03/2013

Ljudje upravieno zahtevajo oienje politike!

Pogovor z mag. Dejanom idanom, poslancem in predsednikom Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje Dravnega zbora
Magister idan je svojo strokovno pot zael pred dvajsetimi leti kot diplomirani veterinar. Deset let kasneje je postal lan uprave enega najvejih kmetijsko-ivilskih podjetij Panvite, po tirih letih pa njen predsednik. Leta 2010 je od profesorja Poganika prevzel vodenje kmetijskega ministrstva, a je ta poloaj zaradi predasnih volitev zapustil po dvajsetih mesecih. Danes kot poslanec Dravnega zbora vodi enega pomembnejih odborov. Z njim smo se pogovarjali o kratkoronih in dolgoronih teavah slovenskega kmetijstva in irega politinega ter drubenega okolja, v katerem deluje. Zdaj ste e dobro leto poslanec in predsednik Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje (v nadaljevanju Odbor). Po tako razgibanem desetletju verjetno lahko ocenite, na katerem mestu ste lahko najbolj ustvarjalno delali oz. kdaj ste bili najbolj koristni za slovensko kmetijstvo in zakaj. Na vsakem delovnem mestu do zdaj sem delal z veseljem in se util koristnega. Prav na vseh poloajih lahko dela tako, da pusti peat z dobrim delom. Danes ne razmiljam, koliko asa bom poslanec in kaj bom potem. Trudim se in delam to, kar od mene priakujejo volivci. Sicer pa lahko lovek najve naredi takrat, ko ima na voljo najve virov usposobljene ljudi, hiter in auren dotok informacij, tudi sredstva. To pa je zanesljivo mesto ministra, ki lahko skladno s potrebami angaira zaposlene, odloitve realizira preko razlinih aktov ... Uspeh dela ministra je v veliki meri odvisen od sposobnosti zastavitve taknih ciljev, ki jim lahko sodelavci sledijo in jih v konni fazi uresniijo. Mora se zavedati, da je v celoti odvisen od ljudi sam v tako velikem sistemu ne more uspeti. Torej je kljuno, kakno ekipo si ustvari okoli sebe. Osebno menim, da je kader na podroju kmetijstva najbolji del uradnitva v Sloveniji. V preteklosti so namre ti zaposleni implicirali najbolj kompleksno skupno politiko EU evropsko skupno kmetijsko

Ko se pogovarjamo o kmetijstvu in proizvodnji hrane, se moramo zavedati, da gre za majhen sektor, ki je izrazito nevpliven v iri drubi, predvsem e se primerjamo z dravami, kjer ima kmetijstvo pomembno veljavo, kot sta npr. Francija ali Avstrija. Zato je potrebno veliko truda vloiti v enotnost sektorja. elel bi, da bi se v to prepotrebno enotnost vloilo ve energije tako politike kot stanovskih nevladnih organizacij. Ob tem pa naj poudarim, da krenje sredstev za javne strokovne slube v kmetijstvu niso sprejemljive in e dodatno zmanjujejo mo tega kljub majhnosti pomembnega sektorja.
politiko. Teava pa je s kadrom na podroju okolja, a tudi tam so ljudje razporejeni po Gaussovi krivulji nekaj izjemno dobrih, nekaj taknih, kakrnih si nihe nikjer ne eli, in seveda veliko povprenih. al pa so proizvodi dela teh ljudi v zadnjem asu Slovenijo ogrozili. Pri vsakem resnem pregledu okoljskih podroij s strani EU padamo, sledile pa bodo sankcije. Obstaja pa tudi nevarnost, da denar iz kohezije zaradi slabega delovanja okoljskega ministrstva v prejnjih obdobjih ne bo porabljen. To nam je minister e predstavil na Odboru. Seveda se takoj pojavi vpraanje, kaj narediti? Denar ne bi smel ostati neporabljen! Sicer se je minister zael osebno angairati pri velikih in dragih projektih, za katere so namenjena kohezijska sredstva in so zastali. Tak primer je tudi prekmurski vodovod. Njegovo angairanje je premaknilo dela z mrtve toke. Vendar se je potrebno lotiti teh teav e na druge naine. Moj predlog je, da se hitro spelje shema energetske sanacije javnih in zasebnih stavb, kjer bi lahko tudi rpali kohezijska sredstva. Tu niso potrebni posebni projekti ali dovoljenja, lahko se vkljuujejo lokalni obrtniki torej gre za manje projekte, uinki pa so skoraj takojnji. Pomembno se je tudi lotiti sanacije zraka v posameznih regijah. e ljudje mislijo, da je zrak v Sloveniji dober, se mono motijo! Zrak se v Sloveniji v zadnjih letih izrazito slaba, kontaminacija z majhnimi pranimi delci pa resno ogroa nae zdravje. Programi sanacije so trenutno v fazi sprejemanja, a

