Ljudje Ob Muri PDF

LJUDJE OB MURI
Npek a Mura mentn Vlker an der Mur Ljudi uz Muru
CIP - Kataloni zapis o publikaciji Univerzitetna knjinica Maribor 908(497.4+436+497.13+439)(082) LJUDJE ob Muri - Npek a Mura mentn = Vlker an der Mur = Ljudi uz Muru : zbornik referatov mednarodne znanstvene konference v Lendavi, 10.-12. maj 1995 / uredila Janez Balaic in Lszl Vndor. Murska Sobota : Pokrajinski muzej ; Zalaegerszeg : Gcseji Mzeum, 1996 ISBN 961-90438-0-4 1. Balaic, Janez 2. Vndor, Lszl COBISS-ID 40371457
Natis publikacije je finanno omogoilo Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije.
LJUDJE OB MURI
Zbornik referatov mednarodne znanstvene konference v Lendavi, 10. - 12. maj 1995
Uredila Janez Balaic in Lszl Vndor
MURSKA SOBOTA ZALAEGERSZEG 1996
LJUDJE OB MURI
LJUDJE OB MURI Npek a Mura mentn Vlker an der Mur Ljudi uz Mu ru
Nekajletno strokovno sodelovanje med Pokrajinskim muzejem iz Murske Sobote in Gcseji Mzeum iz Zalaegerszega smo nadgradili s skupno mednarodno konferenco LJUDJE OB MURI, ki je potekala od 10. do 12. maja 1995 v Lendavi. K soorganizaciji smo povabili tudi Zavod za kulturo madarske narodnosti Lendava. Na konferenci so referenti iz Slovenije, Madarske, Hrvake in Avstrije sodelovali s prispevki iz druboslovno humanistinih podroij, ki se kakorkoli veejo na nain ivljenja in ustvarjanja ljudi ob reki Muri. e neraziskane teme pa so nas vzpodbudile, da bi se na tovrstnih konferencah sreevali e naprej.
Organizatorji
The joint international conference People on the Mura River" in Lendava (10 May through 12 May 1995) was organised by the Provincial Museum of Murska Sobota, Slovenia and Gcseji Museum of Zalaegerszeg, Hungary in order to further promote the fruitful cooperation on the started several years ago. Taking part in the organisation of the conference way the Institute of the Culture of Hungarian Ethnic Minority of Lendava, Slovenia. Attending the conference were experts from Slovenia, Hungary, Croatia and Austria, reading papers dealing with various social and humanistic fields in relation to the way of life of the people on the Mura River and their creativeness. Due to the number of themes still to be researched we fell that such conferences should be organised again at some future point of time.
Organisers
Vsebina Diether KRAMER (Graz) Neue Aspekte zur lteren steirischen Siedlungsgeschichte New Aspects of the Early History of Styrian Settlements 9 Irena SAVEL (Murska Sobota) Kulturni vplivi v prazgodovini v pokrajini ob Muri Cultural Influences During Prehistory in the Country on the River Mura 13 HONTI Szilvia (Kaposvr) Az urnamezs kultra Dl-Somogyban The Urnfield Culture in South-Somogy 45 Marina IMEK (Varadin) Skupni nalaz kalupa iz Sv. Petra Ludbrekogo metalurkoj djelatnosti u sjeverozapadnoj Hrvatskoj poetkom starijeg eljeznog doba As Regards the Finding of the Mould of St. Peter of Ludbreg on Metalurgical Acti vity in the South-Western Part of Croatia at the Beginning of Early Iron Age . . 49 SZKE Bla Mikls (Budapest) A Muravidk kora kzpkori trtnete The Mura-Region in the Early Middle Ages 65 Vladimir SOKOL (Sesvete - Zagreb) Hrvatska u ranom srednjem vijeku North-West Croatia During the Early Middle Ages 83 KLT Lszl - SZENTPTERI Jzsef (Kaposvr - Budapest) A 8-10. szzadi kontinuits krdsei a vrsi 8-10. szzadi temet kapcsn The Questions of Continuity in the 8-10th Century on the Basis of the 8-10th-Century Cemetery Excavated at Vrs 101 Branko KERMAN (Murska Sobota) Staroslovanske najdbe iz Prekmurja Old Slavic findings in the region of Prekmurje Ill Karl SPREITZHOFER (Graz) Die ethnische Formierung der Steiermark im Mittelalter The Ethnic Formation of Styria in the Middle Ages 127 VNDOR Lszl (Zalaegerszeg) A Haht-Buzd nemzetsg birtokkzpontjai The Seats of the Haht-Buzd Family 135 Josip VIDOVI (akovec) Stoljea akoveke utvrde Centuries of the akovec Fort 143 Janez BALAIC (Murska Sobota) Tokovi poznogotskega stenskega slikarstva na zahodnem panonskem robu Tendecies in Gothic Wall-Painting on the West-Pannonian Margin 163 Othmar PICKL (Graz) Die Auswirkungen des Groen Sterbens" und der Trkenkriege auf die Steiermark The Consequences of the Black Death and of the Turkish Wars in Styria 171
Franc KUZMI (Murska Sobota) Konfesionalna podoba prostora ob Muri The Confessional Picture of the Region on the Mura River Gemot Peter OBERSTEINER (Graz) Ethnische Aspekte bei Adel und Brgertum in der Steiermark zwischen 1700 und 1850 Ethnic Aspects of Nobility and of Citizens in Styria 1700-1850 KIRLY Istvn Szabolcs (Kaposvr) Mura-menti tapasztalatcsere a 19. szzad elejn Exchange of Technical Experience in the Mura-region at the Beginning of the 19th Century Metka FUJS (Murska Sobota) Oblikovanje narodne identitete pri prekmurskih Slovencih The Formation of National Identity of the Prekmurje Slovenians HALSZ Imre (Zalaegerszeg) Iskola s iskolztats a 19. szzad msodik felben a Mura menti kzsgekben School and Schooling in the Second Half of the 19th Century in the Villages along the River Mura Duan NEAK (Ljubljana) Pokrajina ob Muri po letu 1918 The Landscape on the Mura River After 1918 NMETH Jzsef (Zalaegerszeg) Kt np fia s tudsa, Pvel goston goston Pvel, Son and Scholar of Two Nations GNCZ Lszl (Lendava) Magyarok a Muravidken s a kzssg nemzeti tudatnak alakulsa 1920 utn Hungarians in the Mura-region and the Changes of the National Identity of the Collectivity after 1930 BENCE Lajos (Lendava) Az rott sz mint tudatforml er kisebbsgben The Effect of Written Literature on Forming the Consciousness of the Minorities Avgust LENIK (Ljubljana) Informbirojevski spor leta 1948 - e vedno izziv za raziskovalce The Informbureau Dispute of 1948 - Still a Challenge for Researchers Boo REPE (Ljubljana) Liberalizem" v jugoslovanski in madarski komunistini partiji Liberalism in the Yugoslav and Hungarian Communist Parties Albina NEAK LK (Ljubljana) Jezikovna razmerja na obmoju med Muro in Rabo Languages in Contact in the Region Between the Mura and the Raba
183
191
197
209
223
227
235
239
247
253
267
281
Vlker an der Mur
Diether KRAMER NEUE ASPEKTE ZUR LTEREN STEIRISCHEN SIEDLUNGSGESCHICHTE Gegenstand meines Referates sind, dies sei vorab bemerkt, jene Bereiche der Forschung in der Steiermark, mit denen ich in den vergangenen Jahren in meiner Eigenschaft als Prhistoriker des Landesmuseums direkt oder indirekt konfrontiert war. Trotz der vllig unzureichenden finanziellen und personellen Ausstattung der ur- und frhgeschichtlichen Forschung in der Steiermark ist es gelungen, in einigen Bereich bescheidene Fortschritte zu erzielen. Ohne Untersttzung zahlreicher Sponsoren wre dies nicht mglich gewesen. Der Bogen wre dabei von den Siedlungen der Lasinja-Kultur bis hin zu den karolingisch-ottonischen Grberfeldern und den mittelalterlichen Burgen zu spannen. Doch will ich mich hier lediglich auf die Urgeschichte beschrnken. Seit ich vor knapp 15 Jahren erstmals eine Reihe von prhistorischen Siedlungen vorwiegend in der Mittelsteiermark der Lasinja-Kultur zuschreiben konnte, ist die Zahl der bekannten Fundstellen auf rund 40 Pltze gestiegen. Dazu gehren bekannte wie der Dietenberg bei Ligist und der Kulm bei Weiz, die ich seinerzeit in meiner Dissertation vorgestellt habe und der Raababerg bei Graz, dessen Fundmaterial von Jrg Obereder in seiner Diplomarbeit ausgewertet worden ist. Aufgenommen, aber unpubliziert sind die Funde vom Buchkogel bei Wildon, die frher falsch datiert wurden. Von hier stammt unter anderem ein quaderfrmiger Tonstempel. Zur Publikation vorbereitet ist weiters das Fundgut aus der groen Siedlung in Rannersdorf am Sabach. Besonderes Interesse verdient die ausgedehnte Siedlung am Wildoner Schloberg. Auf dem Schloberg haben sich mehrere Siedlungsphasen gut unterscheiden lassen, von denen vier der Lasinja-Kultur angehren. Mit der Aufarbeitung dieses Materiales und jenes aus den Schichten der Retz-Gajary-Kultur und der Vuedol-Kultur ist ebenfalls Jrg Obereder betraut. Vorlufig unbearbeitet sind bisher die reichen bronzezeitlichen Bestnde, darunter quantitativ bedeutende Mengen an Litzenkeramik, geblieben. Darber hinaus sind am Schloberg auch alle anderen prhistorischen Zeitabschnitte vertreten. Die Funde aus den Lasinja-Siedlungen des 4. vorchristlichen Jahrtausends lassen heute mit wnschenswerter Deutlichkeit weitlufige Kontakte nach Westungarn, Slowenien, Kroatien und ber Krnten nach Oberitalien erkennen. Die nrdlichsten Auslufer dieser Kultur drften das steirische Ennstal erreicht haben. Wie erwartet hat sich in den letzten Jahren die Zahl der bekannten spturnenfelderzeitlichen und frhhallstattzeitlichen Hhensiedlungen beachtlich vermehrt. Bei kleineren Notgrabungen und Fundbergungen sind vor allem groe Mengen an Keramik angefallen, die der Aufarbeitung harren. Zu nennen sind unter anderem der Heilige Berg bei Brnbach, der Kulm bei Weiz, der Dietenberg bei Ligist, der Ftzberg, die Riegersburg, Kapfenstein, der Franziskanerkogel bei Maria Lankowitz und der Schloberg von Wildon. Vermessen sind inzwischen die Siedlungsstrukturen am Ringkogel in Hartberg und am Knigsberg bei Tieschen.
9
Diether KRAMER
Erfreulicherweise liegt seit kurzem die Monographie Regina Smolniks ber die Keramik der vorgeschichtlichen Siedlung am Burgstallkogel von Kleinklein vor. Ein erster Band vor allem ber die Befunde bei den Grabungen 1982 und 1984, die vom Landesmuseum Joanneum gemeinsam mit der Universitt Marburg an der Lahn durchgefhrt wurden, ist von Claus Dobiat verffentlicht worden. Fr den Burgstallkogel ist jetzt eine kontinuierliche Besiedlung vom beginnenden 8. bis zum spten 6. Jahrhundert mit einem deutlichen Schwerpunkt in den lteren Phasen gesichert. Neue Untersuchungen sind den Frstengrbern von Kleinklein gewidmet. Schon jetzt zeichnet sich ab, da es sich ursprnglich nicht um vier, sondern um sechs Grber gehandelt hat. Nach ersten Vorarbeiten wird in diesem Jahr versucht werden, die Grabkammer des Krll - Schmiedkogels freizulegen und damit unsere Kenntnisse ber den Grabbrauch der Hallstattzeit entscheidend zu vermehren. Gleichzeitig soll gemeinsam mit dem RGZM in Mainz mit den Vorbereitungen zu einer Gesamtvorlage der Altfunde aus den Frstengrbern begonnen werden. Sie wird in hnlicher Form wie die demnchst erscheinende Publikation des Strettweger Grabfundes erfolgen. Schon jetzt zeichnen sich nach einer ersten Durchsicht bemerkenswerte Ergebnisse ab. Eine besonders erfreuliche Entdeckung ist, trotz widriger Umstnde, das vom 10. bis zum 7. Jahrhundert v. Chr. belegte Grberfeld am Fue des Wildoner Schloberges gewesen. Insgesamt konnten im Zuge einer Notgrabung 45 Grber untersucht werden. Die Materialaufnahme ist unterdessen abgeschlossen. Sie und die Auswertung im Rahmen einer Dissertation werden 1996 vorliegen. Dies gilt gleichfalls fr die Funde aus den Grabungen im Grberfeld des spten 8. und frhen 7. Jahrhunderts in Gniebing. Zu erwhnen ist ferner, da auch die wenigen Grber aus dem nahe bei Graz gelegenen Grberfeld von Kaisdorf demnchst publiziert werden sollen. Die latnezeitlichen Altfunde aus der Steiermark sind zur Gnze als Diplomarbeit aufgenommen und publiziert worden. Neufunde sind nur in kleinerer Zahl aufgetreten. Nicht bekannt ist vorerst die Lage eines von Raubgrbern aus Deutschlandsberg ausgeplnderten Grberfeldes. Abschlieend bleibt zu erwhnen, da bei einer Nachgrabung in St. Margarethen am Silberberg, das seinerzeit auf Grund der Forschungen von Walter Schmid in Noreia umbenannt wurde, keinerlei Funde oder Befunde gemacht werden konnten. Walter Schmids Behauptung hier htte sich die Hauptstadt Norikum befunden, ist eine kaum erklrbare Mystifikation. Dies hat die Aufarbeitung der Altfunde durch Karin Trmmer gezeigt. Die Funde sind fast ausnahmslos mittelalterlich oder frhneuzeitlich. Die alten Befunde offenkundig verflscht oder berhaupt erfunden. Ich hoffe, da ich mit diesen Informationen aus der Arbeit des einzigen steirischen Prhistorikers einen kleinen Beitrag zur Geschichte der Vlker an der Mur leisten konnte.
10
Neue Aspekte zur lteren steirischen Siedlungsgeschichte
NEW ASPECTS OF THE EARLY HISTORY OF STYRIAN SETTLEMENTS The matter of my lecture includes all fields of investigation which I myself, as the prehistorian of the territorial museum, came directly, or indirectly across during the last years in Styria. There is a great variety of themes from the settlements of the Lasinja culture up to the medieval Castles. But in this lecture I want to deal with prehistory alone. Nearly 15 years ago I had for the first time interpreted a number of prehistoric settlements, lying by far the greatest number in Middle Styria, as the sites of the Lasinja culture. Since that time the number of sites has increased to 40. The finds of the Lasinja culutre settlements indicate contacts with Western Hungary, Slovenia, Croatia and through Carinthia to Upper Italy. The farthest north extensions of this culture may have reached the Enns valley in Styria. The number of the mountain settlements of the late Urnfield culture and of the early Hallstatt period has been remarkably multiplied in the recent years. New investigations and publications extend our knowledge of the Hallstatt period. The earlier finds of the LaTcne period had been published, new finds were discovered only in a small number. I hope, I coulol contribute with these pieces information to the history of the people along the Mura.
11
12
Ljudje ob Muri
Irena SAVEL KULTURNI VPLIVI V PRAZGODOVINI V POKRAJINI OB MURI V lanku bom obravnavala, kakni in kolikni so bili vplivi prazgodovinskih kulturnih krogov, ki so se od bakrene do elezne dobe formirali v srednjeevropskem prostoru v pokrajini ob Muri. Prostor, kamor se je navezovala naa pokrajina ob koncu mlaje kamene dobe, je spadal v kulturni krog lengyjelske skupine. Bikonini lonci z dvema trakastima roajema pod ustjem (t. 1: 1-2) iz jame 1 v Bukovnici so znailne oblike III. stopnje lengyjelske kulture zahodnega dela Madarske (Krolyi 1992, t. 4, 4; Simon 1987, 11, t. 24: 2, 3, 6, 7; t. 29: 6); znani pa so tudi v kulturi See (Markovi 1981, 196, t. 2: 1, 2), ki jo vzporejamo s pozno stopnjo lengyjelske kulture v jugozahodnem delu Madarske oziroma s kulturo Tiszapolgr v Potisju. Poznamo jih tudi v kulturi Brodzany - Nitra na Slovakem (Pavuk 1981, 281, t. 13: 8, 17), ki je sinhronizirana s III. stopnjo lengyjelske kulture. Sklede in skodele konine oblike, polkroglaste sklede in sklede z odebeljenim zgornjim robom (t. 2: 2-6) lahko primerjamo s podobnimi iz madarskega najdia Kisunyom-Ndasi tbla, kijih uvrajo v konec II. stopnje lengyjelske kulturne skupine (Krolyi 1992, 88, t. 13: 5, 7; t. 21: 7). V isti as sodi tudi vija skleda (t. 2: 1) kot tipina posoda lengyjelske kulture (Dombay 1960, 211, t. 86: 5). K skodelam in skledam so spadale tudi votle noge (t. 2: 7-10), ki so prav tako znailne za lengyjelsko kulturo (Kroly 1992, 7, 1, 2, t. 31: 6; t. 35: 6). Podobno lahko trdimo za kljunaste roaje (t. 3: 1-5), ki se pojavijo e v zgodnji lengyjelski kulturi. Dobre primerjave najdemo v stopnji III lengyelske kulture v madarskih, slovakih in hrvakih najdiih (Dombay 1960, t. 9-25; Raczky 1974, t. 9: 5-13; Krolyi 1992, t. 31: 7; Glser, Regnye 1989, t. 6: 5, 6; Nmejcov-Pavkov 1964, si. 11-12; Markovi 1985, 9, 15, t. 9: 1). Polkroglaste in epaste vzbokline kot edini okras na teh posodah se pojavijo e v zgodnji lengyjelski kulturi (Simon 1987, 11, t. 7: 6, t. 16: 6, 7; Pavk 1981, si. 10; Krolyi 1992, t. 25; Glser, Regnye 1989, t. 10: 4, t: 6: 2, 12; t. 7: 5, 11). Materialno gradivo iz jame 1 v Bukovnici kae na neposredne vplive in zveze z zahodnim delom Madarske, z najdii v elezni in alski upaniji, ki sodijo v zahodno skupino lengyjelske kulture in se po materialni kulturi bolj navezujejo na moravska najdia kot pa na ostale predele na Madarskem. Tako na primer najdie v Sju uvrajo v zgodnjo lengyjelsko stopnjo II, za katero so znailne posode z ostrimi profili in lijakastimi vratovi. Naselbina v Kisunyomu nadaljuje v keraminih oblikah tradicijo iz naselbine v Sju, eprav je samo najdie uvreno v pozno lengyjelsko stopnjo II. V tem najdiu se prvi pojavijo bikonine posode, ki spominjajo na klasine oblike lasinjske kulture, rdee barvani kosi pa kaejo tudi na zvezo z moravsko slikano keramiko. V naselbini Rbahdvg so nali znailne posode z ornamentom okroglih bunic ter posode na visoki zvonasti nogi, ki so povezane z avstrijskim najdiem Wolsbach, iz asa pozne lengyjelske kulture, kamor uvramo tudi najdie v Jnoshzi in Ujperintu, kjer prevladujejo posode z roaji in iroko odprtino ter visokimi zvonastimi nogami, ki kaejo povezavo s slovenskimi najdii v Resnikovem prekopu (Kroly 1992, 83-93).
