VODA NA KRASU, RAZISKAVE IN SPOZNANJA

Janja Kogovek
Intitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU

SLOVENIJA 44% JE KRAKI SVET IN PREBIVALSTVA PIJE KRAKO VODO

10 20 % ZEMLJE POKRIVA KRAS IN 25 % SVETOVNEGA PREBIVALSTVA PIJE KRAKO VODO

KRAKA POLJA Z REKAMI PONIKALNICAMI

UNICA (Planinska jama)

KRATOVKA

Velika heterogenost, ranljivost krakih vodonosnikov prek 10 000 krakih jam Varovanje krakih vodnih virov (strokovne podlage, zakonodaja)

K R A S

STALNO ONESNAEVANJE: poselitev, industrija, promet, kmetijstvo (digesterski ostanek, kurjeki. NESREE: v industriji, prometu (izlitje naftnih derivatov (16 m3) pri Obrovu 1994. Pojav v Riani
po 14 dneh po padavinah. V 1 tednu izteklo 90 kg 0,5 % izlite koliine.

UINKOVITO IENJE ODPADNIH VODA

istilne naprave so kot tovarne, ki rabijo strokovno vodstvo in stalno kontrolo delovanja.

MALENICA
RPALIE in ISTILNA NAPRAVA

Le dobro poznavanje pretakanja voda je osnova za njihovo uinkovito varovanje!

METODE RAZISKAV KRAKIH VODA:

SLEDENJE NARAVNIH PARAMETROV: nivo-pretok temperatura, elektrina prevodnost, vsebnost karbonatov, Ca, Mg, vsebnost kontaminantov .. izotopi O, H bakterioloke analize
SLEDENJE Z UMETNIMI SLEDILI

Sledilni poskusi s fluorescentnimi sledili.

FREKVENCA MERITEV Raziskave v zadnjih desetletjih izvajamo v odvisnosti od PADAVINSKIH in HIDROLOKIH razmer: - zvezne meritve fizikalnih parametrov (nivo - Q, T, EC) ter - kemijske analize - bakterioloke analize - sistematine multiparameterske raziskave (do 4-urni interval) poplavnih valov (pretakanje skozi vadozno cono in skozi krake izvire).

ANALIZE SEDIMENTA NA IZVIRU IN SUSPENDIRANIH DELCEV

MERITVE PADAVIN Padavine spirajo onesnaenje s povrja (odlagalia, gnojila - kurjeki,

digesterski ostanek,

NAPAJANJE KRAKEGA VODONOSNIKA

SHEMATSKI MODEL KRAKEGA VODONOSNIKA
(po Hodaliu, 1996; N. Doerfliger & F. Zwahlen, 1995)

razpreno skozi

vadozno cono
(vegetacijski pokrov in prst, debelina vadozne cone od nekaj deset do ve sto metrov) koncentrirano s krakimi ponikalnicami

MOJE PRVE RAZISKAVE

Meritve pretokov in trdot vode v Planinski jami (150 m):
Sprememba pretoka po daljem sunem obdobju ko vsota obasnih padavin 70 mm v namoenem obdobju pa e po 5 mm

Povrje nad Postojnsko jamo

METODE, KI SEM JIH UPORABILA

Meritve koliine in razporeditve padavin na povrju nad jamo ter zajem mesenih vzorcev padavin za izotopske analize (18O).
Podrobno spremljanje pretokov, temperature in ustrezne sonde z loggerji, as. Interval 15 min do 1 h.

spec.el.prevodnosti curkov (I, J, L)

Zajemanje vzorcev vode za kemijske analize (karbonatov, kalcija, magnezija ter vsebnosti kontaminantov: kloridov, nitratov, sulfatov in o-fosfatov) in analize sledil (sledilni poskusi) Izotopske analize (18O) baznega toka curkov I in J za ugotavljanje zadrevalnih asov
padavin.

Soasni kombinirani sledilni poskus. Elektrina tomografija za doloitev zgradbe zgornjega dela vadozne cone.

Poseben poudarek:

SOASNA UPORABA METOD, SAJ RAZMERE NISO PONOVLJIVE

OBMOJE NARTOVANIH RAZISKAV

Postojnska jama Kristalni rov (100 m debela vadozna cona)

Postojnska jama Kristalni rov

Podrobna opazovanja curkov: I Q = 0 4000 ml/min J Q = 0,1 130 ml/min L Q = 0,05 6 ml/min

Curek I

Curek J

Efektivna infiltracija in hidrogrami curkov v 4 zaporednih hidrolokih letih

100 80 Ief (m m) 60 40 20 0 13.7.02 9.1.03 8.7.03 4.1.04 2.7.04 29.12.04 27.6.05 24.12.05 22.6.06

5000 4000 Q (ml/min) 3000 2000 1000 0

13. 7. 02
160 120 Q (ml/min) 80 40

curek I

Q ra

Q mer

9. 1. 03

8. 7. 03

4. 1. 04

2. 7. 04

29. 12. 04

27. 6. 05

24. 12. 05

22. 6. 06

Hidroloko leto

curek J

P kor mm

I ef mm 1225,9 1105,4
4.1.04

Q ra

Q mer

Vskupni)