33

03/2013

upam, da ne bo lo samo v smeri podpore vejim projektom, pa pa se bo pristopilo tudi k sanaciji druinskih hi. Trenutno namre v Sloveniji zaradi ekonomskih razmer e ve kot petdeset odstotkov druin uporablja drva za kurjavo. To je sicer prav, al pa gre veinoma za stare kurilne naprave z manjim izkoristkom in velikimi emisijami pranih delcev. Vendar se tudi to lahko relativno enostavno in hitro sanira, e je denar. In denar je, saj ostaja na koheziji. Seveda pa si ne moremo delati utvar, da se bodo ljudje odloali za nakupe sodobnih kotlov na biomaso ob 5- ali 10-odstotnih subvencijah to preprosto ni subvencija! Zadnji razpisi za ukrep obnove vasi iz naslova PRP 20072013 je e v osnovi izkljuil vse obine regij, ki niso demografsko ogroene oziroma nimajo visoke stopnje brezposelnosti. To verjetno nima pravega pomena. Dobri in res ivljenjsko potrebni projekti, ki jih elijo obine financirati, bodo ostali nedokonani samo zato, ker se obina nahaja v eni izmed statistino opredeljenih bolje razvitih regij. Slednje so prevelike, obine znotraj njih pa zelo razline po zmonostih samostojnega financiranja infrastrukturnih projektov. Kako bi lahko reevali takne in podobne teave obnove vasi? Osebno menim, da bi bilo bolje, e obnova vasi sploh ne bi bil del programa razvoja podeelja, temve kohezije, kjer je na razpolago ve denarja. e ves as se sooamo s teavami zaradi konkuriranja PRP in kohezije. Prihaja namre do tega, da nam na eni strani pri financiranju programa razvoja podeelja zmanjkuje, na koheziji pa ostaja. Deset milijonov evrov ali nekaj malega ve, ki jih lahko namenimo iz sredstev PRP za obinske projekte, je relativno malo obine same vlagajo e v pripravo projektov, ki zahtevajo veliko dela in sredstev, uinek pa je majhen. Mnogo bolj uinkovito bi bilo, e bi ta sredstva usmerili v razvoj kmetij, kjer se enak vloek mnogo bolj pozna in omogoa bolji gospodarski poloaj na podeelju. Prav tako bi bilo bolj uinkovito nameniti ta sredstva v organizacije proizvajalcev, podporo nevladnim organizacijam ali strokovnim slubam. Za obnovo vasi, torej za draje infrastrukturne projekte, pa bi morali porabiti vike denarja na koheziji. Pa e obstaja realna monost, da se kohezijski denar pravoasno izkoristi? V trenutku, ko so to na pristojnem ministrstvu ugotovili, bi morali prieti postopek za omenjeno preusmeritev sredstev. Potrebno je namre vedeti, da se pogovarjamo o

Kje je pot iz krize?