13
Irena A VEL
Veina eneolitskih materialnih kulturnih ostalin iz pomurskih najdi pa sodi v lasinjski kulturni krog, ki je produkt poznoneolitskega substrata. Med oblikami prevladujejo polkroglaste in bikonine sklede ali skodele (t. 4: 1-5), ki so okraene z manjimi jeziastimi aplikacijami ali pa z okrasom, znailnim za lasinjsko kulturo (vrezovanje, plitko lebljenje ali vbadanje s cikcakastimi linijami ali kratkimi zarezicami). Podobne oblike, ki so znailne za lasinjsko kulturo, izhajajo iz slovenskih in hrvakih najdi (Pahi 1983, t. 7: 2; Dimitrijevi 1961, t. 13: 91; t. 17: 131). Nekatere sklede so imele nijo ali vijo votlo nogo, dve zelo lepi trebuasti izhajata iz afarskega in Bukovnice (t. 5: 1-2). Primerjamo jih lahko s skledo na trebuasti nogi iz Jakia, ki je uvrena v stopnjo II B - III lasinjske kulture (Dimitrijevi 1979, 158,160, t. 21: 1). Podobne so nali tudi v Spodnjem Poriu in na Ptuju (Pahi 1976, t. 7: 11; Koroec 1962, t. 9: 4). Prav tako tevilni so trebuasti lonci (t. 6: 1-2), ki po obliki nadaljujejo tradicijo loncev iz lengyjelske kulture (Markovi 1976, 50, t. 4: 5; t. 7: 5; t. 8: 2; Kalicz 1969, 87, sl.7; Kalicz 1973, 136, si. 1: 6). Lonci z visokim in usloenim spodnjim delom ter z izboenim ramenom in navzven upognjenim ustjem imajo na ramenu vertikalne ali poevne vreze, ki so v posameznih primerih oblikovani v cikcakasti trak, zakljuujejo pa se z vbodi (t. 7; t. 8). Podobne oblike loncev poznamo iz III. horizonta Ajdovske jame in spadajo po P. Koroec h klasinim elementom alpskega faciesa lengyjelske kulture (Koroec 1975, 181, t. 5: 2; t. 7: 4, 5, 9; t. 11: 1, 2), po S. Dimitrijeviu pa v IIB lasinjske kulture (Dimitrijevi 1979, 156, t. 19: 9). Veji lonci imajo trakaste roaje, ki izhajajo iz ramena in nekoliko presegajo ustje ali pa so nekoliko nad najirim obodom (t. 6-8) in so znailni za stopnjo III lasinjske kulture (Dimitrijevi 1979, 158). Izvor bikoninih loncev z nakazanim klekom in koninim spodnjim delom s trakastimi roaji, ki izhajajo iz ustja ali pa so tik pod njim, lahko iemo v pozni lengyjelski in tudi pozni mnchshfenski kulturi (Vladar, Krupica 1970, t. 7: 13). Posebna skupina izdelkov so ase oziroma amforice, ki po obliki posnemajo veje bikonine lonce s cilindrinim vratom in s poudarjenim prehodom iz trebuha v vrat (t. 9). Podobne so nali v Beketincu-Imbralovcu, Ludbrekem Ivanac-Polju, Lasinji, Zbelovem in na najdiih skupine Balaton I iz mlaje stopnje lasinjske kulture (Markovi 1983, 253, t. 1:7; t. 4: 3; Dimitrijevi 1961, t. 12: 80; Pahi 1983, 96, t. 12: 2; Kalicz 1973, 20, t. 9: 1, 2). V naselbini v Bukovnici se kaejo tudi znailnosti retz-gajaryjske kulture. Tako ima neokraena asa (t. 10: 1) rahlo presegajo trakast roaj, podobno kot tista iz najdia Katinska, ki spada k hrnjevaki retz-gajaryjski kulturi (Markovi 1982, 19, si. 4: 2), in tista iz najdia Beketinac-Imbralovac, kjer je poleg lasinjskega tudi gradivo z znailnostmi retzgajaryjske kulture (Markovi 1983, 253, t. 4: 3). Ostale skodelice so okraene. Motiv mree na skodelicah (t. 10: 2-i) se pojavlja v III. stopnji lasinjske kulture, prisoten pa je tudi v skupini Balaton II (Dimitrijevi 1979, 159; Kalicz 1973, 140, si. 9: 6), kije oznaena kot nekakna stilska meanica med lasinjsko in retz-gajaryjsko kulturo. Motiv mree se pojavi tudi na posodi iz Koke-Pjeskana II, ki gaje Z. Markovi oznail kot znailni element retz-gajaryjske kulture (Markovi 1982, 19, si. 3: 1; Markovi 1977, 52, t. 8: 3). Daje bil v Bukovnici prisoten tudi vpliv omenjene kulture, potrjujeta na povrini odkrita figurica - idol in skodelica (t. 10: 5-6). Manjo, v zgornjem delu odlomljeno figurico enostavne trapezoidne stilizirane oblike, brez antropomorfnih znailnosti na obeh glavnih ploskvah in straneh, krasi bogat ornament, izdelan v tehniki brazdastega vreza. Skodelica s irokim presegaj oim roajem ima okras, izdelan v tipino retz-gajaryjski tehniki. Okras na spodnjem delu skodelice je izdelan v tehniki dolbenja. To je motiv zvezde, ki je pogost na posodicah kevdrc-hrnjevakega tipa retz-gajaryjske
14
Kulturni vplivi v prazgodovini v pokrajini ob Muri
kulture, v Waltrahhlu in Krepicah ter v vuedolski kulturi (Dimitrijevi 1979, t. 47: 36; Dimitrijevi 1980, t. 4: 1; t. 15: 4a, 4b). Okras na zgornjem delu skodelice pa je izdelan v tehniki brazdastega vreza. To je motiv kvadratov, plastinega rebra in cikcaka. Podobni so na skodelicah iz slovakega najdia Dvory nad itavo, Nitriansky Hradok-Visoky breh, na posodicah iz Vinjice, Kevderca - Lubnika jama, iz Levakove jame in na posodicah iz skupine Ig II Ljubljanskega barja (Toik 1961, si. 16: 3; Nmejcov-Pavkov 1964, si. 24: 4; Dimitrijevi 1980, t. 2: 4; t. 3: 1; t. 5: 3, 5; t. 6, 6; t. 7: 12; Leben 1963, 227-228, t. 1: 4; t. 2: 2; t. 20: 2, 6, 7; Gutin 1977, si. 8: 1, 4; Koroec 1969, 17). Skodelica se po obliki in okrasu vee tako na vinjiki kot na kevderc-hrnjevaki tip. Ker pa se vinjika in kevderc-hrnjevaka kultura nista meali, eprav sta se deloma manifestirali istoasno, bi skodelica iz Bukovnice potemtakem spadala v vinjiki tip retz-gajaryjske kulture, enako kot sodi v ta tip naemu idolu podoben idol iz Vindije. Med mlaje posode sodijo tudi deli posod, ki so okraeni s smrekovo vejico (t. 11: 1, 6), s kanelurami (t. 11: 4, 5) in tisti s profiliranimi ustji (t. 11: 3), ki so najpogosteji v kulturi Boleraz (Nmejcov-Pavkov 1964, si. 27: 8, 10, 11; t. 19: 5; si. 15: 7-19; t. 9: 11; t. 4: 10; t. 5: 14; t. 6: 4). Tudi v bronastodobni poselitvi je oitna moneja povezanost s predeli Srednje Evrope. Na levem bregu murske ravnine so bile pred asom odkrite tiri naselbine, ki jih uvramo v srednjo bronasto dobo (14.-13. stoletje pr. n. t.). Nae naselbine niso tipine predstavnice srednjebronastodobne kulture gomil, temve se v veliki meri veejo na kompleks virovitike kulturne skupine s srediem v Slavoniji in Sremu, kije znanilka nove, arnogrobine kulture, za katero je znailno pokopavanje umrlih v arah, grobovi pa so plani in gani. Nekaj podobnega se je dogajalo tudi v Transdanubiji, na ekem, Moravskem in v Spodnji Avstriji. Spremembe, ki so se pojavile, so sicer bile oitne, vendar ne tako zelo, da bi lahko potegnili ostro lonico med odhajajoo kulturo bronastodobnih gomil in prihajajoo kulturo arnih grobi. F. Kszegi (Kszegi 1960, 137-186) vidi v najdiih zahodne Transdanubije e naprej ivo kulturo gomil, kar utemeljuje z nainom pokopa in s tradicijo nekaterih keraminih oblik. Tudi K. Vinski-Gasparini (Vinski-Gasparini 1983, 556-557) utemeljuje v najdiih tega asa razvoj nove kulture na podlagi predhodne kulture gomil, saj je e v samem zaetku tega obdobja prisoten pokop v gomilah, v materialni kulturi pa se e kae vpliv nove kulture arnih grobi srednjega Podonavja. Podoben razvoj lahko opazimo v Avstriji, kjer se kaejo vplivi pozne kulture gomil, ki se prepletajo z novimi elementi kulture arnih grobi. Virovitiko skupino lahko vzporejamo s kulturnim horizontom Bluina (juna Moravska), kjer se prav tako prepletajo stari in novi elementi. Med najdbami iz olorike naselbine pri Dolnjem Lakou prevladujejo predvsem keramine posode. Veje lonce trebuaste oblike (t. 12-14) lahko primerjamo z lonci virovitike skupine iz asa I. stopnje kulture arnih grobi in z lonci iz najdia Balatonmagyard-Hdvgpuszta, ki so uvreni v bronasto dobo D (Vinski-Gasparini 1983, 563, t. 36: 10; Horvth 1994, si. 11: 3; si. 12: 4). Zelo pogosti so lonci blage profilacije brez roajev, ki sodijo v konec srednje bronaste dobe, to je as predvelatikega horizonta najdia aka na jugozahodu Slovake in horizonta Blucina-Cezavy na junem Moravskem (Paulik 1963, 269-338). tevilneji so tudi manji lonki s trakastim roajem pod ustjem (t. 13: 2), ki so zelo dobro primerljivi z najdbami iz poznobronastodobnega najdia Hdvgpuszta (Horvth 1994, si. 11: 3; si. 12: 4). Sklede s iroko odprtino, ozkim dnom ter enim ali dvema roajema pod ustjem (t. 15: 1-6) so pogosta oblika posodja v srednjem Podonavju oziroma zahodni Transdanubiji v bronasti dobi in se pojavljajo e v L stopnji
15
Irena SA VEL
virovitike kulture arnih grobi. Precejnje tevilo samo ohranjenih nog pripada aam na nogi, znailnim za virovitiko skupino, ki jih je K. Vinski-Gasparini uvrstila v svojo I. stopnjo kulture arnih grobi v severni Hrvaki in jim pripisuje srednjepodonavski izvor (VinskiGasparini 1973, 40). Najpomembneja najdba je bronasta igla s peatno glavico in odebeljenim vratom, ki je nalebljen v dveh pasovih (t. 17). Telo igle je tanje in zvito, kar je znailno za igle iz karpatsko-podonavskega prostora pozne srednje bronaste dobe, to je konec 14. stoletja pr. n. t. (Hansel 1968, t. 38: 14-22; Foltiny 1955, 43, t. 24: 3; t. 29: 5; BenkovskyPivovarova 1976, si. 1: 1; Furmnek 1973, 112-113, t. 43: 7; t. 39: 19). Podobno iglo so nali v viro vi tiski nekropoli, ki je - za razliko od vejih okraenih igel istega tipa iz asa kulture gomil - manja. Le-te so znailne oblike v stareji kulturi arnih grobi vzhodne karpatske kotline v horizontu depojev tipa Sajgmr zgodnje bronaste dobe D (Vinski-Gasparini 1983, 562, t. 86: 12). Naselbini v Gornji Radgoni in v Krievcih sodita v sklop naselitve prebivalcev ob Dravi in Muri, ki so bili nosilci tako imenovane ruko-mariborske kulture. Debeli ohranjeni kulturni sloji naselbine v Gornji Radgoni so dokaz, da je bilo poboje junega dela hriba pod gradom naseljeno v ve fazah. Lonci trebuaste oblike s kratkim cilindrinim vratom in s plastinimi izboklinami pod najirim obodom, lonci jajasto ovalne oblike z rahlo izvihanim ustjem in s plastinim rebrom v zgornjem delu posode iz prvega naselitvenega horizonta (t. 17: 1-2) se veejo na podobne lonce iz naselbine na Brinjevi gori, v najdiu Salzburg-Morzg, v madarskih najdiih Zugl, Szentendre in Dunafldvr in so uvreni v stopnjo Ha A (Pahi 1972, t. 3: 8; Oman 1981, 145, t. 14: 1, 2; t. 17: 8; t. 19: 1; Hell 1977, 200, si. 5: 1; Rihovsky 1966, si. 23: D 471). Druga vrsta posod so sklede (t. 17: 3-5) z rahlo uvihanim ustjem. Zanimive so sklede z izvihanim ustjem (t. 17: 6), kakrne poznamo iz naselbine na Brinjevi gori, pa tudi iz Bluine, ki sodijo na zaetek velatikega horizonta oziroma v starejo stopnjo kulture arnih grobi, saj po obliki kaejo bronastodobno tradicijo (Oman 1981, 149, t. 5: 3-4). Sklede, okraene s poevnimi kanelurami, so znailna oblika posod tako v naselbinah kot v grobiih kulture arnih grobi, in sicer od srednjega Podonavja do jugovzhodnega alpskega prostora. V drugem naselitvenem horizontu naselbine najdemo pestreje keramine posode z razgibanim okrasjem (t. 18: 1-7). Najpogosteji so razni lonci: stareji so tisti konini s kratkim vratom in s horizontalnim plastinim rebrom z odtisi prstov (t. 18: 1), saj jih lahko primerjamo z lonci v stareji podravsko-ruki skupini arnih grobi (Oman 1981, t. 19: 1; Pahi 1972, t. 21: 8; Lamut 1989, t. 1: 8; t. 7: 17): mlaji so manji lonci z visokim ali nizkim koninim vratom nad sploenim okroglastim trupom, okraeni s plastinimi rebri z motivom girland. Okraevanje posod s plastinimi horizontalnimi ali vertikalnimi rebri (t. 18: 4-7) je znailno za keramiko ruke skupine. Rebra pogosto spremljajo plastine bradavice. Plastini okras na teh posodah je torej znanilec mlajih tendenc. Podobne posode, ki spadajo v stopnjo Ha B 1, najdemo v pobrekih grobovih skupaj z oalasto fibulo s svitkasto pentljo, pletenim obrokom in iglo z okraeno kroglasto glavico (Pahi 1972, 15). tevilneje so tudi sklede, posebno tiste, okraene s kanelurami (t. 19: 2, 3), ki so znailna oblika posod iz kulture arnih grobi od stopnje Ha A do Ha B. Pekve (t. 19: 4-5) spremljajo keramine posode od stareje kulture arnih grobi pa vse do konca stareje elezne dobe (Oman 1981, t. 51: 2; Lamut 1989, t. 6: 5; t. 24: 4). V tem horizontu se kot okraevanje pojavlja tudi vrezovanje v obliki horizontalnih ali cikcakastih linij ali v obliki viseih trikotnikov, ki so lahko rafirani. To okraevanje je lahko kombinirano tudi z belo inkrustacijo (t. 18: 3; t. 19: 1). Nekaj posod,
16
okraenih v tehniki igosanja (odtisnjeni S) v psevdovrviasti tehniki z motiviko viseih trikotnikov ali nizom plastinih linij in girland, jasno kae na vzhodne vplive (Patek 1968, 59, 64). Ta horizont se predstavlja tudi s kovinskopredelovalno dejavnostjo, na kar nas opozarjajo gani ostanki ilovnatih nivojev z drobci lindre ter dragocene najdbe dvodelnih kamnitih kalupov in zatiev (t. 20: 1-4). Tretji radgonski horizont e kae starohaltatski znaaj (Teran 1990, 28, t. 10; t. 11; t. 14: 28). To velja predvsem za iroke skodele s pokonnim vratom, posode s stoastim vratom in bradaviastim okrasjem ter klopne koice (t. 21: 1-5). Daje bil radgonski hrib poseljen e na zaetku elezne dobe, priajo poleg naselbinskih ostankov tudi grobovi v gomilah, e posebej gomila s pokopanim bojevnikom, ki je datirana v konec 8. in zaetek 7. stoletja pr. n. t.. V gomili so bili: polnoroajni me, fragm. bronastega vozika, falra, tulasta kotna nastavka, obroek, tulasta sekira, br. sedmerozob, veglava br. igla, roaj kotla, pet el. ranjev s tulastimi nastavki (t. 24: 1-8). Po obliki me ohranja izroilo konne stopnje kulture arnih grobi, je razlomljen v ve kosov, kar je kultno pravilo v asu Ha B 3 v panonskem in alpskem svetu, od Soprona preko Klein Gleina in Brega do Moncuca pri Comu (Teran 1990, 84). Bronasta tulasta sekira ima nekaj starinskih (posnemanje plavuti) in nekaj novejih elementov (ramenasta raziritev rezila), kar je znailno za istoasne sekire haltatskega tipa in njegovih variant Breg in Klein Glein. Kotliek z dvojnokrinimi ataami je pogost na obmoju tajerske in Panonije (Klein Glein, Potela, Somolyohegya). Najbolj znana najdba je vsekakor voziek. Po najnovejih raziskavah so v radgonski gomili deli pravega vozika in deli modela vozika, od katerega so nali tiri kolesa. Le-tega lahko primerjamo z vozikom iz Stretwega in Ca Norta in mogoe z vozikom iz gomile v Jnoshazi, sodil pa bi v 8. stoletje pr. n. t.. Pribori za raenj so znani iz gomile v Forstwaldu in groba v Vaskeresztesu. Obiaj prilaganja tovrstnega pribora v bojevnike grobove v Panoniji, vzhodnoalskem svetu in v osrednji Italiji izpriuje neposredne zveze in vplive (Teran 1990, 86). V prazgodovinskem obdobju so srednjeevropske pokrajine izoblikovale kulturne kroge, ki so se med seboj prepletali, dopolnjevali in ustvarjali svoja vplivna obmoja. Ugotovili smo, daje bila tudi severovzhodna slovenska pokrajina - Pomurje v prazgodovinskem obdobju del vejega kulturnega kompleksa, v katerega sodijo danes pokrajine v jugovzhodni Avstriji, severozahodni Hrvaki in zahodni Madarski, jugozahodni Slovaki in na Moravskem.
