Era 984/2 na ime Joe Peolar. Preklicijem veljavnost osebne izkaznice, delovne knjiice, plailnega kartonka in mes ene vozovnice ter drugih dokumentov na ime Franc Vesari, Vitanje, Stenice 26. Doku mente sem izgubil 10. 5. 1976 v okolici Maribora. Podjetje za distribucijo toplote TOPLOVOD Velenje razpisuje prosto delovno mesto EKONOMSKI TEHNIK ZA DELO V BLAGAJNI IN FAKTURNEM ODDELKU! Nastop slube 1. 7. 1976. Pronje poljite na naslov podjetja, komisiji za medsebojna razmerja, do 10. 6. 1976

. RSC Velenje Na podlagi sklepa komisije za medsebojna razmerja RAZPISUJEMO Po 10. lenu samoupravnega sporazuma TOZD EKO delovna mesta 1. KOVINARJEV 2. TOPLOVODNIH ELEKTROINSTALATERJEV Pogoji: ad 1. in ad. 2. se zahteva konana poklicna ola ustrezne Rok za prijavo je 15 dni od objave razpisa. Prijave sprejema kadrovsko-socialna sluba RC Velenje, Preihova 3. Komisija za medsebojna razmerja Gorenje-Lesna otanj OBJAVLJA v olskem letu 1976/77 naslednja una mesta, za uence v gospodarstvu: 5 unih mest za poklic stavbni mizar 2 uni mesti za poklic suilniar Rok za prijavo je 30. 6. 1976. Samoupravna interesne komunalna skupnost - Odbor za urejanje in oddajanje stavbn ih zemlji obine Velenje razpisuje na podlagi 9. 12. lena Zakona o urejanju in oddaja nju stavbnih zemlji ter 4.-8 lena Odloka o urejanju stavbnih zemlji Javni nateaj za oddajo stavbnih zemlji za gradnjo individualnih stanovanjskih hi v soseski alek Gorica" ter v soseski Pesje. Za gradnjo individualnih druinskih stanovanjskih hi se oddaja stavbno zemljie v sose ski alek-Gorica" in v soseski Pesje in sicer naslednje gradbene parcele: 1. Za gradnjo individualne stanovanjske hie v zazidalnem okoliu Pesje pare. t. 1213 /1 - nj v izmeri 832 m2 Za gradnjo individualne stanovanjske hie v zazidalnem okoliu :k-Gorica pare. t. 327 0/6 - sadov, v izmeri 1027 m2 ki ima ale; gradb. t. 285 3. Za gradnjo vrstnih hi tipa Terasa - 1" grad. t. 319 v priblini izmeri grad. t. 320 v priblini izmeri grad. t. 51 v izmeri grad. t. 61 v izmeri grad. t. 62 v izmeri 270 m2 200 m2 372 m2 175 m2 182 m2 Vse parcele leijo v k.o. Velenje in imajo oznako gradbene parcele. Pogoji nateaja so naslednji: 1. Izklicna cena za zemljie znaa 35. din za m2 in se mora plaati v treh dneh po pravnomonosti odlobe o delitvi zemljia v uporabo, sicer se zaraunajo 12 % obresti. V tej ceni je e zajet obinski prometni davek ter stroki zemljiko-knjinega prepisa pravi ce uporabe na zemljiu. 2. Stroki komunalne ureditve posamezne parcele znaajo za sosesko alek-Gorica" 5 0.000 (petdesettiso) din in se morajo plaati v 30 dneh po pravnomonosti odlobe o dod elitvi zemljia v uporabo, sicer se zaraunajo 12 % obresti. 3. Stroki komunalne ureditve znaajo za stavbne parcele v Pesju 30,00 din za m 2 zemljia. Strokov komunalne ureditve ne plaajo tisti, ki se izkaejo s potrdilom delovne organ izacije, ki je podpisnica samoupravnega sporazuma o komunalni ureditvi soseske ale k-Gorica" in v kolikor je taka delovna organizacija poravnala vse obveznosti po sporazumu ter e ni bil izrpan znesek vloenih sredstev. V plailu komunalnega prispevk a niso zajeti stroki toplovoda, ki bremenijo investitoija neposredno, niti stroki morebitnih asanacijskih del na zemljiu. 4. Stroki komunalne ureditve znaajo za stavbno parcelo v Pesju 30,00 din za m 2 zemljia. 5. Z gradnjo je treba prieti v roku estih mesecev in konati v roku treh let po pravnomonosti odlobe o dodelitvi zemljia v uporabo, sicer izgubi investitor pravico do uporabe. V tem primeru bo sklad pravico do uporabe zemljia pod enakimi pogoji odvzel, kot ga je dal. 6. Interesenti morajo najmanj en dan pred zaetkom javnega nateaja vplaati varino v viini 3.000- din na raun tev. 52800-65228073 - Sklad za urejanje in oddajanje sta