Ta hip je najveja nevarnost v tem, da vlada nima prave vizije. Pot krenja, ki jo je ubrala, ni prava! Prav tako ni bilo prav, da je elela z napovedanim krenjem javnega sektorja umiriti gospodarski sektor. Vasih je to delovalo, zdaj pa k srei ljudje vidijo, da to ni nain, in da drava nujno potrebuje dober javni sektor. Od tega je odvisno njeno delovanje! Danes je stopnja nestabilnosti v nai dravi tako visoka, da preprosto tako ne gre ve naprej. Sam sem nekaj asa deloval v nestabilni vladi in opazoval, kako je postajala iz dneva v dan manj sposobna, drava pa je bila v stanju prostega teka. To, kar se zdaj dogaja, je groteskna ponovitev tistega asa. Razlika je v tem, da smo takrat imeli obutek, da gre za kolikor toliko nadzorovan propad, tega pa zdaj ni mo trditi. Monosti za izhod je ve oz. vsaj tiri: prvi ohranjanje stanja, kakrno je, drugi izredne volitve, tretji umik vseh politikov, na katere je padel sum, in vzpostavitev bolj uinkovite vmesne vlade in etrti tehnina vlada. Karkoli od zadnjih treh monosti je bolje kot ohranjanje sedanjega stanja! mnogokratnikih sredstev, namenjenih PRP ukrepu razvoja vasi. Po nekaterih ocenah je govora o milijardnih, po drugih pa o stomilijonskih sredstvih. e bi jih eleli izkoristiti, bi morali zelo pohiteti, saj je pred nami le e deset mesecev. Odlobe morajo namre biti izdane do konca letonjega leta! al pa je, kolikor je meni znano, zaradi politine krize ponovno prilo do zastoja. Zato se bojim, da bomo zamudili, v kolikor takoj dela ponovno maksimalno ne pospeimo. Po volitvah pred dobrim letom dni je bilo jasno, da bodo poslanci najbolj enotni v svoji neenotnosti. Danes je videti, kot da so edini sadovi enoletnega dela poslancev sadovi jeze in nezadovoljstva ljudstva, ukrepov za izhod iz krize pa ni od nikoder. Tako je vsaj videti navzven. Kaken pa je pogled z druge strani parlamentarnih zidov? e bi bil koalicijski poslanec, bi verjetno v odgovoru uporabil samo besede hvale; e bi bil tipini opozicijski poslanec, pa bi izkoristil ta trenutek za kritiko. Vendar bom povedal svoje osebno mnenje: preprian sem, da je stanje v dravi bolje, kot se predstavlja navzven. Izhajam pa iz tega, kako nas vidijo tujci, ki jih zanima v prvi vrsti dravni dolg, ki je eden najnijih znotraj EU (48 % BDP oziroma 17,2 milijarde evrov konec leta 2012; povpreni dolg EU je 110 % BDP, dolg Japonske je 240 %). Drugi kriterij je luknja v tekoi bilanci, kjer je Slovenija nekje v evropskem povpreju. Tretji kriterij pa je sposobnost drave, da resno razmilja za naprej. No, tu kotiramo zelo nizko, padec se je zael po referendumih leta 2011. e najbolj pa me skrbi pristop drave do reevanja krize, ki jo uti ne le Evropa, pa pa preteni del sveta. Takno stanje lahko

Kmetijska oddaja vsako nedeljo ob 11:00 Kmetijski nasvet pon. - pet. ob 8:30 Ponedeljkova 17. vsak 2. pon. v mesecu ob 17:00 (o vrtnarjenju) Vabljeni k posluanju!

Kmetijsko tematiko na Radiu Ognjie pokriva Robert Boi.

ZA DOBRO LETINO

34

Radio Ognjie, Trg Brolo 11, Koper; foto Rok Mihevc

03/2013

reujemo na dva naina. Prvi nain je stalno in nenehno znievanje strokov. Vsak, ki je delal v gospodarstvu, dobro ve, da taken nain pripelje samo do postopnega ugaanja gospodarske dejavnosti in posledino propada podjetij. To napako so e naredili v Griji, Italiji in paniji. Druga monost pa je, da drava sprejme stalie, da je njen cilj ohranjanje slehernega delovnega mesta. Po tej poti gredo v ZDA, v Evropi pa skandinavske drave, Nemija in v zadnjem asu tudi Avstrija. Meni je resnino al, da mi nismo li po tej poti, in srno upam, da se bo veinsko stalie glede tega e spremenilo. Najbolj me moti, da se drava ne bori za delovna mesta. Pogream intervencije v obliki zaasnega dravnega lastnitva. Bolje je, da drava neko sicer dobro podjetje v teavah z intervencijskimi vlaganji prevzame, ez as pa ga v bolj ugodnem asu proda. Zavedati se namre moramo, da je danes vsako podjetje, ki preneha z delovanjem, obenem za vedno izgubljeno podjetje, delavec, ki v teh razmerah ostane brez slube, pa veinoma nima druge alternative. Primer taknega reevanja je podravljanje vedskih bank, ki se so pred leti znale v krizi. Drava jih bo v bolj ugodnem asu prodala, vmes pa bo e kaj zasluila. Stalie do zdaj vladajoe koalicije pa je bilo, da se pusti trgu, da naredi istko med podjetji kdor bo preivel, bo, kdor ne, pa naj se sam znajde. To je zgreeno! Ali poslanci ne morete vplivati na to, da se takni trendi in pogledi vlade spremenijo?