P m2

m3 299 175
2.7.04

2003-2004 2004-2005

1618,3 1560,7
8.7.03

12,2 7,3
29.12.04 10,4

0,16 0,06 0,18627.6.05

311,4 182,2 226,6

24.12.05

255 165 215

22.6.06

0
13.7.02 9.1.03 2005-2006

1525,5

1052,5

216

400 Q (ml/h) 300 200 100 0

13.7.02 9.1.03

curek L

8.7.03

4.1.04

2.7.04

29.12.04

27.6.05

24.12.05

22.6.06

Kloridi, nitrati, sulfati (mg/l)

PRENOS KONTAMINANTOV curka I in J ter isti curek A

do: 180 mg NO3-/l, 70 mg Cl-/l, 70 mg SO42-/l, 2,8 mg PO43-/l
1200 Spec.el.prevodnost (S/cm)
A G I J L

Curek J
10

Cl

NO

PO

1,2

6 0,8

900

2 16.9.03

0,6 15.11.03 14.1.04 14.3.04 13.5.04

600
SEP (S/cm)

450 430

SEP

200

150 Q (ml/min)

300 11.8.87
200

410 100 390 370 350 16.9.03 15.11.03 14.1.04 14.3.04 13.5.04 50

10.8.90

9.8.93

8.8.96

8.8.99

7.8.02

6.8.05

NITRATI (mg/l) 150

A G I J L

0 12.7.04

100

50

25
0 11.8.87
Nitrati, sulfati, o-fosfati in kloridi (mg/l)

Cl

NO

SO

PO x 100

Q (18t) 5000

10.8.90

9.8.93

8.8.96

8.8.99

7.8.02

20 6.8.05
A G I J L

4000

15

3000

10

2000

1000

0
0 11.8.87 10.8.90 9.8.93 8.8.96 8.8.99 7.8.02

0 31.10.03 10.11.03 20.11.03 30.11.03 10.12.03

21.10.03 6.8.05

Q (ml/min)

o-FOSFATI (mg/l)

o-fosfati (mg/l)

SLEDENJA Z UMETNIMI SLEDILI

junij 1993
G-c 3 G, H, J, L Curanina (ppb) H-c J-c L-c I 1 E+05
2,0

november 1996
2,5

curek I
I - C uranina (ppb)

curek J

1 E+03 2 1 E+01 1 1 E-01

C uranina (ppb)

1,5

1,0

0,5

0 1. 6. 93

1 E-03 22. 6. 93 13. 7. 93 3. 8. 93 24. 8. 93 14. 9. 93 5. 10. 93

0,0 1.11.96 21.12.96 9.2.97 31.3.97 20.5.97

Padavine (mm)

60 40 20 0 1. 6. 93

Curek Vdom (m/h):

22. 6. 93 13. 7. 93 3. 8. 93 24. 8. 93 14. 9. 93 5. 10. 93

I 6.1993 11.1996 80 4,3

J 0,045 0,67

K 0,044 1,0

L 0,044 1,0

Vdom (m/h):

Kombinirano sledenje z dna ponikovalnice in s povrja junija 2002

10 9 8

Lp

C eozina (ppb)

7 6 5 4 3 2 1 0 3.6.02 3.6.03 2.6.04 2.6.05 2.6.06 2.6.07 1.6.08

ELEKTRINA TOMOGRAFIJA

1. posnetek: pred injiciranjem vode 2. posnetek: takoj po injiciranju vode 3. posnetek: 7 dni po injiciranju vode

80 Q-J (ml/min), Q-L (ml/h) 70 60 50 40 30 20 10 0 27.7.06 10.8.06 24.8.06 7.9.06 21.9.06 5.10.06

Q- J Q-L Q- I

1200 1000 Q-I (ml/min) 800 600 400 200 0 16.11.06

19.10.06

2.11.06

KAJ LAHKO SKLENEMO

Iztekanje iz vadozne cone je odvisno od infiltracije padavin in od vsakokratne zapolnjenosti vadozne cone in od pogojev v prsti:
- intenzivne in izdatne padavine zvezno iztekanje po celotni hierarhiji prevodnikov - suna obdobja zapolnjevanje vadozne cone,

Prenos kontaminantov je neposredno vezan na hidrodinamiko:

- v sunih obdobjih je minimalen ali celo izostane dobra kakovost krakih izvirov
- najintenzivneji po izdatnih padavinah (celotna hierarhija..) posebno po daljih sunih obdobjih vzorenje! - plast prsti pomeni pomemben filter in pomeni dolgotrajneji prenos

Kontaminanti (nitrati, kloridi, sulfati in fosfati) povzroajo poveano raztapljanje

karbonatne kamnine in veanje prepustnosti prevodnikov v vadozni coni (neposredni izpusti
odpadnih voda, odlagalia odpadkov ), kar pomeni vse hitreji prenos kontaminantov do krakih izvirov. Z odlagali odpadkov (30 let) smo ugotavljali hiter prenos sledil tudi ob nizkem vodostaju po manjih padavinah.