vbnih zemlji obine Velenje z oznako, da je varina. Brez vplaane varine se ponudnik ne re udeleiti nateaja, za eno vplaano varino pa sme ponudnik kandidirati samo za eno pa rcelo. Varina se ob neuspeli ponudbi vrne, ob uspeh pa zadri in vraunana v plailo odko dnine za zemljie. V kolikor ponudnik na nateaju uspe, kasneje pa od ponudbe odstopi , ali se ne dri predpisanih pogojev nateaja, zapade varina v korist sklada. 7. Sestavni del tega razpisa je Analiza prostih povrin v I. fazi zazidave so seske alek-Gorica, ki jo je izdelal Zavod za urbanizem Velenje pod tev. 159/MO-MJ z dne 4/12-1973 in kise nanaa na pogoje zazidljivosti posameznih parcel, ki so v razpisu. Analiza je na vpogled pri zavodu za urbanizem Velenje. 8. Vse ostale stroke v zvezi z gradnjo na oddanih parcelah nosijo investitor ji (davek na promet s kmetijskimi zemljii, gradbeno in lokacijsko dovoljenje, hini prikljuki, itd.). Javni nateaj bo dne 31.5.1976 ob 15. uri na Zavodu za urbanizem Velenje, Tomieva 16 . Vse informacije lahko interesenti dobijo na Zavodu za urbanizem Velenje, Tomieva 1 6, v uradnih urah. tevilka 464-14/1973-3 J w DELAVSKE PORTNE IGRE Kajuhov pokal Konano je tekmovanje za Kajuhov pokal", ki ga je organizirala komisija za port in r ekreacijo pri OK ZSMS Velenje in je tradicionalno. Sodelovale so ekipe 00 ZSMS i z delovnih organizacij in KS. Tekmovanja so potekala v ahu, plavanju, streljanju, namiznem tenisu, atletiki in malem nogometu. Prehodni Kajuhov pokal" in najve tok sta osvojili OO ZSMS RC RPP (275 tok) ter 00 ZSMS Konovo (490 tok). Rezultati ostalih ekip pa so naslednji: 1. RCP RPP (275 tok) 2. Gorenje (265 tok) 3. RC EKO (-30 tok) 1. Konovo(490 tok) 2. martno Velenje (352,5 tok) 3. otanj (252,5 tok) Tekmovanje organizacijsko ni potekalo najbolje. Krivdo za to nosijo lani komisije za port in rekreacijo pri OK ZSMS, ker niso sodelovali, v mnogih primerih pa tudi vodstva ekip, ki k tekmovanju niso pristopile pripra\djeno in disciplinirano. K ruhov pokal in priznanja bodo podeljena v mesecu maju Joe Miklavc Zmagali rokometai iz Celja Na igriih osnovnih ol Anton Akerc ter Gustav ilih v Velenju je bilo prejnji teden podr ono tekmovanje osnovnih ol v rokometu. Sodelovalo je sedem ekip: Celje (1. osnovna ola), Mozirje, Radee, Slovenske Konjice, Polzela, entjur in Velenje (osnovna ola An ton Akerc). Tekmovanje je bilo razdeljeno v dve skupini, kjer je vsak igral z vsa kim, nato pa sta zmagovalca skupin igrala za prvo mesto, drugouvrena za tretjo in tako naprej. Mladi rokometai z osnovne ole Anton Akerc so v prvi tekmi zlahka emagali Konjiane (1 3:5). Z visokim rezultatom so odpravili tudi Sentjurane (17:9). z rokometai 1. osn ovne ole Celje, lanskimi prvaki pa. so igrali neodloeno 8:8. Ker so imeli rokometai 1. osnovne ole Olje Se boljo gol razliko so osvojili prvo mesto v skupini, z zmag o nad ekipo Polzele (zmagovalcem druge skupine) pa so postalli podroni prvaki. Za slueno, saj so resnino pokazali najve rokometnega znanja. Mlade rokometae z osnovne ole Anton Akerc je drugo mesto v skupini tako potilo (? ) , da so jih nato v tekmi za tretje mesto fizino precej slabi igralci iz Rade zlahka premagali z rezultatom 12:8. Vrstni red: 1. 1. osnovna ola Celje, 2. O Polzela, 3. Radee, 4. Anton Akerc, 5. Mozi rje, 6. entjur, 7. Slovenske Konjice. Tekmovanje je resnino zelo skrbno organizirala osnovna ola Anton Akerc Velenje. otanjani praznih rok Rokometai otanja so tudi na gostovanju v Ptuju, kjer so s Poletom iz Murske SoUspeh velenjskih gimnazijk