al se v opoziciji ves as sooamo s situacijami, ko se poslanci vladajoih strank sicer strinjajo z doloenimi konstruktivnimi predlogi opozicije, vendar v zadnjem trenutku svoj glas vseeno prilagodijo staliu koalicijskega ministra, ki pa je praviloma polarno drugano. To je nenehna frustracija opozicijskih poslancev v parlamentu. So pa tudi izjeme, kot na primer delo znotraj Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje. Vekrat ste povedali, da je slednje tvorno, komunikacija med njegovimi lani pa isto ni podobna tisti na parlamentarnih sejah. Ali to e dri in kaj menite, da je razlog za takno razliko? V veliki meri to e dri. V tem odboru skuamo delati na nain, ki je precej nenavaden za parlament kot politino telo. Nae stalie je, da Odbor sestavlja 17 posameznikov, ki se zavzemamo za dobro in korist podeelja, kmetijstva, okolja in gozdarstva. Tako je razprava razbremenjena politinega pritiska, nae delo pa poteka projektno, po posameznih problematikah. Veliko se sreujemo tudi neformalno, pogosto ob prisotnosti predstavnikov zainteresiranih nevladnih organizacij. Na tak nain poskuamo priti do reitev e pred sreanji na uradnih sejah, kjer je pritisk zaradi prisotnosti medijev veji. Torej je klju do dobrega in uspenega dela Odbora minimalna prisotnost politinih razprav in veliko strokovnega dela. Kar se na odboru dogovorimo, tudi na parlamentarnih

razpravah izpeljemo, poslanci pa ne glede na politino pripadnost ne spreminjajo mnenja. Reforma Skupne kmetijske politike in sprejem evropskega kmetijskega prorauna sta tako reko pred vrati. Kako ocenjujete zainteresiranost in seznanjenost slovenskih poslancev (znotraj in izven Odbora) s tema pomembnima aktualnima temama ter vkljuevanje poslancev v spremljanje in tvorno sodelovanje? O tem nas poslance obveajo kar pogosto preko tematskih sej, na naem odboru in tudi na Odboru za zadeve Evropske unije, tako da dejansko obstaja formalna monost podajanja predlogov in sodelovanja. al pa nismo vkljueni v pogajanja oz. pogovore z drugimi dravami, kar ni dobro. Poslanci drav lanic se namre sreujemo, tudi predsedniki kmetijskih odborov. Vendar naa politika ni izkoristila teh povezav za lobiranje v korist slovenskega delea evropskega prorauna. In preprian sem, da bi lahko ve dosegli v pogajanjih z evropskimi intitucijami, e bi izkoristili te povezave. Kakno je vae mnenje glede protestov, ki so se zaeli konec preteklega leta in kaj je potrebno narediti, da se v nai drubi vzpostavi ravnovesje? Ali drugae katerih vrednot manjka v slovenski (in evropski) drubi in kako do njih (ali smo prili do kritine stopnje neenakosti in nepravine razporeditve dobrin)? To so protesti proti politiki in izraajo hudo frustracijo ljudi zaradi neenakosti, ki je vedno veja. Govorim tako o neenakosti na ekonomskem podroju, saj je breme krize neenakomerno razporejeno, kot o neenakosti na podroju pravne varnosti. Iz tega, kar se danes dogaja, lahko sklepamo, da je tisti, ki je zagreil velik prekrek, a ima dosti denarja za dobre odvetnike, nedotakljiv. Navadni dravljani pa so mnogo bolj ranljivi oziroma morajo za najmanje prekrke plaevati, tudi e nimajo denarja. Dejstvo je, da politiki vodimo dravo na razline naine in preko razlinih vzvodov (vlada, parlament, lokalna uprava). Dravljani preprosto zahtevajo, da iz svojih vrst izloimo ljudi, ki so zaradi svojih dejanj za resnino demokracijo nesprejemljivi. Zato so protesti upravieni in so odraz zahtev po pravem in dokonnem oienju politike. Bojim pa se, da jih bo politika poskuala zlorabiti oziroma izkoristiti sebi v prid.
mag. Tatjana op

Snene verige za osebna vozila Snene verige za kombije, 4x4 Snene verige za avtobuse in kamione Snene verige za kamione Snene verige za viliarje Snene verige za traktorje in delovne stroje

VERIGA K.F., d.o.o., Alpska 43, 4248 Lesce T: +386 4 537 09 00 E: prodaja@veriga-lesce.com

SNENE VERIGE DEREZE ZA EVLJE VERIGE ZA GOZDARSTVO VERIGE ZA KMETIJSTVO

35