V prepoznavanju vpliva virov onesnaenja na povrju na krake izvire dajejo dobre rezultate sledilni poskusi (dolgotrajna opazovanja), saj kontaminante s kemijskimi analizami obiajno le teko zaznamo (velike razreditve, kompleksno zaledje s tevilnimi viri
onesnaenja.

LE SOASNA UPORABA VEIH METOD DAJE POTRJENE REZULTATE !

Uporaba sledilnih poskusov v aplikativnih nalogah

Vpliv odlagali na krake vode doloitev tok in programa monitoringa

0,5

Timav a

Brojnica

Sardo

Klari i

Q - Timav a

120

Concentration of uranine (ppb)

0,4

100
3 Q - Discharge (m /s)

80 0,3 60 0,2 40 0,1

Timava: Vmax=76 m/h Vdom=39 m/h R=93 %

20

0,0 8.4.05 8.5.05 7.6.05 7.7.05 6.8.05 5.9.05 5.10.05 4.11.05 4.12.05 3.1.06

0 2.2.06

Date

Poiralnost na krasu

SLEDENJE z odlagalia odpadkov Koevje pri Mozlju

SKLADIE NAFTNIH DERIVATOV pri Ortneku

Sledenje z injiciranjem v poiralnik Tentera pri Ortneku

Sledilni poskusi na slovenskem krasu do 2012: prek 250

SLEDILNI POSKUSI
INJICIRANJE SLEDILA

Poek 565 m n.v.

injiciranje 4 kg uranina 11 m3 vode

Malenica

MALENICA

140

P - Juri e

P - Postojna

Q - Malni

Q - Vipava

100

Padavine - Precipitations (mm)

120 100 80 10 60 40 20 0 1. 8. 15. 22. 29. 6. 13. 20. 27. 3. 10. 17. 24. 31. 7. 14. 21. 28. 5. 12. 19. 26. 2. 9. 16. 23. 30. 7. 14. 21. 28.
6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 1997

0,12

Koncentration of uranina (ppb)

V ipava

M alni

0,1 0,08 0,06 0,04 0,02 0 1. 6.

15. 6.

29. 6.

13. 7.

27. 7.
1997

10. 8.

24. 8.

7. 9.

21. 9.

5. 10. 19. 10.

2. 11. 16. 11. 30. 11. 14. 12. 28. 12.

Pretok - Discharge (m3/s)

RAZTEKANJE VODE S POKA

Kraki izvir MALENICA Q (1,2 - 10 m3/s) in njegovo zaledje

 V sunih obdobjih je prenos onesnaenja minimalen. Padavine pomenijo spiranje onesnaenja Visoke vode uinkovito spirajo zaledja vodonosnikov in pride do vzpostavitve boljega stanja.

UPORABLJENE METODE RAZISKAV:

SLEDENJA PODZEMNIH VODA V ZALEDJU Malenice (od leta 1939 dalje, zadnja tri sledenja v letih 2008 in 2009) HIDROKEMINE ANALIZE VODA V IREM ZALEDJU (na ponoru M.Karlovica, Rak na izviru, Kotlii, Malenica) BAKTERIOLOKE PREISKAVE V IREM ZALEDJU Raziskave v zadnjih 15 letih so potekale v odvisnosti od PADAVINSKIH in HIDROLOKIH razmer: - zvezne meritve fizikalnih parametrov (Q, T, EC) ter - kemijske analize; sistematine pogoste (do 4-urni interval) po padavinah v poplavnih valovih. Soasne raziskave pretakanje skozi vadozno cono in krake izvire.

BAKTERIOLOKE PREISKAVE
(maj, junij 2012):

- tevilo vseh ivih

bakterij (37oC 24 h) - tevilo koliformnih bakterij (37oC 24 h) - tevilo E.Coli (37oC 24 h) - tevilo enterobakterij (37oC 24 h)

14 12 10 C uranina (ppb) 8 6 4 2 0 20.5.08

C - Kotlii C - Unica C-Rak.rokav C - Malenica

22.5.08

24.5.08

26.5.08

28.5.08

HITROSTI pretakanja
Rak-Malenica:
srednji vodostaj 101 m/h visok vodostaj 190 m/h nizek vodostaj 7 m/h

SKLEPI
Osnova za dobro gospodarjenje s krakimi vodnimi viri je dobro poznavanje njihovih zaledij (predvsem sledilni poskusi) Pravo kakovostno sliko krakih izvirov dajo le analize indikativnih parametrov v odvisnosti od padavinskih in hidrolokih razmer! (ARSO, upravljalci vodovodov) tevilni kraki vodni viri imajo zelo kompleksno zaledje le soasna uporaba tevilnih metod daje rezultate (meritve fizikalnih, kemijskih,
bakteriolokih parametrov, sledilni poskusi, analiza trdnih delcev, sedimenta, poznavanje geologije.)

al pa nova uporabna spoznanja prepoasi prehajajo v prakso. (Tako se je

skrb ob mono poslabani kakovosti tevilnih zajetih krakih izvirov v letu 2012 po izboljanju hitro polegla).