Po uspenem nastopu na srednjeolskem obinskem i prvenstvu v rokometu so dijakinje ve lenjske gimnazije nastopile na podronem prvenstvu v rokometu, ki je bilo v Velenj u. Zaigrale so zelo dobro in osvojile '' prvo mesto ter si zagotovile nastop na republikem prvenstvu, ki bo 24. in 25. maja v | Ljubljani. To je eden najvejih uspehov velenjskih gimnazijk v rokometu in elimo jim, da bi tu di v Ljubljani dosegle prav tako lep uspeh. Rezultati s podronega prvenstva v Celju: ESC Trbovlje SCBP Celje 4:9 (2:4), EC Celje gimnazija Velenje 2:7 (1:3), SCBP Celje- g imnazija Velenje 8:9 (3:6), EC Trbovlje ESC Celje 6:9 (4:5), Efc Celje - CBP Celje 6:10 (2:4) in Gimnazija Velenje - ESC Trbov-fle 10:7 (5:5) VRSTNI RED: 1. Gimnazija Velenje, 2. CBP Celje, 3. ESC Celje in 4. EC Trbovlje Mednarodni kriterij v kotalkanju V odbojki Gorenje in Topolica V okviru delavskih portnih iger je bil v rdei dvorani v Velenju finalni del tekmovanja odbojkaijev. V tekmovanju je sodelovalo 17 mokih in 10 enskih ekip. Pri mokih je zmagala e kipa Gorenje (DSSS), ki je premagala odbojkarje ERE (maloprodaja) z rezultatom 3 :0. Odbojkarice Topolice s pa so premagale ekipo Skupnosti za zaposlovanje z rezultat om 2:0. VRSTNI RED MOKI: 1. Gorenje - DSSS, 2. ERA maloprodaja, 3. REK plastika, 4. Gorenje - CHROM-MET, 5. Gorenje - hladilniki, 6 . REK klasirnica, 7. Topolica, 8. REK - jama vzhod, 9. REK -TE, 10. Tovarna usnj a otanj. ENSKE: 1. Topolica, 2. Skupnost zavoda za zavarovanje, 3. Posebna osnovna ola, 4. K OC - modni salon, 5. Gorenje - CHROM- MET, 6 Gorenje hladilniki, 7. Gorenje - DS SS, 8. Sluba drubenega knjigovodstva, 9. Gorenje servis, 10. Gorenje elektronika. Uspeni v Ljubljani Na letonjem jubilejnem XX. pohodu po poteh partizanske Ljubljane so med tevilnimi udeleenci nastopili tudi velenjski atleti. Letos Vclenjani niso bih tako uspeni kot leto poprej, vendar so v obeh najbolj mnoinih tekmovalnih prireditvah - partizans kem maru za moke in enske, dosegli drugo mesto. V partizanskem maru - teku na 25 km je sodelovalo kar 135 ekip. Zimgali so atleti Kladivaija iz Celja. lani AK Velenje (Milan Balek, Peter Ani, Drago Ani) pa so dos egli drugo mesto. Me enskami v teku na 8 km so zmagale tudentke Visoke ole za telesno kulturo iz Ljub ljane. Ekipa AK Velenje je bila druga (Andreja verc, Renata Zupani in Marija Uranka r), tretje pa so bile atletinje iz Raven na "Korokem na elu z odlino tekaico Nado So ber. Tudi v tekmovanju tafeta zmage" 3x1000 m so v konkurenci 50 ekip mladi tekai osnovn e ole Miha Pintar-Toleto Velenje dosegli 4. mesto. Med telesnokulturnimi organizacijami so v tafeti zmage" atleti Velenja prav tako d osegli 4. mesto. Po mnenju trenerja velenjskih atletov Valteija tajneija so z doseenimi rezultati V elenjanov zadovoljni, saj so ponovno dokazali, da so med najboljimi tekai v Sloveni ji. Se posebej velja pohvala za pionirje osnovne ole MPT Velenje. Rokometaice Topolice (na sliki s trenerjem Menihom) igrajo najboljo odbojko v obini V martnem le remi Tokrat nogometaem mart-nega ni uspelo pobrati polnega izkupika, kljub temu, da so i grali na domaem terenu z ekipo, ki se bori za izpad. Igralcem Vozil iz Nove goric e je uspelo iztriti neodloen rezultat 1:1, s katerim pa marani e vedno ostajajo na dr ugem mestu v SNL. eprav so domai igralci veji del sreanja imeli rahlo terensko premo, jim vendarle ni uspelo ugnati borbene goste, kajti nerazpolo-eni napadalci niso znali izkoristiti nekaterih izrednih prilonosti. Edini zadetek za martno je dosege l M. eleznik, potem ko je prestregel lep predloek Benetka in iz neposredne bliine p remagal gostujoega vratarja. MARTNO: Filipovi, Pod-