17
Irena SA VEL
LITERATURA Benkovsky-Pivovarova, Z. 1976, Mittelbronzezeitliche Funde aus Schwadorf a.d. Fischa. - V: Festschrift fr Richard Pittioni, 1976, 328-335, Wien. Dimitrijevi, S. 1961, Problem neolita i eneolita u sjeverozapadnoj Jugoslaviji. Opuscula archaeologia 5, 1961,5-96. Dimitrijevi, S. 1979, Lasinjska kultura. - V: Praistorija jugoslavenskih zemalja 3, 137-183, Sarajevo. Dimitrijevi, S. 1980, Zur Frage der Retz-Gajary Kultur in Nordjugoslawien und ihrer Stellung im pannonischen Raum. - Bericht der Rmisch - Germanischen Komission des Deutschen Archologischen Institutes 61, 15ss. Dombay, J. 1960, Die Siedlung und das Grberfeld in Zengvrkony. - Archaeologia Hungarica s.n. 37, Budapest. Foltiny, S. 1955, Zur Chronolgie der Bronzezeit des Karpatenbeckens. - Antiquitas 2/1, Bonn. Furmnek, V. 1973, Bronzov industrie stredodunajsk kultury na Morav. - Slovenska archeolgia 21/1,25-145. Gutin, M. 1977, Poroilo o izkopu kulturnih slojev v Levakovi jami. - Arheoloki vestnik 27, 260-283. Glser, R., Regnye, J. 1989, A vonaldiszes Kermia s a lengyeli kultura telepe kpon. - Veszprmi trtnelni tr II, 18-34. Hell, M. 1977, Neue Grber der Urnenfelderkultur von Salzburg-Morzg. - Beitrge zur Ur - und Frhgeschichte von Stadt und Land Salzburg, 189-205, Salzburg. Hansel, B. 1968, Beitrge zur Chronologie der mittleren Bronzezeit im Karpatenbecken. - Beitrge des Mittelmeerkulturraumes 7-8, Bonn. Horvth, L. 1994, Angaben zur Geschichte der Sptbronzezeit in SW-Transdanubien. - Zalai Mzeum 5,219-235. Kalicz, N. 1969, A rzkori balatoni csoport Veszprm megyben. - Mitteilungen der Museen des Komitates Veszprm 8, 83-90. Kalicz, N. 1973, Siedlungfunde der Balaton-gruppe in Nagykanizsa. - Mitteilungen des archologischen Instituts der Ungarische Akademie der Wissenschaften 4, 19-24. Kalicz, N. 1973, ber die chronologische Stellung der Balaton - Gruppe in Ungarn. - V: Symposium ber die Entstehung und Chronologie der Badener kultur, 131-165, Bratislava. Kroly, M. 1992, The early copper age in county Vas. - skorunk 1, Szombathely. Koroec, J. 1962, Nekaj neolitskih in eneolitskih problemov v okolici Krievcev na Hrvakem. Zbornik Filozofske fakultete 4/1, Ljubljana. Koroec, J., Koroec, P. 1969, Najdbe s koliarskih naselbin pri Igu na Ljubljanskem barju. Arheoloki katalogi Slovenije 3, Ljubljana. Koroec, P. 1975, Poroilo o raziskavah v Ajdovski jami 1967 leta. - Poroilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 4, 170-209. Kszegi, F. 1960, Beitrage zur Geschichte der ungarischen Umenfelderzeit ( H A - B). - Acta archaeologica Academiae scientiarium Hungaricae 12, 137-331. Lamut, B. 1989, Kronoloka skica prazgodovinske naselbine v Ormou. - Arheoloki vestnik 39-40, 235-277. Leben, F. 1963, Materialna kultura in izsledki arheolokih izkopavanj v Kevdercu in Lubniki jami. Acta carsologica 3, 213-244.
18
Kulturni vplivi v prazgodovini v pokrajini ob Muri Markovi, Z. 1977, Problem eneolita u Naikoj regiji. - Arheoloki vestnik 27, 42-68. Markovi, Z. 1981, Novi priloi poznavanju prethistorije u Podravini. - Podravski zbornik, 193-214. Markovi, Z. 1982, Neka pitanja neolitika, eneolitika i bronanog doba Naikog kraja i Djakovtine. - Izdanja Hrvatskog arheolokog drutva 9, 13-26. Markovi, Z. 1983, Prilog poznavanju razvijene i kasne lasinjske kulture u sjeverozapadnoj Hrvatskoj. - Podravski zbornik. 251-262. Markovi, Z. 1985, Problem ranog eneolita u sjeverozapadnoj Hrvatskoj. - Vjesnik arheolokog muzeja u Zagrebu 18, 1-34. Nmejcov-Pavkov, V. 1964, Sidlisko bolerzskeho typu v Nitrianskom Hrdku. - Slovenska archeolgia 12/1, 163-230. Oman, D. 1981, Brinjeva gora 1953. - Arheoloki vestnik 32, 144-218. Pahi, S. 1972, Pobreje. - Katalogi in monografije 6, Ljubljana. Pahi, S. 1976, Seline najdbe v zahodnih slovenskih goricah. - Poroilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 5, 29-83. Pahi, V. 1983, Zbelovo. - Poroilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 11, 85-143. Paulik, J. 1963, K problematike akanjskej kultry v Karpatskey kotline. - Slovenska archeolgia 11/2, 269-339. Patek, E. 1968, Die Urnenfelderkultur in Transdanubien. - Archaeologia Hungarica 44, Budapest. Pavk, J. 1981, Scasny stav studia lengyelskej kultry na Slovensku. Pamtky archeologick 72, 255-299. Raczky, P. 1974, A lengyeli kultra legksbbi szakasznak leletei a Dunntlon. - Archaeolgiai rtest 101, 185-210. Rihovsky, J. 1966, Poctky mladi (podolsk) fze stredodunajskho okruhu kultry popelnicovych pol. - Pamtky archeologick 57, 459-535. H.Simon, K. 1987, Neolit s rzkori teleplsek Tekenye hatrban. - Zalai mzeum 1, 7-47. Teran, B. 1990, Stareja elezna doba na Slovenskem tajerskem. - Katalogi in monografije 25, Ljubljana. Toik, A. 1961, Keramika zdolben brzdenym vpichom na juhozpadnom Slovensku. - Pamtky archeologick 52, 321-344. Vinski-Gasparini, K. 1973, Kultura polja sa arama u sjevernoj Hrvatskoj. - Monografije 1, Zadar. Vinski-Gasparini, K. 1983, Kultura polja sa arama sa svojim grupama. - V: Praistorija jugoslavenskih zemalja 4, 547-647, Sarajevo.
19
Irena SAVEL
CULTURAL INFLUENCES DURING PREHISTORY IN THE COUNTRY ON THE RIVER MURA The region which includes our country at the end of the neolithic period has, according to the findings from cave 1 at Bukovnica, been part of the cultural circle of the Lengyel Group. The pots with two ribbon handles under the outlet, bowls and vessels of conical and semicircular shape and bowls with thick upper rim, vessels with hollow stands, nozzled handles on vessels and plug-like projections as the only ornamentations on these vessels (t. 1-3) are characteristic features of the third degree of the Lengyel culture of the western part of Hungary and can also be found in the culture of Seca and Brodzany-Nitra in Slovakia. The majority of eneolithic material cultural relics of the Pomurje findings, however, are part of the Lasinja cultural circle. The prevailing shapes are semi-circular and biconical bowls (some of them with bellied hollow stands) or vessels, ornamented with smaller tongue-shaped applications or else with ornamentation characteristic of Lasinja culture such as engraving, shallow grooving, pricking of zig-zag lines or short incisions; further on there are numerous bellied pots, biconical pots with ribbon handles and conical lower end and cups or amphoras with cylindric neck and emphasized transition from the belly to the neck (t. 4-9). Similar amphoras, characteristic of the Lasinja culture libIII, originate from the Slovenian and Croatian finding sites of the group Balaton I. At the settlement of Bukovnica the presence of the Retz-Gajary culture can be traced in the unadorned cup with a handle, a cup with a wide overhanging handle ornamented with grooved incision and a small trapezoid figure, richly ornamented with grooved incision (t. 10). Among the newer vessels there are vessel fragments, ornamented with pine-tree branch and grooves and vessel fragments with profiled mouth (t. 11) which are very often found in the Boleraz culture. Also during the Bronze Age there is a stronger connection with Middle Europe. Among the findings originating from the Oloris settlement at Dolnji Lakos, there are mainly bigger bellylike pots, pots of slight profile without handles, smaller mugs with ribbon handles below the mouth, bowls with a wide port, narrow bottom, cups with a stand; of the metal findings the most important one is a bronze needle with a seal head (t. 12-16); there are similar findings in the Virovitica group of Western Croatia, at the finding sites of Western Hungary (Balatonmagyard-Hdvgpuszta and Hdvgpuszta) and the finding sites of South-Eastern Slovakia. The settlements of Gornja Radgona and Krievci are part of the settlement complex of the people on the Drava and Mura rivers which were holders of the so-called Ruse-Maribor cultural group. The thick, well-preserved cultural layers of the Gornja Radgona settlement prove that the south slope of the hill beneath the castle had been populated in a few phases. The first settlement horizon is characterized by belly-shaped pots with short cylindric neck ornamented by plastic projections, pots of oval shape with a slightly protruding mouth ornamented by a plastic rib, vessels with a slightly protruding mouth and bowls ornamented with inclined grooves (t. 17). The findings show the Bronze Age tradition and are ranked in the older phase of the urn-graveyard culture. In the second settlement horizon a more vivid ceramic shapes can be found such as conical pots with short neck, bowls ornamented by grooves, smaller pots with a high or a low conical neck (ornamented by plastic ribs with a garland motif), bowls ornamented with grooves, a few vessel fragments ornamented by
20
incisions of zig-zag lines, suspended triangulars, which can also be found in combination with white incrustation, still some of them are ornamented with a stamping technique or a pseudocord technique (t. 18-19). This horizon is also represented by a metal processing activity characterised by relics of baked clay layers with scoria particles and precious findings of twopart moulds and wedges (t. 20). This horizon originates from the time period of the PodravjeRuse group with evident eastern influences. The third horizon, however, already show ancient Hallstatt features, most of all as regards the wide wessels with upward neck, pots with conical neck and wart-like ornamentation, and trestle benches (t. 21). The findings from the Radgona barrow with a buried warior also date from this time period (late 8th Century B.C. and early 7th Century B.C.) and they hint at the custom which used to be quite common in the region of Pannnia, in the eastern alpine region and in central Italy.
21
Irena SAVEL
T. 1: Bukovnica. Vse keramika. M. = 1:2.* Risbe predmetov na tablah so risali: Dragica Lunder Knific, Vesna Veberi in Joe Varga.
22
T. 2: Bukovnica. Vse keramika. M. = 1:2.
23
Irena SAVEL
24
T. 4, 1: afarsko, 2-5: Bukovnica. Vse karamika. M. = 1:2.
25
Irena SAVEL
T. 5, 1: Bukovnica, 2: afarsko. Vse keramika. M. = 1:2.
26
T. 6: afarsko. Vse keramika. M. = 1:2.
27
Irena SAVEL
T. 7: afarsko. Vse keramika. M. = 1:2.
28
T. 8: Bukovnica. Vse keramika. M. 1 = 1:3; 2-3 = 1:2.
29
Irena SA VEL
T. 9, 1: afarsko, 2-7: Bukovnica. Vse keramika. M. = 1:2.
30
31
Irena SAVEL
32
T. 12: Dolnji Lako. Vse keramika. M. = 1:2.
33
Irena SAVEL
T. 13: Dolnji Lako. Vse keramika. M. = 1:2.
34
T. 14: Dolnji Lako. Vse keramika. M. 1 - 1:4; 2 - 1:2.
35
Irena SAVEL
T. 15: Dolnji Lako. Vse keramika. M. 1-2 = 1:4; 3-6 = 1:2.
36
T. 16: Dolnji Lako. Bron. M. = 1:2.
37
Irena SAVEL
T. 17: Gornja Radgona. Vse keramika. M. 1 = 1:4; 2-6 = 1:2.
38
T. 18: Gornja Radgona. Vse keramika. M. 1-2 = 1:4; 3-7 = 1:2.
Irena SA VEL
T. 19: Gornja Radgona. Vse keramika. M. 1-2, 5 = 1:2; 3-4= 1:4.
40
T. 20: Gornja Radgona. Kamen. M. = 1:2.
41
Irena SAVEL
HCnSTlAiTiZETm
it:Mff*^JWW
&Û**MW^
T. 21: Gornja Radgona. Vse keramika. M. 1 = 1:4; 2-5 = 1:2.
42
T. 22: Gornja Radgona. Vse bron. M. 1 = 1:5; 4, 8 = 1:4; 2-3, 5-7 - 1:2.
43
44
Npek a Mura mentn
HONTI Szilvia AZ URNAMEZS KULTRA DL-SOMOGYBAN Eladsomban Somogy megye dli rsznek ks bronzkorval foglalkozom. Ez a terlet - a Drvtl szakra hzd foly menti terletek s a Rinya vlgye - az skor nagyobb rszben elklnl a Dunntl ms terleteitl s kulturlisan az ettl dlre fekv, szak-horvtorszgi, s szak-szlovniai, Mura-Drva-Szva kzti terletekhez kapcsoldik. Ezt tapasztaljuk a ks bronzkorban is, az urnamezs idszak nagy rszben. A Drvtl szakra kt olyan lelhely ismert, melyek leletanyaga szinte a teljes urnamezs idszakot felleli, ezrt a korszakra jellemz leletanyagot e kt lelhely alapjn mutatom be. Mindkt lelhely Barcs vros kzelben fekszik: Pusztabarcson az urnamezs kultra temetiben tbb kisebb leletments is folyt, az innen szrmaz telepleletek s a Vukovri mezrl elkerlt anyag Rzss Mrtonnak, a barcsi Drva Mzeum munkatrsnak felszni gyjtsbl szrmaznak. A Dunntl ms terleteihez hasonlan az urnamezs kultra kialakulsnak idszakt egy halomsros hagyomnyokat rz csoport kpviseli terletnkn, mely szmos helyi sajtossgot is felmutat. Ez a Virovitica-csoport, melynek kt urnasrja kerlt el Pusztabarcson. A kt sr egymstl mintegy kt mterre fekdt, rtusuk s mellkleteik igen hasonlak voltak. A srgdrbe lltott urnt tl fedte, mell csszt bortottak. A srgdrt kitlt, a halotti mglyrl szrmaz faszenes fldben meggett fazk s cssze tredkei voltak. Leletanyaguk jl reprezentlja a csoport sajtossgait: ltalnos, ks halomsros - korai urnamezs tpusok, a cscsks perem tlak s a btykdszes, szalagfles csszk. Az urnk kiss eltrnek a msutt, gy pl. a Kis-Balaton krnykn elkerltektl: azoknl zmkebbek, az edny vallanak profillsa kevsb hangslyos, egyik esetben csak egy bekarcolt vonal jelzi azt. A fazekak helyi vltozatot kpviselnek: mly tl alakak, vzszintesen levgott peremk hromszg keresztmetszet. Ezekhez hasonlak, btykdszes csszk s cscsks perem tlak tredkeivel egytt a Vukovri mezn lv telepen is felsznre kerltek. A fazekakon, hombrokon gyakori a lcdsz, a gazdag, plasztikus dszts ksbb is jellemz ezen a terleten. Ennek a telepnek az lete - a felszni szrvny anyag alapjn - a korai urnamezs korban kezddik s tretlenl folytatdik az idsebb, majd a fiatalabb urnamezs korban is, azaz a Vinski-Gasparini felosztsa szerint az 1. fzistl a 4. fzis vgig. Pusztabarcson korai telepleletek nem kerltek el, a legkorbbiak a 2. fzisba sorolhatk, a legfiatalabbak az urnamezs korszak vgre, az 5. fzisba. Az urmaezs kultra 2. fzisban Dl-Morvaoszgtl Ausztrin s a Dunntl nagy rszn t szak-Horvtorszgig az urnamezs komplexum egysge figyelhet meg. Ennek az idszaknak a kermiaanyagban terletnkn is a Baierdorf-Velatice-csoportra jellemz urnamezs tpusok a jellemzek, a vzszintesen vagy ferdn skozott perem, illetve has ednyek magas, hromszg keresztmetszet fl csszk itt is gyakoriak. Tovbbra is
45
HONTI Szilvia
nagyszmban kerlnek el plasztikus dszts ednyek. Pusztabarcsrl felszni szrvny leletknt a korszakra jellemz bronztrgyak is elkerltek: tlcsrcsng, bunks fej t, kurdi tpus vdr tredkei. Dl-Somogy tbbi lelhelye is ebbe a korszakba tartozik. Ezek raktrleletek, mint pl. a bronz lbvrtet is tartalmaz rinyaszentkirlyi, valamint a kisebb berzencei s homokszentgyrgyi lelet s telepleletek, pl. Pterhidrl s Hromfrl. A 3. fzisban jelenik meg a sr, ferde kannelrval, illetve rkolssal val dszts az ednyek oldaln s peremn, a besimtott, rkolt minta, az S-profil csuprok, a 4. fzisban a bekarcolt minta s a besimtott hromszgekkel val dszts. Barcs-Pusztabarcson egy kisebb bronzlelet is elkerlt hrom tokos baltval s kt sarltredkkel, a 3. fzisban kerlhetett fldbe. A 4. fzisba tarozhat egy bronz karikalelet a Vukovri mezrl. A fiatalabb urnamezs kultrba, a 4-5. fzisba taroznak azok a srok, melyek Pusztabarcson kerltek el. Eddig ht, egymstl igen nagy tvolsgra fekv srt trtak fel 1985-94 kztt a barcsi s a kaposvri mzeum munkatrsai. Az 1994 vgn elkerlt kt, viszonylag kzeli sr tvolsga is 2,5-3 mter volt. A srok mindegyike szrt hamvasztsos rtus: ovlis vagy kerek srgdrben kisebb kupacban talljuk meg a hamvakat, ezekre helyezve a kisleleteket, kszereket, fenkvet, orsgombokat. Erre ltalban kis csszt tlkt bortottak, ezenkvl 2-6 ednyt lltottak a srba. A fiatalabb urnamezs kultra idszakra megint a sztvls, a helyi csoportok kialakulsa jellemz, st, szinte minden temet leletanyaga ms s ms. A pusztabarcsi lelhely fldrajzilag is az eddig ismert temetk kztt kztes helyet foglal el: a dlkelet-alpi urnamezs csoporthoz tartoz szaknyugat-horvtorszgi trescerovaci s krupacei, valamint a szlovniai ruse/maria rasti temetktl keletre, a Kiskszeg-Dalj-csoport temetitl nyugatra tallhat, a temet kermiaanyagban mindkt csoportra jellemz formkat s dsztmotvumokat megtalljuk: a nyugati, Haidin-Maria Rast/Ruse tpus temetkre oly jellemz ktfl ednyek kt srbl kerltek felsznre. A pusztabarcsi 2. s 3. srban olyan bekarcolt hromszgekkel dsztett ednyek voltak, amilyenek a trescerovaci s a krupacei temetbl ismertek. A nyugati terleteken ritka, a keleti, vukovri s dalji temetkben gyakori kannelradszes ednyek Pusztabarcson tbb srban is elfordultak. A srok kronolgiai helyzetnek tisztzst nhny fmlelet is segti: a 6. srbl elkerlt dsztett vfibula tredke a HB2 korszakba tartozik, a 2. srbl elkerlt velt ht vasks alapjn a temet legksbbi srjai a korszak legvgre, a HB3 idszakba tartoznak. Ezt a keltezst az 1. sr is altmasztja, melyben ms a Hallstatt-kultra fel mutat ednyformkat talltunk. A lelhelyrl felszni gyjtsbl a fiatalabb urnamezs kultrba sorolhat bronztk s karperec is ismertek, ezek valsznleg a teleprl szrmaz leletek kz tartoznak. A Barcs krnyki, itt ismertetett lelhelyek, a leletanyag rszben szrvny volta ellenre is lehetsget nyjtanak az urnamezs kultra idszaknak megismersre s jabb adatokat nyjtanak a folykzi npek ks bronzkori trtnetnek tisztzshoz.
