OPS 1 predavanja

V 50 letih
- so uvedli strojne ukaze

V 60 letih
-en nadzorni program, tolma

V 70 letih
-UNIX in veopravilnost - (BSD)

Struktura OS
Operacijski sistem je skupek programov, ki tei med strojno opremo in uporabnikimi programi. Operacijski sistem sestavlja v zakljuene sklope razvrena programska oprema ki omogoa bla bla

Vrste OS
1. Enouporabniki a) DOS eno opravilo na kmalu enoopravilni b) Veopravilni (multitasking) Dve vrsti veopravilnosti - sodelujoa (proces se izvaja dokler se ne kona, proces ree as) - predkupna (OS ree as) 2. Veuporabniki UNIX, LINUX, Windows Server

PLASTI v strukturi OS:

lupina jedro OS oz. kernel gonilniki

NALOGE OS
nadzor procesorja nadzor pomnilnika nadzor procesov nadzor zunanjih pomnilnikov nadzor uporabnikov komunikacija z uporabnikom (uporabniki vmesnik) nadzor prikljuenih naprav

Posli in procesi
Posel (job) -je skupek opravil z skupnim konnim namenom (backu job) Opravilo (task) -je naloga ki jo izvaja ra. sistem. tiskanje datoteke Programu v izvajanju pravimo proces. Task ustvari enega ali ve procesov in procesi lahko ustvarijo nove procese ki tvorijo logino celoto. Proces potrebuje strojne vire, ki vkljuujejo procesor, pomnilnik, datoteke in V/I naprave. Proces imenujemo program, naloen v pomnilnik in je pripravljen na izvajanje. Nadzor nad njim ima OS.

PCB
Informacije o procesu so shranjene v proccess control block-u * Kazalec na naslednji proces * State; ready, running, waiting, halted * PID

TASK scheduler
Pri veopravilnih sistemih potrebujemo interrupte ki vsako stotinko sproijo interrupt in menjavo med procesi. non-preemptive (Proces sam prekine in preda nadzor OS) preemptive (Interrupt)

SODELOVANJE PROCESOV
Recimo pisanje v fajl. Kdo ima odprtega in kdo zaklenjenega.

Dead lock En proces aka na drugega in obratno

STANJA PROCESOV
aka (ready) teko (running) blokirano (wait)

RAZVREVALNI ALGORITMI
FCFS (first come first served) neprekinjevalni princip, uinek konvoja, kratki in pomembni procesi morajo akati dolge, manj pomembne SJF (Shortest job first) za paketne batch obdelave, kratki procesi imajo prednost (hitreji od prvega) a) Algoritem brez predkupne veopravilnosti. Ko je procesu dodeljen CPU se izvaja dokler se ne zakljui in se ne prekine. b) Znamo prekiniti je hitreji od primera a) (SRTF) shortest remaining time first Round robin Le za asovno rezino 10-100ms SJF, venivojski Znebimo se stradanja... e se ne more zakljuiti v recimo 3 ciklih, se proces prestavi na nijo prioriteto. Razvranje na podlagi prioritete prioriteta je shranjena v PCB, doloa koliino asa dodeljeno procesu, naeloma stareji je proces (ve ciklov porabi) vijo prioriteto ima (naredi tak krog)

Windows primer:
Imamo 6 razredov (task manager -> set priority) Prioritete razdeljene na 2 dela - realtime - spremenljive

Linux primer:
realno (0-99) prijazno(100 -140)

VENITNOST (threading)
Program se lahko izvaja venitno, e ga sestavljajo neodvisne naloge ki se izvajajo istoasno. Niti so torej neodvisna zaporedja ukazov ki jih lahko OS upravlja, uporabljajo pa skupne vire procesa. Da je proces primeren za venitno izvajanje mora poskrbeti programer oz. prevajalnik.

UPRAVLJENJE S POMNILNIKOM
Programi so shranjeni na disku v binarni izvrljvi obliki. Pred izvedbo procesa morajo biti vsaj deloma naloeni v pomnilniku.

Enoopravilni OS
Program se v RAM naloi v celoti v enem kosu. Ni konkurennih procesov.

Veopravilni OS
Pomnilnik si deli ve procesov.

MMU- Memory management unit

enota za upravljanje s pomnilnikom je specializiran strojni dodatek ki navidezne naslove preslika v fizine naslove. Nalaganje / razporejevanje / swapping procesov Programe razporedi po pomnilniku.

Logini naslov je naslov znotraj programa. To je naslov doloenega ukaza ali podatka. To je tudi naslov, ki ga generira procesor med izvrevanjem programa. Fizini naslov je naslov kje se to fizino nahaja (na 512MB recimo). To je naslovna kombinacija na naslovnem vodilu. Sodobni CPU-ji imajo to e integrirano. Obmoje pomnilnika za posamezen proces doloimo s pomojo registrov: bazni register (relocation) limitni register

NAVIDEZNI POMNILNIK (SWAP Virtual memory)

Prostor na disku, ki ga OS definira kot pomnilnik. Je hudo poasen. dinamini navidezni pomnilnik (win$i sami doloajo) statini, sami ga doloimo

e delovnega pomnilnika zmanjka, pride do zgreitve. OS izbere prazen prostor e ni praznega prostora izbere stran za zamenjavo e je bila stran modificirana je prepie na disk (dirty bit) Iskana stran se prepie v pomnilnik Posodobi preslikovalne tabele Ponovi zadnji ukaz

Organizacija navideznega pomnilnika odstranjevanje segmentacija segmentacija z odstranjevanjem