vratnik, Hanekovi(Kompan), G. Omladi, F. Podgorek, Hri-bernik, eleznik, Benetek, Pra-n ikar, A. Omladi. J. KRAJNC Velenjski rokometai izgubili v Izoli Velenjske rokometaice so v 18. kolu slovenske rokometne lige izgubile sreanje v Iz oli z domainkami z rezultatom 14:11 (8:6). Kljub temu da so domainke ves as tekme vodile, so tudi Velenjanke imele monost za zm ago. Vendar pa Pod-peanova, Id je bila s petimi bote, izgubili z rezultatom 36:33 (21:15). V zaetku so sicer bolji, toda rokometai Poleta so s hitrimi protinapadi rezultat najprej izenaili na 8:8, nato pa povedli in zanesljivo dobili prvi polas. V drugem delu je bila igra zelo nervozna, venda r so imeli ve sree rokometai Poleta ter zaslueno zmagali. Najve golov sta dala za otan Jani 10 in Melan-ek 9, pri Poletu pa je bil najbolji Benko z devetimi goli. A. V. Poraz Rudarja V 17. kolu vzhodne conske lige so Velenjani gostovali v Rogaki Slatini in iz gubili tekmo z domaini z visokim rezultatom 5:1 (1:1). Nogometai Rudarja so veljali za favorite, vendar so jih borbeni domaini v drugem d elu igre nadigrali in osvojili obe dragoceni toki. Edini gol je dosegel Markovi v zaetku tekme. Na lestvici vodi Branik z 28 tokami, medtem ko Rudar zaostaja za 3 toke. V nedeljo igrajo Velenjani na svojem igriu proti motvu iz Bel-tincev. Po devetih letih bomo v Velenju spet lahko videli najbolje kotalkarje iz vice, Ita lije, Zvezne republike Nemije, Jugoslavije. Kotalkarski klub Velenje je namre spre jel organizacijo 3. mednarodnega kriterija v umetnostnem kotalkanju, ki bo na ko talkaliu v Velenju 25. in 26. junija. ' Pohod koristi le mladim? Komisija za port in rekreacijo pri obinskem sindikalnem svetu Velenje je tudi leto s na dan Osvobodilne fronte organizirala tradicionalni trim pohod na Paki Kozjak. eprav so bili predpraznini dnevi deevni, se je vendarle na startu v aleku zbralo ok rog 160 obanov, ki so se nato v skupinah podali po delu aleke planinske poti in nap rej do Pakega Kozjaka. Zanimivo je, da se je pohoda udeleilo kar 122 predstavnikov monejega spola in 34 nenega. Sicer pa je bilo najve mladih od 11 do 15 let, in sice r 60, medtem ko so bili le tirje udeleenci stareji od 50 let. V vodstvu Gorek Velenjski ahisti nadaljujejo tekmovanje za prehodni pokal. V tekmovanju za mesec maj je zmagal Gorek 10 tok, 2. Ambro 8, 3. Kristan 7,5, 4. Pevnik 6,5, 5. peh 6,5, 6 . Cvar 6,7. Stropnik 5,5 itd. Skupno vodi po petih mesecih Gorek 49,2. Gorjanc 32, 3. Stropnik 27, 4. Vedenik 2 2, 5. Cvar 21, 6. peh 20, 7. Ali 18, 8. Kristan 14, 9. Ambro 13, 10. Pogorelnik 11 i td. CELJANI NAVDUILI Prejnji teden so rokometai otanja povabili v goste prvouvreno ekipo Celja, ki vodi v I I. zvezni rokometni ligi zahod. Po priakovanju so igralci Celja zaigrali odlino, i n zmagali z rezultatom 37:24 H7:11). Domaini so se dobro upirali. Najve zadetkov z a otanj je dosegel Kompan 10, za goste pa Anderluh 8. Pred sto gledalci sta sreanje sodila Kemperle iz otanja in Peovnik iz Celja. A. Vohar zadetki najbolja, ne more sama odloiti sreanja. Gole so dosegle e Pocaj-tova2, ter Hudobreznik, Pod-bregar, Jan in Djordjevi po en ega. Na lestvici so maranke tretje s 25 tokami, Velenjanke pa so na osem mestu s 17 tokami . V soboto igrajo na igriu v portnem parku z ekipo Iskre. Teko priboijena zmaga Rokometaice martnega nadaljujejo z zmagovalnim spomladanskim pohodom. Tokrat so v m artnem podlegle igralke Borca iz Ljubljane z rezultatom 20:17 (9:11). Sprva je k azalo, da bodo Ljubljananke pripravile prvovrstno preseneenje, saj so igrale zelo zanesljivo in vodile ves prvi del. V nadaljevanju pa so maranke zaigrale mnogo bol je v napadu in zanesljivo v obrambi, tako da so kmalu rezultat izenaile, nato pa ga z nekaj zaporednimi zadetki obrnile v svojo korist.