46
Az urnamezs kultra Dl-Somogyban
THE URNFIELD CULTURE IN SOUTH-SOMOGY

The southern part of Somogy County, in cultural respects, differs from the other regions of Transdanubia and it is connected to the Mura-Drava-Sava area, laying southwards, during the most time of prehistory. The same phenomenon can be observed in the late Bronze Age, during the most part of the Urnfield period. North from the river Drava, near to Bares two sites are known, the finds of which cover nearly the whole Urnfield period: Pusztabarcs and Vukovri-mez. The finds connected to both settlements come from the surface collections by Mrton Rzss (Drava Museum, Barcs). At Pusztabarcs two urn graves of the early period of the culture, and seven cremation burials in the scattered ash form of the late Urnfield culture (phase 4-5) were excavated, besides, a smaller bronzefind of phase 3 came to light. The period of the emergence of the Urnfield culture, similarly to other regions of Transdanubia, is represented in our area by the Virovitica group which preserves earlier Tumulus culture traditions and which has its local peculiarities. These are represented very well by the two urn graves excavated at Pusztabarcs. During the middle period of the life of the culture the whole complex can be considered as homogeneous from South-Moravia to North-Croatia, this way the ceramic finds of the Baierdorf-Velatice group are characteristic for our region. During the late period of the Urnfield culture the complex is spread and local groups are forming. This can be observed in the case of the latest burials at Pusztabarcs the finds of which have their parallels from the Trescerovac and Krupace (North-Croatia), furthermore from the Ruse/Maira Rasti (Slovenia) cemeteries as well as from the graves of the Kiskszeg-Dalj group. The two sites at the vicinity of Bares, in spite of the fact that the finds partly come from surface collections, enlarge our knowledge about the Urnfield culture and give new data to clear the history of the Bronze Age peoples living in the interfluvial region.
47
48
Ljudi uz Muru
Marina IMEK SKUPNI NALAZ KALUPA IZ SV. PETRA LUDBREKOGO METALURKOJ DJELATNOSTI U SJEVEROZAPADNOJ HRVATSKOJ POETKOM STARIJEG ELJEZNOG DOBA
Geografske karakteristike mikro regije Selo Sv. Petar Ludbreki smjeteno je u Gornjoj Podravini, 40-tak km istono od Varadina. iroke aluvijalne ravnice pruaju se prema sjeveru uz rjeice Plitvicu i Bednju, sve do Drave. Prosjena apsolutna viina ove naplavne niine je oko 150 m. Teren je u prolosti cesto bio izloen poplavama, a movarna su podruja ve u prapovijesti predstavljala svojevrsnu zatitu naseljima koja su se nalazila na malo povienim lesnim gredama. Selo se proteze samim rubnim podrujem ravnice i njenim prijelazom prema pleistocenoj terasi na jugu (KURTEK, 1984, 9). Centralni dio sela, onaj najstariji, s dominantnom crkvom Sv. Petra situiran je upravo na blagom uzvienju. Dalje prema jugu prijelaz je prema 3. reljefnoj zoni - breuljkasto-brdovitom podruju Kalnikog gorja (SI. 1). Kao to su srednjevjekovna i suvremena naselja nastajala na malo povienim poloajima, tako su i tragovi onih znatno starijih, prapovijesnih konstatirani na slinim pozicijama. Iako su aluvijalne grede uzdignute od okolnog terena za samo 1-3 m, one su, okruene movarnim terenom, ipak pruale dovoljnu sigurnost. I bogata hidrografska mrea svakako se kao dodatni povoljni faktor reflektirala na naseljenost ovog dijela sjeverozapadne Hrvatske. Dananja glavna longitudinalna saobraajnica, koja se gotovo paralelno s Dravom proteze u smjeru zapad-istok, prati staru prirodnu komunikaciju junim rubnim dijelom dravske niine. Ovaj prometni pravac koristen je tokom prvih stoljea poslije Krista (prometnica Poetovio - Iovia - Mursa) ali sa ivahnim prometnim vezama svakako treba raunati i u prapovijesti. Osim ove glavne prometnice znaajni su i sporedni antiki saobraajni pravci koji su se odvajali prema jugu odnosno jugozapadu te prema sjeveru, prelazeci Bednju. Arheoloka nalazita ovog dijela Podravine iz vremena kulture polja sa arama ali prije svega iz starijeg eljeznog doba ukazuju na relativno gustu naseljenost. Prapovijestna naselja u Martijancu, Sigecu, Sv. Petru Ludbrekom nastala su upravo u kontaktnoj zoni vodoplavne ravnice i pleistocene terase. Arheoloka topografija Sv. Petra U neposrednoj okolici Sv. Petra registrirano je vie arheolokih lokaliteta od kojih su samo 2 istraivana. Ve i sami toponimi, kao to su SELIE, GRADINA, KOLIBE, GRADIE, ukazuju na stari naseobinski sloj na ovim lokacijama (IMEK, 1979, 106). Na sjevernom perifernom dijelu dananjeg sela, uz glavnu prometnicu, nalazi se danas gotovo
49
Marina SIMEK
uniteno nalazite STARO GROBLJE. Prvobitno je to bila povrinom vea prirodna uzvisina, no njen je znatni dio mehanizacijom potpuno uniten, a onaj manji, preostali, teko je oteen intenzivnom obradom tla. Istraivanjima koja je 1960. god. proveo Arheoloki muzej iz Zagreba otkriveni su dijelovi naselja starijeg eljeznog doba. Naselje je pripisano Ha C2 i Ha Dl stupnju odnosno prema kasnijoj podjeli horizontu 2 i 3 grupe Martijanec - Kaptol (VINSKI-GASPARINI, 1987, 193 i d.). Toponim STARO GROBLJE ne moe se povezati s prapovijesnih naseobinskim kompleksom, ve se on odnosi na znatno mlade, srednjevjekovne grobove ukopane u stariji arheoloki sloj (VINSKI-GASPARINI, 1984, 45). 1977. i 1978. god. na lokalitetu, koji je u meduvremenu i dalje unitavan, ponovo su vrena manj a istraivanja zatitnog karaktra. Tom su prilikom o naselju dobiveni novi podaci, izuzetno vani kako za kronologiju naselja tako i za sagledavanje njegove ekonomske baze - metalurgije. Ostava ljevaa bronce Na dnu jame 1, duboke 110 cm, leali su keramiki i kameni kalupi za odlijevanje razliitih bronanih predmeta, keramike jezgre ili klinovi te keramika cijev - sastavni dio mijeha za potpirivanje vatre (SI. 2). Ovaj skupni nalaz kalupa i pripadajueg pribora predstavlja oito inventar ljevake radionice koja je, po svemu sudei, kroz due vrijeme radila na perifernom dijelu naselja. Obzirom da su tokom istraivanja u bliini jame 1 identificirani takoder i ostaci talionike pei, moemo pretpostaviti da je ekonomsku osno vu naselja predstavljala i metalurka djelatnost. Ovaj nalaz kalupa, najvei na podruju Hrvatske, tovie najvei i na podruju ex-Jugoslavije, moe se po veliini usporedivati s nalazima iz Sokola u Bugarskoj (KOJEV, 1950), Ciumetia u Rumunjskoj (PETRESCU-DIMBOVITA, 1977, 90) te s poznatim nalazom iz naselja Velem (v. MIKE, 1908), bez obzira to su ovi kronoloki stariji od naega. Zanimljivost i znaaj depoa iz Sv. Petra je u raznolikosti predmeta koritenih direktno u procesu lijevanja bronce. Zastupljeni su i kalupi i jezgre, a napokon i keramika cijev. Nadalje, prisutni su i keramiki i kameni dvodijelni kalupi, zatim keramiki poklopci za jednodijelne kalupe, a posebno su znaajni kalupi za jednokratnu upotrebu. Ovi potonji su na naim lokalitetima vrlo rijetko nalaeni ili, stoje ak vjerojatnije nisu identificirani zbog svoje fragmentarnosti koja je uvjetovana specifinom tehnikom lijevanja. Pravi raritet unutar zatvorenog nalaza predstavlja jedan cijeli, dakle neiskoriteni kalup za lijevanje u tehnici a cire perdue". Relativno veliki dijapazon predmeta koji su se lijevali u ovoj radionici obuhvaa dva tipa upljih sjekira (s jednom i one s dvije uice), kopija, dlijeta, noeve, ekie, strelice, moda nakit, dijelove konjske opreme te poluizradevine - sipke. Otkrie ostave ljevakog inventara deponiranog na jugozapadnom perifernom dijelu naselja dalo je lokalitetu potpuno novi znaaj-definiralo ga je kao jako ekonomsko sredite starijeg eljeznog doba na podruju hrvatske Podravine i Medimurja. Najbitnija je vjerojatno bila upravo metalo-preradivaka produkcija. Ona je, bez obzira da li je u spomenutom periodu bila jedina na ovom podruju ili jedna od rijetkih, sigurno pridonosila ekonomskoj sigurnosti stanovnika naselja. Uz ovako raznoliku proizvodnju oruda, oruja i dijelova konjske opreme moramo pretpostaviti i ivlje trgovake veze, dakle i kontakte s drugim bliim i daljim podrujima. Na temelju tipolokih karakteristika predmeta koji su se ovdje lijevali pomaknut je
50
Skupni nalaz kalupa iz Sv. Petra...
poetak ivota u naselju na prijelaz Ha B3 stupnja u Ha Cl stupanj, dakle u kasno 8. i rano 7. st. pr. Krista (IMEK, 1979, 118; VINSKI-GASPARINI, 1987, 191-192). Time su upotpunjeni i podaci o najstarijoj fazi grupe Martijanec-Kaptol pa e njenom horizontu 1 uz grobove na Lepoj ravni pod Potelom, uz nalaze iz tumula u Gornjoj Radgoni i prapovijesne grobove u empetru pripadati i nalazi iz naselja u Sv. Petru Ludbrekom (VINSKIGASPARINI, 1987, si. 11). Na podruju austrijske tajerske veliku srodnost grupi MartijanecKaptol nalazimo u grupi Wies odnosno Kleinklein, jednako kao to slinost pokazuju i istovremeni nalazi iz Gradia i zapadne Madarske (VINSKI-GASPARINI, 1987, 227). Znaaj ke ljevakog inventar a U ostavi su najbrojniji kalupi za viekratnu upotrebu. S obzirom na primjenivanu tehniku lijevanja svi su bifacijalni to znai daje negativ urezan u obje polovice. Unutar ove kolekcije diferenciraju se dvije podgrupe: keramiki kalupi i kameni. Sauvana su svega 3 keramika jezgrenika (T. I: 1-3) to u sveukupnom odnosu prema kamenima ini 21, 4%. Odnos u korist kamenih kalupa potpuno je razumljiv poto je trajnost i otpornost peene gline u procesu lijevanja znatno manj a nego to je to sluaj s kamenom pjeenjakom. Do oteenja i deformacija moglo je doi kako u toku izrade kalupa tako i kod lijevanja. Dvodijelni masivni kalup (T. I: 1, 2) sluio je za lijevanje upljih sjekira s jednom uicom. Iako su polovice znatno oteene, tako da nije vidljiv kompletan negativ, dimenzije oba jezgrenika, boja i kvaliteta gline te konano marke urezane na bonim stranama (T. I: lb, lb), upuuju na pripadnost obiju polovica istom kalupu. Trei jezgrenik sluio je za odlijevanje upljih sjekira s jednom uicom (T. I: 3). Sva tri jezgrenika bila su u funkciji to dokazuju promjene uoljive na povrinama negativa. One su posljedica dodira vrue litine s povrinom kalupa. Iako je visoka temperatura mogla otetiti radnu povrinu keramikog kalupa, ipak je on mogao izdrati i vie od jednog lijevanja, naravno ukoliko je bio pravilno izraden od kvalitetne mjeavine gline, pijeska i vode (IMEK, 1990). Stoga smatram da su i keramiki kalupi ove vrste svakako viekratno upotrebljavani to medutim neki autori osporavaju (DURMAN, 1983, 30). Drugu skupinu ine kameni kalupi. Svi su izradeni iz pjeenjaka, sirovine koja se lako moe nai u okolici Sv. Petra (ELEREK, 1984, geol. karta). Svi sauvani kameni kalupi pripadaju dvodijelnom tipu no tek su u 4 sluaja od takvih dvodijelnih kalupa sauvane obje polovice odnosno oba jezgrenika (T. I: 5, 6; T. II: 1, 2: T. III: 1, 2, 6, 7). Osobito je zanimljiv masivni kalup za odlijevanje bronanih upljih sjekira s dvije uice (T. II: la, 2a). Naime takve sjekire nisu uobiajene na podruju srednje Europe. Za pretpostaviti je da su se u Podravini proizvodile za trgovaku razmjenu s drugim geografskim podrujima, jer nedostatak nalaza pozitiva govori da se vjerovatno ovdje nisu koristile. Treba naglasiti da je u poznatom metalurkom centru u Velemu takoder naden kalup za odlijevanje istog tipa sjekira estih u junoj zoni - od Iberijskog poluotoka do Ponta (PATEK, 1968, 43). Primjerke sline naem nalazimo na sjevernoj obali Crnog mora. Prema tipologiji A. Leskova oni bi pripadali III tipu sjekira s dvije uice odnosno kimerijskom tipu (LESKOV, 1981, 78) prilino dugog trajanja od 12. do 8. st. pr. Kr. Stranja strana jedne od polovica kalupa sluila je za odlijevanje bronanih poluizradevina koje su se naknadno obradivale kovanjem ili izvlaenjem. (T. II: 2b). Stranja strana parnog jezgrenika sluila je pritom kao poklopac na
51
Marina SIMEK
to upuuje preslikani" negativ u formi riblje kosti; oni dijelovi poklopca koji su bili u kontaktu s vruom litinom promijenili su boju. (T. II: 2a). Tako je i ovakva neznatna promjena boje potvrda za odredenu tehniku lijevanja i dobru iskoritenost jezgrenika. Takoder i bone strane ovih jezgrenika sluile su za odlijevanje masivnijih tapiastih poluproizvoda (T. II: le, 2c), to sve govori o spretnosti i snalaljivosti ljevaa. Za odlijevanje glatkih upljih sjekira s jednom uicom sluio je jezgrenik koji u donjem dijelu ima jo jedan primarni negativ, vidljiv samo djelomino (T. I: 4). Moda je ovaj kalup tek trebao biti koristen poto povrina negativa djeluje kao da nije bila u dodiru s vrelom litinom. U naoj radionici proizvodila su se i dlijeta s tuljcem za nasad drke (T. I: 5a, 6a; T. III: 3). Jo je Kaiman von Mike pretpostavio, a u kontekstu nalaza iz Velema, da su ovakva dlijeta izmedu ostalog sluila i za obradu relativno mekanog pjeenjaka odnosno za urezi vanje negativa u povrinu jezgrenika (MIKE, 1928, 5). Na jednom od dva jezgrenika vidljiv je i primarni negativ (T. I: 5b), a na drugom forma za lijevanje vrhova strelica - sa zajednikim ulijevnim kanalom (T. I: 6b). Prema tome, nakon stoje primarni kalup bio oteen teje postao nepodesan za lijevanje, on nije odbaen. Njegov je dio ponovo iskoriten pa je na suprotnoj strani urezan negativ za odlijevanje dlijeta i toj je polovici konano pri dodana druga. Medu orudem koje se proizvodilo u Sv. Petru prepoznajemo jo jedan tip dlijeta s tuljcem za nasad drke (T. III: la, 2a). To je razvrta (Kreuzmeissel ili Hohlschaber), alat koji je poznat takoder s nalazita zapadne Madarske, npr. iz Velema te sa brda Sag (MOZSOLICZ, 1973-1974, T. 11, 3). Na ovom potonjem lokalitetu zdruen je unutar zatvorenog nalaza s bronanim inventarom kasne kulture polja sa arama pa je i ovaj nalaz sinhroniziran s njezinom fazom IV u sjevernoj Hrvatskoj, to odgovara Ha BI i Ha B2 periodu (MOZSOLICZ, 1973-1974, 95). No, za cjelokupni nalaz metalurke radionice iz Sv. Petra Ludbrekog od bitnog je znaaja funkcija ovakvih dlijeta. Ona su, osim kod izrade kalupa, mogla sluiti i kod daljnje obrade bronce pa su se moda jednim dijelom proizvodila za prodaju, a dijelom i za potrebe radionice. Uz spomenute alate ovdje su se odlijevali i ekii, kako oni masivniji (T. III: 4) tako i manji, laganiji, oito namijenjeni finijim poslovima, moda obradi rubnih dijelova predmeta iz bronanog lima (T. III: 5). Izgled ostrica odnosno udarnih povrina ovih ekia ne moemo rekonstruirati jer su one bile obradivane tek nakon vadenja odljevaka iz kalupa. Kompletno je sauvan jedan dvodijelni kalup za odlijevanje kopalja s tuljcem za nasad. (T. III: 6, 7). Tuljac se pretvara u rebro koje se proteze do vrha lista. Posebnost ovog kalupa ine 4 rupice, dvije izbuene na sljubnici, dakle izvan negativa, a dvije na samom rubu negativa to znai daje odljevak morao imati greku (T. III: 6a). Funkcija ovih rupica za sada je nejasna tim vie to se i na drugoj polovici nalazi jedna rupica. Medutim, ona se ne poklapa niti s jednom na parnom jezgreniku. Iako se za sada ova pojava ne moe dovesti u vezu s tehnologijom i procesom lijevanja, ne ini mi se prihvatljiva niti teorija o namjernom oteivanju kalupa (WANZEK, 1989, 67). U depou je sauvan i dvodijelni kalup za odlijevanje noeva blago povijene ostrice (T. III: lb, 2b). Noevi su imali tuljac za nasad drke i upravo ovaj tip predstavlja vrlo vaan element za dataciju skupnog nalaza. No istog tipa poznat je iz ratnikog groba kod Villacha (PITTIONI, 1954, si. 6) datiranog u Ha B3 period odnosno njegov prijelaz na Ha C1 stupanj, dakle u drugu polovicu 8. do u 7. st. pr. Kr.