MARTNO: Verbi, Z. Kolenc, F. Kolenc 7, Tajnek, Gril, Jeraj 1, merc 5, Urankar 7, Meh , Krevzel, Pevnik. J. KRAJNC ZAHVALA 1 Ob prerani in bolei izgubi naega ljubega moa in atija JOETA DREVA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sostanovalcem, znancem in prijateljem, ki so ga v tako velikem tevilu spremili na njegovi zadnji poti in mu poklonili cv etje. Posebna zahvala upokojencem RC ter hvala vsem za poslovilne besede ob njego vem odprtem grobu. Hvala tudi godbi REK Velenje. alujoa ena, herki Darinka in Majda ler Joe z druinami ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moa, oeta in starega oeta Slavka Avberka se iskreno zahvaljujemo kolektivu rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje , sodelavcem, rudarski godbi, mokemu zboru Kajuh in vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti. alujoa ena Lojzka in herka Slavica z druino j NAS CAS je ostanorih obinka konferenca SZDL Velenje - Izdaja Center za informiran je, ntpapafe in zalonitvo Velenje - Urednitvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p.p. 89, telefon (063) 850-067 - Urednitvo Ljuban Naraks, Mira Tamie in Stane Vovk - T ehnini urednik Franci Mazovec - anik je kot tirinajstdnevnik aleki radar" izhajal od 1 . maja 1965 do 1. januarja 1973 - Zda izide vsak petek - Cena je 2 dinarja - Letna naronina je 80 dinarjev - Za i nozemstvo 150 dinaijev - Tekoi raun t 52800-601-21420 pri SDK podr. Velenje - Rokop isov in fotogr*11 " vraamo - Tisk Ljudska pravica Ljubljana - Po mnenju sekretari ata za informacije IS Aupii (t 421-1/72 od 8. 2. 1974) se za NAS AS ne phigetemeljni davek od prometa proizvodov. SRS NAJBOLJIM DELAVCEM SAMOUPRAVLJAVCEM PRIZNANJA S kratkim nastopom otrokega pevskega zbora z osnovne ole Anton Akerc se je v prosto rih velenjske knjinice zaela 29. aprila sveana seja obinskega sindikalnega sveta, na kateri je predsednik Marcel Medved podelil srebrne znake sindikatov Slovenije 2 1 posameznikom in eni osnovni organizaciji sindikata (o tem smo poroali e v prejnji tevilki) kot priznanje za portvovalno in dolgoletno delo pri uresnievanju delavski h interesov in v razvoju ter delovanju v osnovnih organizacijah sindikata ter sindikalne organiziranosti. Poleg tega so letos prvi podelili priznanja tudi najboljim racionalizatorjem v obin i Velenje, s imer elijo spodbuditi kar najve sposobnih ljudi k razmiljanju, kako ust variti bolje delovne pogoje in s tem stalno zmanjevati fizini napor delovnega loveka , obenem pa elijo prihraniti dragoceni denar, ki bi ga sicer morali najemati za u voz naprav iz tujine. Letos so prejeli priznanja najboljih racio-nalizatoijev Joe Jelen in Miha Letonje z rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje ter Anton Lesjak iz tovarne gospodinjske opreme Gorenje. Predsednik obinskega sindikalnega sveta Marcel Medved je podelil na sveani seji obi nskega sindikalnega sveta srebrne znake sindikatov in priznanja najboljim raciona lizatoijem v velenjski obini. Na sliki: srebrni znak za Jakoba Gra tja. JOE JELEN je izpopolnil med drugim dvoverini transporter EB-620 za odvoz drobnega premoga. K njegovi racionalizaciji pa spadata tudi potezna naprava, prilagojena za pogon z elektrinim vrtalnim strojkom Victor in naprava za prikljuek verige komba jna na povratni postaji ela brez hidravilne stojke. Njegove racionalizacije pomeni jo poleg olajanja tekega jamskega dela tudi ve kot deset milijonov prihranka za del ovno organizacijo. MIHA LETONJE je s svojimi racionalizacijami, ki se uporabljajo e od leta 1971, do segel doslej e ve kot milijon dinarjev prihranka za delovno organizacijo. Med njeg ovimi racionalizacijami so najpomembneje: orodje za razrez profilov, sprememba te hnologije pri izdelavi podporja Hemsceidt in sodelovanje pri izdelavi stroja za kompletiranje valjkov.

Tudi tretji letonji nagrajenec - racionalizator ANTON LESJAK se je poglobil v izb oljave, ki zadevajo njegovo delo visoko-kvalificiranega mizarja. Na izviren in en ostaven nain je reil konstrukcijo kotnega spoja pri TV kaseti in s tem dosegel, da ni bilo treba uvaati dragega stroja. S to racionalizacijo so doslej prihranili e ve kot 550 tiso dinarjev. Na sveani seji obinskega sindikalnega sveta so sprejeli tudi sklep o uvedbi prizna nja najboljim delavcem samouprav-ljavcem. Priznanje bodo prvi podelili prihodnje l eto ob praznovanju delavskega praznika. Komisija za organizacijsko kadrovska vpr aanja pri obinskem sindikalnem svetu bo pripravila podrobna merila za izbiro kandi datov. Predsedstvo obinskega sindikalnega sveta pa bo vsako leto est mesecev pred podelitvijo objavilo razpis v Obveevalcu. Seminar za tudente V okviru alekega tudentskega kluba Velenje deluje tudi aktiv ZK, ki skrbi za idejno -politino naravnanost lanov kluba. Kot vsako leto, je tudi letos 24. aprila pripra vil seminar, na katerem so se lani kluba seznanili z nekaterimi zanimivimi temami : drubena samozaita, nov plailni sistem, trenutni gospodarski poloaj obine Velenje. Ce omenim najprej kar predavanje o drubeni samozaiti, ki ga je pripravil prof. evart , naj pouda Gradbeniki iz Sant Aegyda v Velenju Jutri (15.5.) bo v Domu kulture v Velenju ob 19.30 koncert tovarnike godbe iz San t Aegy-da. Avstrijski godbeniki vraajo s tem obisk velenjski rudarski godbi, ki j e pri njih gostovala pred dvema letoma ter kolektivu Rudarsko elektroenergetskeg a kombinata Velenje, ki poslovno sodeluje s tovarno iz tega kraja. Gostitelja RE K in rudarska godba vabita obane, da se v im-vejem tevilu udeleijo koncerta. Ste e naroeni na tednik Na as? rim, da je z zanimivimi primeri vzbudil zanimanje za to novo kvaliteto, kije pol eg SLO postala pravica in dolnost vseh ljudi in obanov, torej tudi tudentov. Vemo d a je naa drava izpostavljena tako zunanjim kot notranjim pritiskom, ki bi radi unii li vse, kar so delovni ljudje ustvarili po vojni. Zato je naa dolnost, da vse prid obitve zaitimo pred sovranim rovarjenjem, da razvijamo dalje na sistem in se upiramo vsem negativnim pojavom. Tovari evart je poudaril, da morajo mladi v tem procesu odigrati pomembno vlogo. Morajo pa spremeniti preprianje, da je za vsako napako, ki jim jo je kdo storil, kriva cela druba. Nujno je, boriti se tudi proti tistim posameznikom, ki s svojim neodgovornim obnaanjem ruijo ugled in zaupanje v nao drube no ureditev. V drugem delu seminarja je tov. Napotnik, direktor SDK Velenje tudente seznanil z novim plailnim sistemom. Znano je, da smo se vse obdobje po vojni spopadali z in flacijo, gospodarskimi reformami, ki pa niso imele uinka. Da bi takno nevzdrno stan je popravili, smo konec lanskega in v zaetku letonjega leta sprejeli nekaj pomembn ih dogovorov, ki naj bi stabilizirali nae gospodarstvo. (Najpomembneji bo gotovo z akon o zdruenem delu.) Cas je e bil, da se uvede red in ugotovi, kje so legla nelikvidnosti in kdo so ti sti, ki ive od dela drugih. Pogoj zato pa je bil prehod od fakturirane realizacij e na plaano realizacijo. Dohodek DO se bo sedaj ugotavljal le na podlagi ustvarje nega dohodka ne pa tistega, ki je le na papirjih. Tovari Napotnik je tudente sezna nil tudi s posledicami, ki jih je uvedba plaane realizacije prinesla podjetjem. P oudaril je, da e se bodo podjetja drala dogovora o multilateralni kompenzaciji in upotevala solidarnost, potem tudi posledice novega plailnega sistema ne bodo tako hude in dolgotrajne