52
Pojedini predmeti mogli su se izradivati i u jednodijelnim kalupima, npr. srpovi. U torn sluaju kalup je morao biti poloen horizontalno, za razliku od dvodijelnih kalupa koji su zbog drugaijeg naina ulijevanja litine bili postavljeni okomito. Uz jednodijelne kalupe koristili su se poklopci (T. IV: 1,2). Oni su osiguravali bolju kvalitetu odljevka jer su prijeili oneienje litine ali i savijanje odljevka u procesu hladenja. Za jedan od poklopaca, a oba su keramika, pretpostavljam da nije bio u funkciji (T. IV: 1). U protivnom bi se na njegovoj plohi sigurno nazirali obrisi predmeta kojeg je prekrivao. Visoka temperatura tekue bronce svakako bi izazvala odredene promjene na povrini s kojom bi bila u dodiru. To uostalom dokazuju i obrisi lamela u obliku riblje kosti, vidljivi na lednoj strani ranije spomenutog kamenog jezgrenika. Iako su kalupi iz Sv. Petra Ludbrekog sluili za izradu razliitog oruja i oruda ipak moemo istaknuti neke zajednike karakteristike cijele kolekcije: 1. Za sve dvodijelne kalupe vazi samo jedna tehnika ulijevanja metala; bronca se ulijevala kroz proirenje ulijevnog kanala, a proirenje se uvijek nalazi samo na jednoj polovici kalupa (T. IV: 3-5). 2. Svi kalupi imaju marke za precizno poklapanje jezgrenika i to uvijek samo na jednoj bonoj strani kalupa (T. I: 3b, 4b, 7; T. II: 3; T. III: 8). 3. Mnogi od naih kalupa imaju urezana po 2 ili vie negativa odnosno negativi se nalaze na obje strane jezgrenika. U nekim se sluajevima radi o daljnjem koristenju ve oteenog kalupa, dakle o njegovoj prenamjeni za lijevanje novog predmeta (T. I: 5b). Drugi razlog je racionalno koristenje kalupa za odlijevanje vie razliitih predmeta, moda i s mogunou slaganja kalupa u niz (T. III: 1,2). 4. Na nalaz jedan je od rijetkih u ovom dijelu Europe u kojem se moe uspostaviti veza izmedu klinova (jezgri) i kalupa (T. IV: 6-13). Jezgre su se koristile kod izrade onih predmeta koji imaju upljinu - tuljac za nasad drke. Najee su to uplje sjekire, dlijeta, ekii i dr. Sve jezgre, a nadeno ih je 8 po dimenzijama razliitih, izradene su iz peene gline, dugoljastog su oblika, u donjem se dijelu suavaju. Zavretak im je zaobljen, a gornji dio ravno odrezan. Na jezgrama se moe dobro razlikovati donji dio koji je bio uronjen u vruu broncu pa je promijenio boju (ili ak nosi tragove bronce) od gornjeg dijela koji je bio izvan litine i kalupa (npr. T. IV: 8). Sve jezgre, osim jedne, imaju na gornjem rubu mali urez - oznaku koja markira prednju stranu, a nju je metalurg okretao prema kanalu za ulijevanje litine (tragovi ulijevanja: T. IV: 6a, 13a). Oito je daje majstor pokusima ustanovio koji je poloaj jezgre unutar kalupa optimalan za odlijevanje predmeta podjednako debelih stijenki pa je urezivanjem oznake izbjegao moguu zabunu. Osim analognih nalaza sa ve spomenutih metalurkih lokaliteta treba svakako spomenuti i jezgru iz naselja u Gornjoj Radgoni koja zajedno s fragmentima kalupa sigurno signalizira odredenu ljevaku aktivnost (HORVAT-AVEL, 1981, 298, T. I: 19). Jedno od pitanja vezanih uz ljevarstvo i metalurgiju, a koje zahtjeva daljnju diskusiju, je i pitanje fiksiranja jezgre. Da li je ona stvarno bila uvrena glinenim omotaem oko kalupa kao to mis le neki autori (WANZEK, 1989, 64)? ini mi se da bi se najblii odgovor mogao dobiti eksperimentom, kao to je eksperiment posluio i kod rekonstrukcije izrade Zemljanih kalupa (IMEK, 1990). Drugu vrstu kalupa, znatno rijedu, predstavljaju kalupi za jednokratnu upotrebu (T. V). Poto su namijenjeni specifinom postupku lijevanja kod kojeg se kalup mora razbiti, dakle
53
Marina IMEK
unititi kako bi se izvadio odljevak, ovako fragmentirani i neprepoznatljivi rijetko se nalaze i identificiraju. U Sv. Petru su nadena 4 mala krukolika kalupa (T. V: 1-4) od kojih je jedan cijeli (T. V: 3, 3a). To znai da kalup nije bio iskoriten za lijevanje, jer bi u protivnom na kraju procesa morao biti razbijen. Zahvaljujui rentgenskoj snimci ovog cijelog primjerka moglo se zakljuiti da su ovi kalupi sluili za proizvodnju razvodnika za remenje na konjskoj opremi trakokimerijskog 'tipa. Analogne razvodnike kartirao je G. Kossack i uoio njihovu kronoloku diferencijaciju idui od istoka prema zapadu (KOSSACK, 1953, 138, karta 3). Ovo je dakle u naem nalazu drugi element materijalne kulture istonog porijekla (uz sjekire s dvije uice). Sv. Petru teritorijalno najblii nalaz predmeta trakokimerijskog stila je ostava iz Legrada, u bliini utoka Mure u Dravu, koja oznaava sam poetak starijeg eljeznog doba (VINSKI-GASPARINI, 1973, 168, tab. 127). Dodue, trakokimerijski elementi prisutni su i medu nalazima iz tumula u Dvoriu-Turiu u Medimurju, ali su kronoloki neto mladi od materijala iz Legrada i Sv. Petra (VINSKI-GASPARINI, 1987, 199, si. 12: 21). Ostali fragmentarno sauvani kalupi za jednokratnu upotrebu naalost nisu u dovoljnoj mjeri prepoznatljivi pa se ne moe zakljuiti kakvi su se predmeti u njima odlijevali (npr. T. V: 7, 8, 12-15). Jedino neto kompletniji kalup sa sauvanim ulijevnim kanalom te fragmente njemu slinog, moemo povezati openito s produkcijom kolutastih predmeta nedefinirane namjene (T. V: 6, 9-11). Posljednji predmet iz jame 1 u Sv. Petru, a koji je takoder najue povezan s metalurkom djelatnosti u naselju, je keramika koljenasto savijena cijev dekorirana stiliziranim prikazom konjske glave s naznaenom grivom (T. VI: 1). Na lokalitetu Velem nadeno je nekoliko keramikih cijevi (MIKE, 1899, Fig. 9, 10, 11). Svaka od njih sluila je kao sastavni dio mijeha za potpirivanje vatre, a tirne postizanje visoke temperature neophodne za taljenje rudae. Na iri otvor cijevi privrivao bi se mijeh, a ui dio cijevi stavljao se u otvor talionike pei ili pak neposredno iznad otvorenih, malo ukopanih ognjita, takoder koritenih u metalurkim centrima (RODEN, 1988, si. 14). Daje naa cijev imala istu ovakvu funkciju potvrduju promjene izazvane visokim temperaturama, vidljive na njenom uem otvoru. O tipu mijeha koji je bio u upotrebi nemarno na alost nikakvih podataka. Analogije za koljenasto savinutu cijev iz Podravine nalazimo na madarskim lokalitetima Velem, brdo Sag i Kornye (RODEN, 1988, si. 15), u Brezniku kod Dragatua u Beloj Krajini (DULAR, 1985, 66) te na nalazitima Bosne, sjeverne Italije, vicarske itd. Pitanje sirovine O porijeklu sirovine koja je koritena u pojedinom metalurkom centru ne moe se govoriti bez prethodno provedenih analiza sastava bronce. Ovakve analize na materijalu iz Sv. Petra Ludbrekog na alost nisu vrene pa o ishoditima bakra i kositra moemo govoriti tek uopceno. Kartiranje danas poznatih leita bakra pokazalo je nekoliko zona s izrazitom koncentracijom nalazita. Istie se podruje zapadne Slovenije, sredinje Bosne, istone Srbije i Slovako Rudogorje (WANZEK, 1989, karta 71). Obrada rudita bakra na podruju exJugoslavije upuuje i na odredena, dodue skromnija, izvorita ove sirovine i u sjeverozapadnoj Hrvatskoj (DURMAN, 1983, 8 i d.). Upravo su ona mogla biti zanimljiva za lokalnu metalurku djelatnost.
54
Danas poznata leita kositra su malobrojna i medusobno udaljena. Nalaze se na podruju eke i Slovake, Rumunjske i Sake (WANZEK, 1989, 177). Ostali nalazi ljevakog inventara s podravsko-meimurskog podruja Opisani depo iz Sv. Petra Ludbrekog nema analogija na ovom podruju. iroki dijapazon predmeta koji su se ovdje proizvodih, veliki broj pohranjenih kalupa, razliite tehnike lijevanja, serijska proizvodnja bronanih predmeta i dvostrano koristenje poj edinih jezgrenika ukazuju na razvijenu tehnologiju obrade metala ali i na znaaj koji je ovaj Ijevaki centar imao za regiju na samom poetku starijeg eljeznog doba. Ipak treba u kontekstu gradiva spomenuti i ostale, pa makar skromne tragove ljevake aktivnosti s obradivanog podruja. S lokaliteta Kameni Vrh zapadno od Varadina potjee keramika jezgra vrlo slina onima iz Sv. Petra (T. VI: 2). Na Kamenom Vrhu, nalazitu unitenom eksploatacijom kamena, nalazilo se naselje gradinskog tipa datirano u Ha B period (IMEK, 1985). Iz Medimurja, iz centra akovca, raspolaemo sluajnim nalazom vrlo dobro sauvanog kamenog kalupa (T. VI: 3). To je jezgrenik dvodijelnog kalupa za odlijevanje upljih sjekira s pseudozaliscima (VIDOVI. 1989, 454). Iz nekropole u Velikoj Gorici poznata je slina sjekira datirana u Ha BI period pa e i kalup iz akovca pripadati istom vremenu (VINSKI GASPARINI, 1983, 589). Posljednji nalaz potjee s nalazita Cerine 7 kod Koprivnice u Podravini. Radi se o fragmentu kalupa za jednokratnu upotrebu (T. VI: 4). Sauvan je samo ulijevni kanal tako da se o izgledu pozitiva ne moe nista rei. Kalup se na temelju nalaza keramike iz objekta unutar naselja datira u sam poetak kulture polja sa arama (MARKOVI, 1994). Sva ova tri nalaza starija su od radionice u Sv. Petru koja je na poetku jednog novog vremena proizvodila oruje, orude i konjsku opremu potujui tradicionalne autohtone oblike ali i prihvaajui impulse novog doba te utjecaje iz udarjenih kulturnih zona. Zakljuak U Sv. Petru Ludbrekom djelovala je poetkom starijeg eljeznog doba radionica ljevaa bronce koja je na prijelazu 8. u 7. st. pr. Kr. svakako osiguravala ekonomsku stabilnost naselja te putem trgovakih razmjena sigurno vrila odredeni utjecaj i na susjedna podruja. Bogatstvo i raznolikost inventara ukazuju na znaajniji metalurki centar, na koristenje razliitih tehnika lijevanja, dobro poznavanje tehnologije, bogatu paletu bronanih proizvoda i prihvaanje odredenih stilskih utjecaj a s istoka. Upravo ovi elementi povezuju radionicu u Sv. Petru s metalurkim centrom na lokalitetu Velem u Madarskoj.
55
Marina SIMEK
Literatura
DULAR, 1985 - J. Dular, Topografsko podroje XI (Bela Krajina), Arheoloka topografija Slovenije, Ljubljana DURMAN, 1983 - A. Durman, Metalurgija vuedolskog kulturnog kompleksa, Opuscula Archaeologica 8, Zagreb ELEREK, 1984 - I. Elerek, Prikaz geologije ludbrekog podruja s posebnim osvrtom na pojave mineralnih sirovina, Ludbreg - monografija, Ludbreg, 27-39 HORVAT-AVEL, 1981 - I. Horvat-avel, Rezultati sondiranja prazgodovinskega naselja v Gornji Radgoni, Arheoloki vestnik 32, Ljubljana, 291-311 KOJEV, 1950 - N. Kojev, Kolektivna nachodba na kalapi za bronzovi bradviki i barchove na bronzovi kopija v zemlieto na s. Sokol Novozagorska okolija, Izvestia Archeologiceskija Institut, Sofija KOSSACK, 1954 - G. Kossack, Pferdegeschirr aus Grbern der alteren Hallstattzeit Bayerns, Jahrbuch des Rmisch-Germanischen Zentralmuseums 1, Mainz, 111-178 KURTEK, 1984 - P. Kurtek, Ludbreka Podravina, Ludbreg-monografija, Ludbreg, 9-27 LESKOV, 1981 - A. M. Leskov, Jung- und sptbronzezeitliche Depotfunde im nordlichen Schwarzmeergebiet I (Depots mit einheimischen Formen), Prhistorische Bronzefunde Abt. 20, Bd. 5, Mnchen MARKO VI, 1994 - Z. Markovi, Cerine-Arheoloka istraivanja, katalog izlobe, Koprivnica MIKE, 1899 - K. v. Mike, Prhistorische Werkstttenfunde aus Velem St. Veit bei Gns, Mittheilungen der Antropologischen Gesellschaft in Wien, 29-1, Wien, 6-11. MISKE 1908 - K. v. Miske, Die prhistorische Ansiedlung Velem St. Vid, Wien MISKE 1929 - K. v. Miske, Bergbau, Verhttung und Metallbearbeitungswerkzeuge aus Velem St. Veit (West-Ungarn), Wiener prhistorische Zeitschrift 16-2, Wien, 81-95 MOZSOLICZ, 1979 - A. Mozsolicz, Bronzefunde von Sag-Berg bei Celldmlk, Savaria 7-8, Szombathely, 1973-1974, 81-113 PATEK, 1968 - E. Patek, Die Urnenfelderkultur in Transdanubien, Archaeologia Hungarica 44, Budapest PETRESCU-DIMBOVITA, 1977 - M. Petrescu-Dimbovita, Depozitele bronzuri din Romania, Bukarest RIHOVSKI, 1972 - J. Rihovski, Die Messer in Mhren und den Ostalpengebiet, Prhistorische Bronzefunde 7/1, Mnchen RODEN, 1988 - Ch. Roden, Blasrohrdsen - Ein archologischer Exkurs zur Pyrotechnologie des Chalkolithikums und der Bronzezeit, Der Anschnitt - Zeitschrift fr Kunst und Kultur im Bergbau 3, Bochum IMEK, 1979 - M. imek, Sv. Petar Ludbreki - nalaz metalurke radionice, Podravski zbornik 79, akovec, 106-119 IMEK, 1985 - M. imek, Kameni Vrh, Godinjak Gradskog muzeja Varadin 7, Varadin, 49-81 IMEK, 1990 - M. imek, O izradi prethistorijskih glinenih kalupa (na primjeru nalaza iz Sv. Petra Ludbrekog), Arheoloka istraivanja u Podravini i kalniko-bilogorskoj regiji, Izdanja HAD-a 14, Zagreb, 93-99 VIDOVI, 1989 - J. Vidovi, Bronano doba Medimurja, Arheoloki vestnik 39-40, Ljubljana, 453-475
56
VINSKI-GASPARINI, 1983 - K. Vinski-Gasparini, Kultura polja sa arama sa svojim grupama, Gmpa Velika Gorica, Praistorija jugoslovenskih zemalja 4, Bronzano doba, Sarajevo, 583-599 VINSKI-GASPARINI, 1984 - K. Vinski-Gasparini, Prethistorija ludbrekog kraja, Ludbregmonografija, Ludbreg, 39-49 VINSKI-GASPARINI, 1987 - K. Vinski-Gasparini, Grupa Martijanec-Kaptol, Praistorija jugoslovenskih zemalja V, eljezno doba, Sarajevo, 182-232 WANZEK, 1989 - B. Wanzek, Die Gussmodel fur Tullenbeile im sdstlichen Europa, Universitatsforschungen zur prhistorischen Archologie 2, Bonn
57
Marina SIMEK
AS REGARDS THE FINDING OF THE MOULD OF ST. PETER OF LUDBREG ON METALURGICAL ACTIVITY IN THE SOUTH-WESTERN PART OF CROATIA AT THE BEGINNING OF EARLY IRON AGE During the archaeological excavations, performed in 1960 at the location of Staro Groblje, St. Peter of Ludbreg, a pre-historic settlement dating into the early Iron Age, was found. Minor protective exavations in 1977 and 1978 disclosed the most important finding of this site, a fragment af a bronze pitcher. The versatility of the preserved inventory (moulds, tube, core) point to the features of the site as having been an important metalurgical centre of the region of the region of Podravina, Croatia and the nearby Medjimurje, Croatia, as well as to numerous features, through which this workshop is linked to the well-known metalurgical centre of Velem, Hungary. It is for the first time that a complete inventory of the heritage dating back to the 8th Century B. C. has been presented.