kot se zdi. Zadnji del seminarja pa so tudentje namenili pregledu trenutnega gospodarskega po loaja v nai obini po uvedbi novega sistema plaevanja. Tovari Vouk, vodja analitske sl ube na obini, jih je najprej seznanil s sistemom drubenega nartovanja. e v letu 1975 se je pojavila tendenca upadanja gospodarske rasti v obini in nismo dosegli nalog , ki smo si jih zastavili v planu. Ni kaj ronat pa ni poloaj v prvih treh mesecih l etonjega leta. Pokazalo pa se je tudi, da smo v lanskem letu tudi preve zaposloval i. Ker je bil seminar asovno omejen, je precej vpraanj ostalo odprtih. Vseeno pa j e s seminarja vsakdo odnesel mnogo takega, s imer prej e ni bil seznanjen. tudentje alekega tudentskega kluba so tako e enkrat pokazali, da se zanimajo za druben

e probleme in si tudi sami prizadevajo, da bi se ti uspeno reevali. MELITA VOVK Praznino za 1. m Podobno kot lani je bila tudi letos v velenjski obini vrsta prireditev ob mednaro dnem prazniku prvem maju, ki jih je pripravil obinski sindikalni svet. Vrhunec pa je prvomajsko slavje doseglo na veer pred praznikom, ko je podobno kot lani s ko talkalia krenila dolga povorka, v kateri so bili mladi z baklami, rudarji v sveanih oblailih, portniki, oferji, gasilci, modelarji skratka, predstavniki vseh drutev in organizacij v obini. Ob zvokih godb na pihala je nato ve sto udeleencev prvomajske po-vorke korakalo po velenjskih ulicah do Rdee dvorane, kjer so se nato udeleili prvomajskega plesa, na katerem je igral mariborski plesni orkester in ansambel D obri znanci, pela pa sta Braco Koren in Edvin F1 iser. Prvomajsko povorko so pop estrili tudi mona kanonada na Nakopali 377.000 ton lignita Prejnji mesec so velenjski rudarji nakopali 377.000 ton premoga. Operativnega mes enega narta niso dosegli, sicer pa je bila proizvodnja za 4 % vija od rednega mesene ga narta. Skupna proizvodnja v razdobju januar - april 1976 znaa 1,562.000 ton lignita, in je za 7,7 % vija od predvidene redne tirimesene proizvodnje. Do izpolnitve tirimesene ga operativnega narta pa manjka proizvodnja skoraj dveh delavnikov. e deseti podelili bralne znake Na osnovni oli Miha Pintar Toledo Velenje so letos e deseti podelili Kajuhove braln e znake. Prejelo jih je 517 uencev centralne in podruninih ol, kar je najveje tevilo d slej. Na uspeli prireditvi je poleg uencev kot gost nastopil gledaliki in filmski igrale c Dare Ulaga, znan kot potepuh iz televizijske nadaljevanke Erazem in potepuh. Uencem je pripovedoval o svoji vl ogi in skupaj iz njimi zapel znane pesmi iz omenjene nadaljevanke. velenjskem gradu ter ognjemet na velenjskem gradu ter veliko Udeleenci povorke so se zbrali na prvomajskem plesu v dvorani RNA KRONIKA OB CESTI POBIRAL OGO Neznana voznica je peljala 12. aprila letos z zmerno hitrostjo po Tomievi cesti. N a skrajnem desnem robu vozia je pobiral ogo otrok Zivojin Tolma. Otrok je ogo pobral in se nenadoma obrnil in hotel nazaj ez vozie. Zaletel se je v zadnji del vozila, t ako da ga je vrglo na zelenico. Zlomil sije levo kljunico, pokodoval levo arkado i n dobil odrgnine po vratu. PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA Iz Velenja proti otanju je 16. aprila vozil voznik osebnega avtomobila Ivan Hranje vec. Pri prodajalni Avto Celje je moral ustaviti, za vozilom CE 623-93 last Boa K opriveca, ki je zavijal levo. V tem asu je za njim pripeljal voznik osebnega avto mobila PD 121-36 Amdij Buljabasi, ki pa zaradi prekratke varnostne razdalje ni mo gel ustaviti in je s prednjim delom zadel v zadnji del vozila l 785-86. kode je za okoli 4.000,00 dinarjev. NEPRIMERNA HITROST Iz Celjske ceste je v kriie z Ljubljansko cesto zavijal 16. aprila 1976 voznik oseb nega avtomobila CE 765-89 Franc tahl. Pripeljal je s preveliko hitrostjo in zavij anja ni uspel pravilno izvesti, ker mu je nasproti po Ljubljanski cesti pripelja l voznik osebnega avtomobila E 82285 Joe Korun, se je ustrail, da bo zapeljal preve v levo in da bi trenje prepreil je mono zavrl, tako da so kolesa zablolarala in je t akrat zapeljal naravnost, ter s prednjim levim blatnikom tril f levi bok Korunove ga vozila. kode je za okoli 500 dinarjev. PO SREDINI CESTE Iz otanja proti Gorenju je 17. aprila letos peljal voznik osebnega avtomobila CE 4 13-52 Stanko gajner. V vasi Skomo je vozil po sredini ceste, nasproti pa mu je pr av tako po sredini ceste pripe ' voznik osebnega avtomobila BN-UR-313 Andrej Led inek. Prilo je do trenja, oba voznika pa sta vozila tudi pod vplivom alkohola. kode na vozilih je za okoli 1 200 dinarjev. V OBCESTNI JAREK Voznik osebnega avtomobila CE 377-23 Andrej Maurer je peljal 17. aprila po Parti

zanski cesti. V bliini odcepa ceste za TGO Velenje, ga je zaradi neprimerne hitro sti zaneslo s ceste v levi obcestni jarek, od tam pa v elezno ograjo. kode je za o koli 4.000 dinarjev. NI SE PREPRIAL, E LAHKO VARNO PARKIRA Voznik osebnega avtomobila CE 628-62 Franc Podlesnik je pripeljal 22. aprila let os na parkirni prostor ped delavnicami RC. Hotel je vzvratno parkirati, a se ni p reprial, e lahko to varno stori. Takrat je namre pripeljal po cesti voznik osebnega avtomobila CE 796-59 Franc Vi ner, v igar vozilo je Lenik tril, tako da j pokodoval oboja vrata. kode je za okoli 1.700,00 dinarjev. NI BIL POZOREN Z dostavnim avtomobilom LJ 392-79 je 23. aprila peljal iz otanja proti Velenju Fra nc Hribar. Pred njim sta vozila tovorni avtomobil in osebni avtomobil CE 89-10. Pri odcepu gostilne Mraz je tovorni avtomobil zavil levo, za njim pa je prav tak o zavijal tudi osebni avtomobil. Hribar ni bil pozoren na osebni avtomobil, ki j e vozil pred njim in je s prednjim delom tril v zadnji del tega avtomobila. kode j e za okoli 3.000,00 dinarjev. ZDRSNIL S CESTE Voznik osebnega avtomobila CE 770-77 Alojz Metliar je 2. maja letos peljal po ces ti iz Slovenj Gradca proti Velenju. Zaradi neprimerne hitrosti, ga je na nepregl ednem ovinku zaneslo na levo stran ceste, kjer je z vozilom nato zdrsnil s ceste . Pri tem se je zadel v dvoje jablanovih dreves in se obrnil na streho. Pri nezg odi je dobil laje telesne pokodbe, kode pa je za okoli 30.000,00 dinarjev. PREVE V LEVO Voznik tovornega avtomobila K 35-889 Leopold VVilhelm je peljal 8. tega meseca i z Slovenj Gradca proti Velenju. V Paki je v nepreglednem ovinku vozil z neprimer no hitrostjo in zapeljal preve na levo stran cestia ter z zadnjim delom kesona tril v prednji del tovornega avtomobila K 34-001, ki ga je nasproti vozil voznik Albe rt Fesi. Pri trenju je bila pokodovana kabina Feslovega vozila, pri tem je bil on tudi pokodovan, zlomil si je levo nogo in se udaril v prsi in glavo. kode na vozil ih je za okoli 50.000,00 dinarjev. OD 12. DO 16. MAJA prirejajo v pasai blagovnice STANDARD V VELENJU blagovnica STANDARD in SODOBNA OPREMA mali sejem OCENJENIH POHITVENIH ELEMNTOV S POPUSTOM GOSPODINJSKIH STROJEV OCENJENIH IN TOVARN IKO ZNIZANIH DO 20% f KERAMINIH PLOIC GORENJE II. in III. VRSTE PORTNE IN KAMP OPREME Dne 16. maja 1976 popoldne prirejamo demonstracijo uporabnosti motornih olnov na VABIJO RLAGOVKIICF VELENJSKEM JEZERU. VADIJV VELENJE