58
T. I: Sv. Petar Ludbreki - 1-3 keramika; 4, 5 kamen
59
Marina SIMEK
T. II: Sv. Petar Ludbreki - sve kamen
60
T. III: Sv. Petar Ludbreki - sve kamen
61
Marina SIMEK
T. IV: Sv. Petar Ludbreki - 1 , 2 , 6-13 keramika; 3-5 kamen
62
T. V: Sv. Petar Ludbreki - sve keramika
63
Marina SIMEK
T. VI: 1 - Sv. Petar Ludbreki, keramika; 2 - Kameni Vrh, keramika; 3 - Cakovec, kamen; 4 - Cerine, keramika
64
Npek a Mura mentn
SZKE Bla Mikls A MURAVIDK KORA KZPKORI TRTNETE A Mura fels folysvidke a rmai korban Noricum, az als Pannnia provincia rsze volt. A klnbz tartomnyokhoz tartozs az let minsgben nem mutatkozott meg szembetnen, a kultra s a gazdasg terletn is csak loklis eltrsek regisztrlhatk. Az itt lt lakossg letsznvonalt jl reprezentlja az a villa rustica, amit a Szvz (Kanizsa) vlgyben Alsrajk-Kastlydomb lelhelyen trtunk fel. A frdvel, reprezentatv helyisgekkel elltott villagazdasgban a 2-A. szzadban laktak, tbbszr meg is jtottk, a 3. szzad elejn pedig tbb helyisgt sznes mozaikpadlval bortottk. Hasonl, erdtett villa llt a 3-4. szzadban Nagykanizsa-Inkey kpolnnl. A nagyobb teleplsek kzl Sallt (Zalalvt), az egyelre mg nem lokalizlt Halicanumot (Alslendva krzetben), a Murakz Drva-parti oldaln Poetoviot (Pettau-Ptujt) a noricumi oldalon pedig Flavia Sival (Leibnitzet) emlthetjk meg, mint olyan helyeket, melyek a tjegysg szmra a vrosi kultrt kzvettettk. A npvndorls kor azutn jelents trendezdst hozott a vidk letbe. Pannnia - gy a Zala-Mura vidk is - egyre bizonytalanabb meglhetst nyjtott az egymst kvet foederati npek zaklatsa, fosztogat letmdja miatt, a romanizlt lakossg egyre nagyobb tmegekben hagyta el a tartomnyt s hzdott a birodalom kzpontibb, vdettebb vidkeire. Minden bizonnyal az Alpok folyvlgyei, gy a Mura fels folysvidke is befogadott oltalomra vgykat. A Mura, a Drva s a Szva folyk fels szakaszainak, a kora kzpkori Karantnia, fknt annak magja, Villach s Klagenfurt krnyknek npessge ettl az idtl ms fejldsi ton kezdett jrni, mint tle keletre Pannnia, vagy szakra a Fels-Dunavidk lakossga. Mg ugyanis az elbbi terletek mg huzamosabb ideig meg tudtk rizni antik kultrjukat, az utbbi vidkeken gyorsan erodldott a rmai civilizci, gazdasg, npessg. A Muravidk npvndorlskori trtnete - hasonlan a vele szomszdos, a Balatonig terjed erds, mocsaras zalai dombvidk trtnethez - a Alatheus s Saphrax keleti gt-hun-aln hordinak megjelenstl (378-380) a langobardok itliai elvndorlsig (568) t nagyobb fzisra bonthat: 1. A bks rmai vszzadok vge, a hunokat megelz npvndorls idszaka (379/380^108/433). Ennek reprezentnsa a Kilimn-Fels majornl1 s a Zalaszentgrton2 feltrt keleti germn nagycsaldi temet ill. egy Johannes s egy Honorius tremisis Flavia Solvabl (Leibnitzbl) ill. Seggaubergbl.3 2. A hun uralom ideje (434-455); emlke a Keszthely-tglagyri gyermeksr4 s a Balatonmagyard-hdvgpusztai hun tkr.5 3. A keleti gt kirlysg (Thiudimer) korszaka (456-^73), majd 4. a szkir Odoaker itliai kirlysgtl val fggs (476-488), s Nagy Theoderik itliai kirlysgval val szvetsg" ideje, szvb(?) telepesek jelenlte (504-kb. 536). Ezeknek az idknek rgszeti emlkei Nagykanizsa krnykrl egy grntberaksos oktader arany flbevalpr,6 a fenkpusztai erd szaki kapuja kzelben feltrt temet,7 s a Dabronc-t65
SZKE Bla Mikls
vspusztai ni sr,8 tovbb Nagykanizsa krnykn9 s a Fels-Mura vlgyben Allersdorfban s Flavia Solvan (Leibnitzben) tall egy-egy I. Le arany solidus,10 s utbbi helyrl Markianos csszr kt lompecstje.11 5. A langobard kirlysg korszaka (526-tl, tnylegesen azonban csak 546-547 tjtl 568 hsvtjig), amikor Vrsn a szabad harcosok egy csoportja, faraja,n Keszthely-Fenkpuszta horreumnX pedig egy gazdag csald temette el halottait.13 Vidknk rgszeti emlkanyagt vizsglva ltalnos tanulsgknt levonhatjuk, hogy a korai npvndorls idszakban erteljesen elnptelenedett az als muravlgyi, dl-zalai trsg, a npessg a jl vdhet erdtsekbe s azok vonzskrzetbe teleplt t. A fokozatosan cskken npessg ellenre a vidket tszel nagymlt kereskedelmi s hadi utak (a Mura menti nyugat-keleti t s az azt metsz Borostynt ill. az Adria s Kijev kztti via regia) tovbbra is komoly vonzert gyakoroltak a gyors egymsutnban feltn, majd elkltz npekre, nem vletlen, hogy a gyren felbukkan leletek is ezek mentn kerlnek el. 568-ban jabb npvndorls hullma rte el a Krpt-medenct, s hamarosan a Muravidket is. A Bels- s Kzp-zsibl menekl, magukat avaroknak nevez keleti nomdok s a csatlakozott szlv trzsek flelmetes ellenflknt jelentek meg a biznci birodalom hatrn. Az avar korral trsgnk letben mig meghatroz jelentsg j trtneti korszak kezddtt. Ez az idszak Dl-Zalban kt f peridusra bomlik: 1. a 600 krli vektl a 7. szzad utols harmadig, vgig terjed fzisra, melynek jellegzetes rgszeti emlkei az avarok s szlvok ltal kzsen ltestett biritulis temetk, mint Pkaszepetk,14 Kehida,15 Zalakomr16 s a korabeli avar kermiaformkkal ill. az n. prgai kultra (szlv) kermijval jellemezhet mintegy 20 telepls; halvny nyomok utalnak arra is, hogy a Murakzben is ltesltek ekkor teleplsek Vrasd (Varadin) krnykn Vindija s Perlak (Prelog) lelhelyeken,17 tovbb 2. az avar kor vgi fzisra, amely a 8-9. szzad forduljtl a 9. szzad els harmadnak vgig, legksbb a 840-es vekig tartott. Ezt ugyancsak a biritulis temetk, mint Pkaszepetk, Kehida, Zalakomr, Sjtr, Keszthely, Nagypli stb. s a ksei idszak kermiafajti (pl. az n. srga kermia) ltal keltezett teleplsek alapjn rhatjuk le. A Murakzben s a Drvtl dlre Ljudevit s Ratimar korra keltezhet srok kerltek el Perlakon (Prelogban) s a Perlak melletti Cirkovljanban.18 Ugyancsak a 9. szzad korai vtizedeiben temettk el azt a harcost, akinek korai karoling kardja, szakllas baltja s a kardszjat dszt tzaranyozs, nttt bronz szjvge a Durdevac melletti Medvedickn (Medvegyen) kerlt el.19 A kt korszak kztti fzisbl egyelre hinyoznak a rgszeti leletek, melynek okaira (s a npessg sszettelre, eredetre) albb mg bvebben kitrek. A 840-es vektl Dl-Zalban Mosaburg/Zalavr kzponttal egy keleti frank grfsg jtt ltre a Nyitrrl elztt Pribina s fia Kocel vezetse alatt. Vonzskrzetben Karoling mintra nemesi udvarhzak tucatja lteslt, a vidk lakossgnak keresztny trtse rdekben pedig szmos templom plt nemcsak Mosaburg/Zalavron, de a tgabb krnyken is, a murakzi Poetovioig (Ptujig) elnylan. Ennek az idszaknak a temetkezseit a keresztnysghez val viszony alapjn hrom tpusba sorolhatjuk: 1. a templom krli temetkezsek (Zalavr-Vrsziget, -Rcskt, Zalaszabar-Borjlls sziget), amikor legfeljebb a leggazdagabbak nket temettk el ruhadszeikkel,
66
A Muravidk kora kzpkori trtnete
kszereikkel, s a frfiakat sarkantyval, fegyverrel; soha nem kerlt azonban srba pogny tel-ital mellklet. 2. a pogny ligetbe temetkezs (Garabonc III, Zalavr-Kvecses, -Rezes, Eszterglyhorvti-Alsbrndpuszta, Keszthely-Fenkpuszta, Letenye stb.), amikor az kszerek s fegyverek mellett gyakori az tel-ital mellklet s egyb pogny temetkezsi rtus is, br egyes srok leletei (kis keresztek, egyb keresztny szimblumok) alapjn feltehet, hogy a keresztnysg felletesen megrintette mr ket. 3. a biritulis pogny temetkezsek (Alsrajk-Hatri tbla), amikor ugyanazon temetben a halottakat nemcsak csontvzasn, koporsban korhasztva, hanem elhamvasztva is eltemetik. Az egy csaldba tartozk hamvait az szakkelet-nmetorszgi s nyugat lengyelorszgi pldkhoz ill. a zemplnagrdi temetkezsekhez hasonlan az n. halottak hzba, nagymret gdrkbe temettk. A Karoling-idszaknak a magyar honfoglals vetett vget. A 10. szzad kzeptl az Als-Muravlgy s a dl-zalai dombvidk lakatlan gyepv vlt, amely az rpd-korban, a l l . szzad utols harmadtl kezdve, mint az sszefgg kirlyi birtoktmbk mindinkbb gyrl egyik utols tagja, egyre rtkesebb vlt. III. Istvn alatt azutn ennek sorsa is beteljeslt: a kirly szolglatban elvlhetetlen rdemeket szerzett thringiai Haht-Buzd nem birtokba kerlt. Az elkerlt biznci pnzek alapjn a 6-8. szzadban a Mura fels folysvidke Aichfeld (Knittelfeld) kzponttal a karantn szlvok egyik kereskedelmi csompontjaknt mkdtt.20 Ugyanitt mr a 8. szzad kzepn sikereket rt el a keresztny trts is: a Conversio szerint Cheitmar fejedelem alatt, 760 krl, ad Undrimasban (Aichfeldnl, a Pls torkolatnl) Modestus szentelt Szz Mria tiszteletre templomot.21 A Karoling idszakban Steiermark egsz terlete a karantn szlv Kttlach-kultra rsze, melyet temetk s telepek sora jelez a Graz krnyki Aframtl Diemlachon t St. Egidiig, ahol a Kttlach Kultra I. s II. horizontjba sorolhat kszerek kerltek el.22 A Kttlach kultra muravidki elterjedsnek hatra Graztl keletre, de a mai llamhatrtl mg nyugatabbra hzhat meg. E vzlatos ttekints utn - melynek konklzijaknt sajnos leginkbb azt vonhatjuk le, hogy a Muravidk rgszeti kutatottsga a korai kzpkor vonatkozsban ma mg meglehetsen csekly, s inkbb csak tgabb krnyezetnek kutatsi eredmnyeibl kvetkeztethetnk az itt lezajlott trtneti folyamatokra -, az albbiakban a Muravidk kora kzpkori trtnetnek taln legfontosabb krdsvel, a szlv megtelepeds problematikjval szeretnk behatbban foglalkozni. Az avarok rdekldse a 6. szzad vgig a Biznci birodalom balkni terletei, fknt - a nomd letformnak inkbb megfelel - Skythia Minor (Dobrudzsa) fel irnyult. Csak a 6. szzad utols vtizedben, a Tisznl elszenvedett veresg utn fordultak dlnyugat, nyugat fel. Az Isztria, Friaul, Itlia s az Alpok fel vezetett hadjratoknl rszben a Drva-SzvaMura menti rmai hadi utakat, rszben a ksbbi via regiat, az Adrihoz vezet tvonalat vehettk ignybe.23 592 tjn, a II. Childebert frank kirly ltal bajor hercegg emelt I.Tassilo uralkodsa szinte els cselekedeteknt mg veresget mrt az orszgba betr szlvokra, de 595-96 krl a fegyvertnyt jra megismtelni kszl ktezer bajor harcos mr a szlvok segtsgre siet avar kagn ldozatul esett. Ugyanekkor egszen Thringiig hatoltak el az avar
67
SZKE Bla Mikls
harcosok, ahol slyos harcokat vvtak a frankokkal. A Brunhilde kirlynvel kttt, jelents pnzajndkkal" is jr bke egyik felttele volt, hogy az Alpokban leteleplni szndkoz szlvok ellen ne fogjanak fegyvert.24 610-611 tjn a szlvok egy csoportja a bajor hatrvidken, Aguntumnl (Lienz) veresget mrt Garibald bajor hercegre, de a bajorok utbb visszaszereztk a zskmnyt s kiztk a szlvokat orszgukbl.25 Ugyanez id tjt, esetleg nhny vvel ksbb, maguk az avarok is harcoltak a nyugati hatrnl, Friaul langobard hercegsgben. Friaul fejedelme, II. Gisoulf merszen ellenllt s oda is veszett a csatban, felesge, Romiida pedig bezrkzott a fvrosba, Forum Iulii (Cividale) falai mg. A kagn csellel mgis behatolt, a vrost felgette, lakit Pannniba hurcolta.26 623 tjn I. Dagobert frank kirly egy Samo nev fegyver(?)kereskedt tbb trsval egytt a vinedi (vend) szlvokhoz kldtt, hogy azokat az avarok ellen fordtsa. Miutn ezek a szlvok, akik az avarok seregben befulcusknt, azaz egyfajta elrsknt szolgltak, az avaroktl fggetlenn vltak, a harcban oly vitznek mutatkoz Samot vlasztottk meg kirlyuknak, aki 631-ben sikeresen vdte meg nllsgt Dagobert ellenben is, mert br a langobardok s az alemannok kisebb gyzelmeket rtek el az ltala vezetett szvetsgbe (birodalomba") tartoz karantn szlvokkal szemben, Wogastisburg vrba zrkzva ellen tudott llni. Orszgnak, pontosabban fogalmazva trzsszvetsgnek kiterjedse nem pontosan ismert, valahol az avarok s a bajorok, alemannok trzsterlete kztt, az Elbtl a Karavankkig terlt el.27 A fent idzett rsos forrsok az alpesi szlvok honfoglalsnak dokumentumai. A Mura als folysvidkre s a Zala erdsgeire ezeket az adatokat mg kzvetve sem vonatkoztathatjuk, hiszen ez a vidk a 7. szzadban mr az avar trzsterlet rszt alkotta. A temetk s teleplsek rgszeti leletanyaga alapjn azonban itt mgsem csak nomd avarok, hanem - velk egytt - tradciihoz makacsul ragaszkod szlv npessg is lt a 7. szzad elejn. Arrl, hogy honnan s miknt teleplhettek ide a szlvok, egy kzvetett trtneti forrsadat tudst. 602 nyarn a biznciak ismt hadjratot viseltek az al-dunai szklavnok ellen. A kagn, hogy szlv szvetsgesei legalbb az antk htbatmadst (miknt az 584-ben trtnt) elkerlhessk, Apsichot kikldte sereggel, hogy az antk npt elpuszttsa; ezek ugyanis (ekkor ismt) a biznciak szvetsgesei voltak."28 Apsich az elz v nyarn mg az al-dunai Kataraktknl tborozott egy nagy ltszm avar sereggel, s a rmaiakkal trgyalt,29 lehetsges teht, hogy vissza sem trt onnan, amikor a kagn parancsa elrte. A Duna mentn tovbb haladva jutott el Apsich Dl-Oroszorszgba, ahol 602-603-ban megsemmistette az anta nev politikai szervezetet - mghozz olyan alaposan, hogy a ksbbiekben a forrsok mr nem is emltettk ket. Valszn, hogy mg tovbb is a trsgben maradt, s segtsget nyjtott a trkk ellen fellzadt tiel (ogur-bolgr) trzseknek.30 Apsich visszatrsnek tvonalrl nem maradt feljegyzs. Nhny ksbbi forrs alapjn azonban ersen valsznsthet, hogy hazatrsekor - mr csak a knny zskmnyszerzsi lehetsg miatt is - tba ejtette az antk szaki szomszdsgban lak du(d)lebek orszgt, s nagyszm foglyot ejtve, a Vereckei hgn keresztl trt vissza szllsterletre. Bizonyos, albb megismerend adatok alapjn gy ltszik, hogy ezek a du(d)leb-szlv foglyok" -legalbbis tlnyom rszt - a Zala-Mura kzti terleten telepltek le, vagy inkbb itt teleptettk le ket. ApsichxX keveset tudunk, de neve tbbszr elfordul a biznci forrsokban. Lehetsges, hogy ugyanarrl a szemlyrl van sz, lehet, hogy tbb azonos nevrl, s az sem kizrt, hogy
68
esetleg egy avar mltsgnv ez.31 Mindenesetre nem rdektelen, hogy neve mr legelszr is Pannnival egytt hangzott el. O az, akivel 570-571 tjn Tiberius hadvezr a letelepeds s bke krdsben Pannnirl egyezkedett.32 Az ekkor kialakult j viszonynak is ksznhet, hogy a kagn megengedte Tiberiusnak, hogy katonkat toborozzon a perzsk elleni hadjrathoz, aki az Alpokon tli npek kzl a Rajna-vidkiek legderekabbjait toborozta seregbe, ugyangy az Alpokon innenieket, a massagetkat s ms szkta nemzetsgek fiait, a Pannnia, Moesia, Illyrikum meg Isauria krnykieket; ekknt kzel szztvenezer fnyi, kitn lovasokbl ll csapatokra tett szert."33 S valsznleg nem vletlen, hogy a perzsa fronton kzd sereg vezeti kztt hamarosan feltnt Apsich neve is... 34 Nem sokkal ezutn jra tallkozunk a nevvel. Sirmium ostromnl ugyanis az, aki seregvel a Dalmcia felli, azaz a nyugati hdnl llt, s ment t a msik hdhoz, hogy Bajn haderejhez csatlakozzon. Mivel nevt korbban nem emltettk az ostromlk kztt, valszn, hogy seregvel csak az ostrom utols fzisban rkezett a vros al. S mivel a vros nyugati oldaln jelent meg - csak Pannnibl, pontosabban a Dunntl fell rkezhetett. Ha meglehetsen tttelesen is teht, de Apsich s Pannnia neve mindhrom adatunkban tallkozik egymssal. Ez alapjn pedig megkockztathatjuk annak feltevst, hogy Apsich szllsterlete - fggetlenl attl, hogy ez a nv szemly- vagy mltsgnv volt - Pannniban lehetett. Krds, hogy nhny rgszeti jelensg35 nincs-e sszefggsben azzal, hogy a Dunntlon Apsich vezetsvel megteleplt npcsoport esetleg az avarsgnak egy szrmazsban, kulturlis ktdseiben is jl krlrhat, kln egysgt alkotta. A trtnetnkben felbukkan fogoly" du(d)lebekxo\ a kvetkez adatokat ismerjk. A Kijevi vknyvek (Povest' Vremennyh Let) szerint: Ebben az idben voltak az borok (=avarok) is, akik Iraklij (=Herakleios) csszr ellen hadakoztak s majdnem elfogtk.36 Ezek az borok hadakoztak a szlovnekkel, s erszakoskodtak a duleb asszonyokkal, mert utazsain minden obron 5-6 duleb asszonyt fogott a taligja el s gy bszklkedve hzatta magt rhgvn a szlovneken. Az borok ugyanis magas termetek s igen ersek voltak, gyhogy senki sem ellenkezhetett velk, ezrt igen elggsdtek s az Isten elveszte ket s elhaltak mind Isten haragjtl s ma is megvan az orosz kzmonds: elvesztek, mint az borok, akiknek sem nemzetsgk, sem ivadkuk nincsen."37 Mieltt ezt a forrshelyet alaposabban elemezni kezdennk, ismerjk meg a tbbi adatot is, ami az immr Pannniba kerlt du(d)lebekrl szl s tovbbi fontos informcikat tartalmaz. Nmet Lajos 860. vi birtokadomnyozsi s megerst oklevelben ad Tudleipin emlt egy salzburgi birtokot.38 Egy Arnulf nevre hamistott oklevl (891) alapjn pedig nagyjbl lokalizlhatjuk is ezt a birtokot. Eszerint inpartibus Sclauiniensibus vero in comitatu Dudleipa vocato in loco Ruginesfeld, sicut Chocil dux quondam inibi ad opus suum habere visus est et veluti Reginger in eodem comitatu iuxta aquam, que dicitur Knesaha, in beneficium habebat.39 A birtok neve szerepel mg a Conversio Bagoariorum et Carantanorum ('A bajorok s karantnok megtrsrl') 871 tjn ksztett vitairatban is, ahol a szerz a Mosaburg/Zalav&ron lv Keresztel Szent Jnos templomrl szlva megjegyzi, hogy e vroson kvl mg tbb ms hely mellett in Dudleipin is megtallhat ennek a vdszentnek a temploma.40 Dudleipin teht a Mosaburg/Zalavron szkel Kocel birtokkrzetbe tartozott, ahol a salzburgi egyhzhoz tartoz templom llott. Miutn a kutatk a Knesaha nevet ltalban a Gnas patakkal azonostjk (s semmi kze Kanizsa nevhez!!),41 Dudleipinmk is ennek
69
SZKE Bla Mikls
kzelben, azaz valahol a Mura mentn kellett lennie, legvalsznbben RadkersburgRadgona krzetben.42 Ez a 9. szzadi rsos forrsokban tbbszr is elfordul helynv teht egyrtelmen bizonytja, hogy a Mura tjkn - s a rgszeti adatok bizonysgaknt e konkrt helynl s krnyknl jval nagyobb krzetben, a Zala-Mura kzti trsgben - du(d)leb szlvok ltek. A DudleipalDudleipinlTudleipin helynvben igen fontos nyelvtrtneti adat is megbjik: ez alapjn rekonstrulhat ugyanis e np nevnek eredeti hangalakja, mely dudleb volt. A keleti s dlszlv nyelvekben a -dl- hangcsoport d-je mg egyttlsk idejn asszimilldott, s -1- lett, mg a nyugati szlvoknl tovbbra is megmaradt az eredeti -dl- hangcsoport.43 A Pannniba kerlt du(d)lebek teht shazjukban, a Bug folynl mr a nyugati szlvok ghoz tartzhattak. Ezt ltszik altmasztani az a rgszeti adat is, hogy a nyugati szlvok nagy csoportjra jellemz Prga-Korcak kultra keleti hatra ppen a du(d)lebek felttelezett szllsterletnek keleti hatrval esik egybe.44 A Kijevi vknyvek szerint a dulebek a Bug mentn ltek, ahol ma a volynjanok", az avarok ott tmadtk meg ket s erszakoskodtak asszonyaikkal. Br Vczy Pter gy vli, hogy a forrs itt az antk ellen elkvetett nknyeskedsekrl szl, maga is felhvja a figyelmet arra, hogy az vknyvekben az avarok kegyetlensgeirl mgis a du(d)lebekkel kapcsolatban trtnik emlts.45 A Kijevi vknyvek szerkesztje a l l . szzadban mr semmit sem tudott az antkrl, helykn a Dnyeper-Dnyeszter-kzben a tiverceket s ulicseket emltette. A du(d)lebek avar" hagyomnynak" kialakulsrl s rsba foglalsnak krlmnyeirl Vczy Pter a kvetkez szellemes gondolatmenetet fejti ki. Mint ismeretes, 866-ban Method s Konstantin (Cyrill) tantvnyaival egytt felkereste Kocelt mosaburg/zalavri szkhelyn. Kocel tisztelettel fogadta ket, 50 tantvnyt adott melljk s maga is megtanulta a szlv rst. A Kocel ltal adott tantvnyok kztt minden bizonnyal ott voltak a - Dudleipin/Dudleipa helynv alapjn felttelezhet - du(d)lebek kpviseli is. Ezek rvn a trt testvrek s a Mosaburgban ltrehozott iskola megismerhette a Mura-Zala vlgyi du(d)lebek ekkor mg l avar hagyomnyt. Ezt a hagyomnyt - mr mint Method szellemi rksgnek rszt - magukkal vittk a tantvnyok, amikor elbb Morvaorszgba (879), majd onnan 885-886 tjn, Method halla utn, Bulgriba menekltek. Itt 893-894 krl kaptk meg az engedlyt arra, hogy a fvrosban, Preszlavban is tevkenykedjenek. Ez egyszeriben lendletet adott a szlv nyelv - immr cirill rs - irodalom mvelsnek. Itt fordtottk le tbbek kztt Nikephoros patriarcha rvid biznci krnikjt is szlvra - amit azutn a Kijevi vknyvek szerkesztje is felhasznlt.46 Idkzben a du(d)lebek avar hagyomnya - taln a tant clzat kvetkeztben is rszben elhomlyosult, rszben pedig mondai elemekkel dsult. Ilyen mondai elemknt kerlt az elbeszlsbe az, hogy a du(d)leb asszonyok az avarok szekert vontk,47 vagy hogy az avarok risok voltak.48 A mondv sznezdtt du(d)leb hagyomnyt minden valsznsg szerint csak Preszlavban ntttk vgleges, rsos formba. Erre kvetkeztethetnk az idzett rsz utols mondata alapjn, miszerint elvesztek, mint az avarok, akiknek sem nemzetsgk, sem ivadkuk nincsen." A Kijevi vknyvek rja ugyanis tvesen lltja errl a mondatrl, hogy orosz kzmonds. Vczy Pter vilgosan bebizonytotta, hogy itt olyan egyhzi eredet szlssal van dolgunk, melynek mg kzvetlen forrsa is kimutathat. Ez pedig egy levl, amit
70
Nikolaos Mystikos, konstantinpolyi ptrirka a 10. szzad elejn rt Szimeon, bulgr crhoz. Ebben a ptrirka arrl igyekezte meggyzni Szimeont, hogy ne ksrelje meg Konstantinpoly ostromt, mert annak falai gysem vehetk be, azt ugyanis az isteni gondvisels rzi. Aki mgis megksrli az ostromot, az hallnak hallval lakol. gy jrtak a perzsk, akiknek mg a neve sem maradt fenn, s gy az avarok is, akik elvesztek, s npkbl maradk sem ltezik". Hasonlan pusztultak el a szaracnok, kzlk is csak nhnyan kerltek vissza lve az otthonukba. A levl, mely nyilvn a bolgr udvarban tevkenyked egyhziak kezbe is elkerlt s tartalmt megismerhettk, mly hatst gyakorolhatott rjuk. S amikor a du(d)lebek avar hagyomnyt rsba foglaltk, nkntelenl felidzdhetett a levl akkor mg kzszjon forg azon mondata is, ami az avarok sorsra utalt, s ezt aztn nem is kslekedtek az rsba belefoglalni.49 A du(d)lebek mondv szplt-torzult avar epizdja teht ilyen kalandos ton, a Pannniba kerlt du(d)lebek hagyomnyrzse rvn jutott vissza si hazjuk terletre, Kijevbe, s rkldtt rnk az ott szerkesztett vknyvekben. A du(d)lebek avar hagyomnya s Apsich 602. vi, antk elleni hadjrata kztti kapcsolat, s az gy rekonstrult pannniai du(d)leb trtnet valsznsgt mg nhny rgszeti rvvel is megtmogathatjuk. Az egyik az, hogy mg az antk anyagi mveltsgvel, a korabeli nomd npek kulturlis hagyomnyait a szlvval tvz emlkanyaggal, az n. Pen'kovka kultra leletanyagval a Krpt-medencben csak elszrtan, az avar temetk egyegy srjban tallkozunk, s csak Erdlyben tallhat meg ez a leletanyag sszefggbb tmbben,50 addig a mr tbbszr emlegetett Prga-Korcak kultra, melynek jellegzetes kermija a Kzps-Dnyeper-vidktl s Volhynitl, azaz a du(d)lebek hazjtl az Elbig s dlen a Dunig terjed hatalmas terleten fellelhet,51 a Zala-Mura-kz teleplseinek s srjainak is meghatroz leletanyagt szolgltatja. Fontos momentum, hogy itt viszonylag zrt tmbben tallhatk meg ennek a mveltsgnek a karakterisztikus elemei (hamvasztsos temetkezs, kermia stb.).52 Halvny nyomok utalnak arra is, hogy ezek a telepesek a Murakzben, Vrasd (Varazdin) krnykn - pl. az Ivanec melletti Vindija s Prelog lelhelyeken - is ltestettek teleplseket.53 Msik rgszeti rvknt azt a jellegzetessget hangslyozhatnnk, hogy a Zala-Mura kzben lv telepeket s temetket az avarok a du(d)leb-szlvokkal egyidben s kzsen ltestettk, a telepeken mind a kt etnikai elem sajtos kermija megtallhat, a temetk pedig biritualisak, s semmi nem utal arra, hogy akr egyik, akr msik etnikai elem mr korbban megteleplt volna itt. S ppen e kzs s egyidej betelepls miatt nem vizsglhatjuk s elemezhetjk ezt a rgszeti emlkanyagot gy, hogy egy-egy rszt kiszaktunk belle. Nem mondhatjuk a klnvlasztott szlv leletcsoportrl, hogy az pl. az avarokhoz csapdott szlv segdcsapatok, esetleg a Cseh- vagy Morva-medencbl leszivrgott du(d)leb szlvok emlkanyaga (ahogy mg Melich Jnos vlte). Hiszen ebben az esetben sokkal heterognebb s szertegazbb kulturlis kapcsolatokat mutat, eltr idben, s gyakran sajt, nll telepeket s temetket is ltest npessg rgszeti hagyatkt kellene itt megtallnunk. De nem tveszthet meg bennnket az sem, hogy pl. a hamvasztsos temetkezs zalai temetkben megfigyelt bizonyos formi - fknt az urnban s a kismret ngyszgletes gdrben val temets - , hasonlan a kerminl megfigyelt kzs vonsokhoz, a prgai kultra egsz terletre jellemzek.54 Ezek a hasonlsgok sokkal inkbb a - ksbb is fenntartott - rokonsg, mint a zalai du(d)lebek kzvetlen cseh- vagy
71
SZKE Bla Mikls
morva-medencei eredetnek bizonytkai lehetnek. Amellett, ha a du(d)lebek trtnetnek avar epizdja valamely morva vagy cseh trzsre vonatkozott volna (akik egybknt legalbb gy szenvedtek az avaroktl, Id. Fredegar elbeszlst a vinidekrl),55 akkor azt a lejegyzskor minden bizonnyal megrktettk volna - hiszen a Methd-tantvnyok nagy rsze ppen a morvk kzl kerlt ki.56 Vgl pedig a du(d)lebek jogllsrl, mint fogoly"-telepesekrl. A korai avar trtnelem korabeli forrsainak egyik legszokvnyosabb fordulata, hogy az avar hadjratok zskmnynak" egyik fontos, megbecslt rsze - gazdasguk, trsadalmuk nomd feudlis" jellege miatt - ppen a fogoly volt. Az avarok, akik ms steppei nomdokhoz hasonlan, egy sajtos szimbizisban, klcsns haszonra alapozott kapcsolatban ltek korbbi szllshelyeiken a vroslak - fldmves, kzmves, keresked - rtegekkel, s lveztk a csak ltaluk nyjthat szolgltatsokat", a krpt-medencei j szllsterleten, ppen a korbban tvonult nphullmok puszttsnak ksznheten, immr fjdalmasan nlklztk ezeket. Ezrt teht nekik kellett - szinte a semmibl - jra megteremteni ezt a rteget, hogy gazdasguk mkdsnek egyenslyt biztostsk. Ezt pedig j hazjukban csak fogolyszerzssel, az agyelszvs" e kezdetleges mdszervel tudtk biztostani. Foglyaik teht nem hagyomnyos rtelemben vett foglyok, reikkel" - miknt a zalai pldk mutatjk - kzs teleplseken lhettek, ssze is hzasodhattak s megrizhettk sajt hagyomnyaikat, temetkezsi szoksaikat is. Feladatuk kpessgeiknek s az ignyeknek megfelelen eltr lehetett. A zalaiak esetben az addig mg lakatlan s a nomd letformra alkalmatlan terlet megmvelse, hasznostsa, azaz a fldmvels s a belterjes llattarts, alkalmanknt pedig - ms szlv segdcsapathoz hasonlan - befulcusknt,51 a Dalmcia, Istria, Itlia, Friaul s a bajor-frank terletek ellen ppen ekkortjt megszaporod zskmnyszerz, fosztogat hadjratokban val rszvtel lehetett a f feladatuk, ami ksbb, az avar kagantus letben trtnt jelents vltozsokat kveten ezen a stratgiailag fontos terleten kiegszlhetett a hatrvdelem j feladatval. A Zala-Mura-kzt l avar-szlv npessg, kihasznlva a folyvlgyek s a vidk kedvez fldrajzi fekvst, tovbb az adriai t hagyomnyos nyugati, dlnyugati irnyultsgt, a kalandozsok utn is aktv kontaktusokat tartott az Alpok-vidk szlvjaival s rajtuk keresztl szak-Itlival ill. a bajor-alemann terletekkel. A srleletek tansga szerint ez a kapcsolat a 7. szzad utols harmadig tretlen maradt. Ekkor azonban megszntek a temetkezsek, s felhagytk - amennyire a teleplsek kevsb pontosan keltezhet kermija alapjn megtlhet - a teleplseket is. Vidknk valamely rejtlyes ok kvetkeztben - a rgszeti leletek eddigi tansga szerint - mintegy 100 vig, a 8. szzad vgig, 9. szzad elejig lakatlann vlt. A Zala-Mura-kznek elnptelenedst ltszlag semmifle kls vagy bels ok nem indokolja. A 7. szzad msodik harmadtl mr a harci krt is ritkbban harsant fel a kagantusban, s a szzad vgre nyugati szomszdaikkal is rendeztk hatraikat az avarok (ld. a hatrvonal kijellst az Ennsnl 692-ben). Krds, hogy a Zala-Mura-kz elnptelenedse egy jabb (rsos forrssal vgkpp nem adatolt) tteleptssel magyarzhat-e, vagy pedig maguk telepltek el, szktek meg" a nyugatabbra lak rokon szlv trzsekhez... Ez utbbi eshetsget tmogatja az az egsz 8. szzadban egyetlen avar vonatkozs esemny, mely ppen a Zala-Mura-vidkkel hatros karantn szlvok fldjt rinti. A Conversio szerint nem sokkal ksbb [azaz, hogy Samo a karantnok kirlya volt (kb. 65872
ig)] kezdtk a hunok (=avarok) ezeket a karantnokat ellensges prtts miatt (hostili sedition) slyosan szorongatni. Fejedelmk ekkor Boruth volt, aki rtestette a bajorokat, hogy a hunok serege ellenk fog vonulni, s krte, hogy jjjenek segteni neki. Azok sietve meg is jelentek, elztk a hunokat s alvetettk ket s hasonlmd szomszdaikat is a kirlynak val szolglatra."58 ltalnosan ezt az esemnyt 741-743 tjra szoks keltezni, mivel 743-ban Odilo bajor herceg seregben - mellyel a Karoling hznagyok, Karlmann s Pippin ellen harcolt, s a Lechnl veresget szenvedett - mr karantn segdcsapatok is voltak. Msrszt pedig kimutattk, hogy a Samo llamalakulata s Boruth dux kztt azrt nem emlt a Conversio ms karantn fejedelmet, s vonja ssze a trtnetet a valsgosnl rvidebb idre, mert sszefoglalshoz nem Fredegar krnikjt, hanem I. Dagobert gestjt hasznlta.59 Nem ttelezhet-e fel, hogy utbbi forrsban akr mr az esemnyek tnyleges sszefggse is csorbt szenvedett. Mindenesetre az els mondatban emltett slyos szorongats" valban non multo post tempore, azaz nem sokkal Samo halla utn, valamikor a 7. szzad utols harmadban is bekvetkezhetett - amikor Kuvrt s Samo nagyjbl egyidej, 660 krli hallval a kagantuson kvl s bell is nagyobb hatalmi trendezds zajlott le, s az avarok az addig elhanyagolt nyugati vgeken val berendezkeds" rszeknt (ld. Lorch [Lauriacum] felgetse, a gyep kiptse Ennsnl) ekkor fordulhattak a zalai temetiket felhagy avar-du(d)leb zendlket prtol karantnok ellen is. S ettl fggetlenl trtnt az a msik, 742 tjra rekonstrult esemny, melynek oka taln mr nem is az avarok tmadsa volt, vagy ha igen, az mr egy msik trtnet volt. Akrhogy is zajlottak le az esemnyek, a 7. szzad elejn DNy-Dunntlon megteleplt avarok s szlvok rgszeti nyomai majd egy vszzadnyi idre eltntek, de mivel szoksaikban, mint albb ltjuk majd, nem vltoztak meg, csak olyan terletre kltzhettek, melynek korabeli rgszeti leletanyaga ma mg nem, vagy alig ismert - s a kzelben ilyen terlet a Prekmurje ill. Kelet-Steiermark. j fejezet kezddtt a Als-Muravidk trtnetben, miutn az avar kagantus a 9. szzad elejn - a nomd birodalmakra jellemz mdon - gyorsan, s szinte nyomtalanul megsznt, illetve utdllamaira esett szt. Mg a tudun trzsterlett, a Dunntlt, Pannnia Superior nven a Karoling birodalombl kldtt rgrfok kzvetlenl irnytottk, Pannnia Inferiornak, a Drva-Szva kznek60 - s vsz. a Murakznek is - az els frank vazallus ura nv szerint is ismert. A Siscia (Sziszek, Sisak) kzpontbl kormnyz Ljudevit dux kzvetlenl a friauli rgrftl fggtt. Ljudevit azonban hamarosan sszeklnbztt elljrjval, Cadaloh grffal, annak kegyetlen s elbizakodott" viselkedse miatt, s miutn hasztalan tett 818-ban panaszt Heristallban Jmbor Lajos eltt, a kvetkez vben nyltan fellzadt. 819-ben Cadaloh Jmbor Lajos parancsra hadjratot vezetett ellene, de eredmnytelenl jrt, s magas lzban hamarosan meg is halt. Ekkor Ljudevit jra megksrelt kiegyezni legfbb hbrurval, a frank csszrral, m bkefeltteleit a csszr nem fogadta el. Cadaloh utda Baldrich (Balderich) fennhatsga kiterjedt mr Karantnira is - de Ljudevit is nvelte befolyst a trsgben, a krajnai s karintiai szlvok mellett keleti szomszdait, a bolgrok ell elmeneklt, nemrg mg frank vdelmet kr timocnokat is maga mell lltotta, s hallgatlagosan tmogathattk mind Fels-Pannnia, mind az adriai tengerpart biznci fennhatsg alatt lv vrosainak laki, ksbb pedig Grado patriarchja, Fortunatus is segtsgre sietett, vrptsben jrtas ptmestereket kldve Sisciba. 819-822 kztt minden vben frank seregek dltk Ljudevit orszgt. 820-ban s 821-ben hrom sereg indult
73
SZKE Bla Mikls
sszehangolt tmadssal Ljudevit s szvetsgesei ellen. 820-ban az egyik sereg Itlibl kiindulva Baldrich vezetsvel a krainaiakat (Camiolenses), a msik a Drva fels folysa menti karantnokat, mg a harmadik - miknt mr 819-ben is -, Bajororszgbl (taln pp a Mura vlgyn haladva) Pannnia Superioron keresztl szndkozott Siscihoz eljutni. Az utbbi seregrszt szinte megtizedelte, hogy a vidk egszsgtelen viztl sokan vrhast kaptak, a karantnok fldjn thalad sereg tbbszr is gyzelmet aratott, Ljudevit csak egy magas hegyre ptett vrba bezrkzva tudta magt megvdeni. A visszatr seregek a krajnai s karantn szlvokat ismt alvetettk a Karoling birodalomnak. 821-ben a hrom sereg jra vgigdlta Ljudevit orszgt, a lzadt azonban megvdtk a Fortunatus rvn Sisciba kerlt ptmesterek ltal megerdtett vr falai. Vgl 822-ben sikerlt Siscit elfoglalni, Ljudevit a dalmciai sorabokhoz meneklt, akiknek fejedelmt meglette s maga foglalta el helyt. Innen kldtt jra kvetet Jmbor Lajoshoz, hogy felajnlja, szemlyesen is hajland tetteirl magyarzatot adni volt hbrurnak. m a csszr vlaszra sem mltatta, volt szvetsgesei is sorra elhagytk, s amikor a soraboknl is tarthatatlann vlt helyzete, 823-ban NyugatDalmciba, a frankh Liudemuhslhoz (Ljudemysl) meneklt, aki hagyta, hogy megljk.61 Ljudevit katonai sikereit nagyban segthette, hogy 818-tl nemcsak az orszga, de az egsz Dlvidk forrongott. 818-ban a kelet-szerbiai Timok foly mentn lak timocanok kvetei jelentek meg Jmbor Lajos eltt, akik ppen akkor mondtk fel a bolgrokkal val kzssget s kvntak csatlakozni a frank vdelem alatt ll hatrvidkhez.62 Mr els kvetjrsukkor is Ljudevit kveteivel egytt rkeztek Heristallba, a frank csszrhoz, 819ben pedig nyltan is Ljudevit oldalra lltak - s aztn osztoztak is sorsban, tbb nem is hallunk rluk, valsznleg rszben bolgr fennhatsg al kerltek, rszben pedig tovbb menekltek nyugat fel, rszben taln a Mura-Zala kzti erdvidkre. 822-ben, majd jra 824-ben a Duna menti Dacia Ripensis vidkrl rkeztek a frank csszrhoz a praedenecenti, ms nven az abodritk kvetei, hogy segtsget krjenek tle a rjuk tmad bulgrokkal szemben.63 A msodik alkalommal azonban mr a bolgr kirly" kvete is megrkezett ura levelvel, melyben az bkt" ajnlott a frank uralkodnak. S mikzben a bolgrok diplomciai ton igyekeztek a frank uralkodt rbrni a velk val szvetsgre elszakadni vgy alattvalikkal" vres harcokat vvtak a Temeskz, Bcska, Bnt vidkn. A frank uralkod szmra is jdonsg volt a bolgrok megjelense, ezrt, hogy a birodalomban korbban soha nem ltott kvetsgnek az okt" pontosabban tisztzza, egy Machelm nev bajort kldtt a bolgr kirlyhoz, s mg az vissza nem trt, nem engedte a bolgr kveteket maga el. 826-ban azutn mr kemnyebb hangot ttt meg a bolgr kvet is: a hatrok haladktalan rendezst kvetelte, ellenkez esetben hborval fenyegetett. Jmbor Lajos szmra azonban ltszlag mg mindig nem volt elgg vilgos, milyenek is a vals viszonyok keleti hatrainl (az a hr jrta ugyanis, hogy a bolgr kirlyt egyik magas rang nemese letasztotta a trnrl), ezrt Bertrich grfot kldte ki az avar hatr reihez (Avarici limes custodes), Baldrich s II. Gerold grfokhoz, a helyzet felmrsre. 827-ben vgre haddal tmadtak a bolgrok. Csnakokban feleveztek a Drvn, tzzel-vassal puszttottk az (als-)pannniai szlvokat, s sajt kormnyzkat (rectores) helyeztek a szlv fejedelmek (duces) helyre. Seregeik Fels-Pannniba, azaz a Drvtl szakra fekv terletekre is betrtek, valsznleg vidknk is hadszntrr vlt. 828-ban Jmbor Lajos levltotta a veresgekrt felelss tett Baldrichot, s tszervezte az egsz keleti terlet kzigazgatst. De hiba kerlt a frank seregek lre a csszr fia, Nmet
74
Lajos, 829-ben jabb veresget szenvedtek. Pannnia Inferior, a Drva-Szva kze bulgr fennhatsg al kerlt. Ettl az idtl kezdve Pannnia Inferior alatt a Rba-Duna-Drva kzti terletet, mg Pannnia Superior a Rba-Bcsi erd kztti terletet rtik. Ez azonban mr csak az egyhzi kzigazgatsban, a trtsi krzetek szempontjbl fontos, a vilgi kzigazgatsban jra egysgesen Pannnia, vagy Oriens nven szerepel. Sirmium krnyke bolgr fennhatsg alatt maradt, mg Siscia j fejedelme Ratimar (Ratimir) lett (egyes vlemnyek szerint is bolgr vazallus volt, msok inkbb a Ljudevit ellen fordult szlvok egyik vezetjnek tartjk). A bolgrok azonban ettl kezdve a frankok h szvetsgeseiknt viselkedtek.64 A 8. szzad vgn, 9. szzad elejn jra benpeslt a Zala-Mura kztti terlet s a Murakz: mintegy 30 teleplsmaradvny s tbb temet sorolhat a 9. szzadba. Feltn s elgondolkoztat, hogy a Zala-Mura vidkn elkerlt temetk kzl nem is egy (Zalakomr, Kehida, Pkaszepetk, Gyenesdis) folytatta a legksbb a 7. szzad vgn felhagyott temetkezseket, a srokat ugyanoda stk, ahol mr korbban is voltak temetkezsek. Az azta eltelt kzel szz v miatt a rgi srok helye mr alig, vagy egyltaln nem is ltszott, ezrt nem is egyszer korbbi srokat megsrtve stk meg az jabbakat. Maga a temet helye azonban egyb felszni jelek alapjn65 mg viszonylag jl krlhatrolhat, felismerhet lehetett, ezrt az jabb srok csoportja igyekezett tiszteletben tartani a korbbi temetkezseket. Fontos kapocs a korbbiakhoz az is, hogy miknt a 7. szzadban, gy most is (s ismt csak ezen a tjon) biritulisak a temetk. hatatlanul felmerl teht, vajon nem ugyanaz a npessg trt-e vissza, amelyik mintegy hrom emberltvel ezeltt hagyott fel itt a temetkezsekkel, s kltztt el(?) errl a tjkrl (ld. fentebb)? Az si terletre val visszatrst valsznleg az avar kagantus felbomlsa tette lehetv. Ekkor nemcsak a kagantuson bell zajlottak le komoly hatalmi trendezdsek, egsz kzssgek tteleplsei (ld.pl. a 805. vi vknyvi bejegyzst a Nagy Kroly ltal Carnuntum s Savaria kztt Theodor kapkan npe szmra kijellt szllsterletet) de az addig lakatlan gyepknt funkcionl Bcsi-medence-Enns kztti terlet is ekkor npeslt be jra - s valsznleg nem volt ez msknt a hatrsv ms szakaszainl sem. Vidknk sorsnak alakulst hamarosan mlyen befolysoltk azok az esemnyek, amelyek a Ljudevit-fle lzadst, s a bolgr hdtst kveten a harcok j sznhelyn, a volt avar kagantus msik peremszakaszn, a Duna balparti Kisalfldn s a Morva medencben zajlottak le. 822-ben - az utols avar kvetjrs miatt emlkezetes - frankfurti birodalmi gylsen jelentek meg elszr a morvk kvetei {legationes Marvanorum). A kvetek tiszteletadsa egyben azt is jelentette, hogy k is legfbb hbruruknak ismertk el a frank uralkodt. Els, nv szerint ismert fejedelmkrl, Mojmrrl 833 tjn hallunk elszr. Ekkor zte el - mint errl a Conversio66 rszletesen beszmol - Nyitra fejedelmt, Pribint, akinek helyre egyik rokont, a ksbbi gyakorlatbl kvetkeztetve, valsznleg unokaccst, Rasztiszlvot ltette. Pribina elzse utn elszr Ratbod comeshez, Oriens (Pannnia) praefectusahoz meneklt, aki azonnal bemutatta t Nmet Lajos kirlynak. A kirly tovbbra is Ratbod gondjra bzta Pribint s megparancsolta, hogy Treismabzn (Traismauerben), a Szt. Mrton templomban kereszteljk meg. Pribina hamarosan sszeklnbztt Ratboddal, akitl elbb a Sirmium krnyki bolgrokhoz, majd a sisciai Ratimarhoz, onnan pedig Krajna grfjhoz,
75
SZKE Bla Mikls
Salacho udvarba meneklt, aki vgl is jra kibktette Ratboddal. Pribina annyira megnyerte jra Ratbodot s krnyezett, hogy hamarosan mr ezek kifejezett krsre adta neki Nmet Lajos hbrbirtokul (beneficium) Als-Pannninak egy rszt a Zala nevezet foly krnykn".67 Itt, a vidknket tszel nemzetkzi hadi s kereskedelmi t zalai rvje kzelben, a Zala foly egy mocsaras berkben" (Zalavr-Vrszigeten) kezdett - legksbb 840 tjn - pteni egy erdtmnyt, s elkezdte krs-krl sszegyjteni a npeket s elkezdett terjeszkedni azon a fldn".68 Mr egy jabb, terjedelmes elads trgyt kpezhetn, ha el akarnnk mlyedni a Pribina alaptotta mosaburgi grfsg trtnetben, egy ltalnosabb trtneti krdst azonban mgis rdemes megvizsglni. Nevezetesen, hogy vajon hogyan, milyen formban illeszkedett be Mosaburg/Zalavr a keleti frank peremterlet vazallus fejedelemsgei kz, milyen feladatot szntak neki, s azt vajon miknt tlttte be. Sokig majdhogynem ltalnosan elfogadott nzet volt az, hogy Pribina s Kocel a pannon szlvok etnikai alapon szervezdtt fejedelemsgnek ln lltak. De sem titulusaik nem tmasztjk al ezt a feltevst - Pribint ppen halla eltti vben nevezte hbrura fidelis dux nosternek, azaz h hercegnknek, Kocelt pedig (mg apja letben) 859 eltt humillimus comesnek, azaz kis grfnak, majd comes de Sclavi, vagy egyszeren csak dux vagy comes cmmel illettk,69 miknt a birodalom belsejben a rangltra hasonl fokn ll frank grfokat -, sem Mosaburg/Zalavr egsz, fentebb megismert trtnete nem tkrz olyasmit vissza, mintha itt egy egysges (szlv) kzssg, npcsoport szeretett volna vezeti rvn brmifle nllsgt kivvni. Pribina grfsgnak" mr a kialakulsi krlmnyei is ez ellen szlnak. A Nyitrrl meneklt, s immr vgkpp megtrt", megbzhat vazalluss vlt fekete brny" - Pribina nem is jutott volna a Zala folynl beneficiumhoz, ha a Ljudevit-Ratimir ill. a Mojmir-Rasztiszlv-fle, lland lzadssal fenyeget puskaporos hordk" kztt egy jabb hasonl ltrejttnek veszlye fenyegetett volna. Mosaburg/Zalavr urai sikeresen elkerltk mindazokat a buktatkat, melyek hasonl helyzetbe sodortk volna ket. jabban felmerlt, hogy Mosaburg/Zalavr valamifle hatrvdelmi funkcit ellt grfsg volt.70 Ennek az elkpzelsnek azonban az a gyengje, hogy a mosaburgi grfsggal sehol a kzelben nem llt szembe potencilis veszlyforrsnak tekinthet msik katonai er, hatalmi koncentrci. A bulgrok a Drva-Szva-kz keleti felt, Sirmium krnykt tartottk ellenrzsk alatt, s a kezdeti pr vet leszmtva az utols pillanatig hsges szvetsgesei voltak a frankoknak, az avarok a Duna-Tisza kzn kirtett gyep mgtt, a Tiszntlon tanyztak, s eszkbe sem jutott, hogy akr a frankokra, akr szvetsgeseire tmadjanak, a morvk pedig ilyen szempontbl nem is jhettek szmtsba, hiszen az f csapsirnyuk" a Fels-Dunavlgy, a mai Als-Ausztria volt. A Mosaburg kzponttal Als-Pannniban szervezdtt grfsg a kora feudlis nyugat eurpai grfsgok tipikus lett lte. Pribinnak s Kocelnek a csszrral, a rmai ppval s a salzburgi rsekkel egyformn kzvetlen a kapcsolata, levelezsben llnak, st a salzburgi rsekek, Liupram s Adalwin gyakori vendgek Mosaburgban. Krnyezetk vezet nemeseit rokoni, csaldi ktelkek fzik a bajor, karantn (s felteheten a morva-szlv) arisztokrcihoz, akik koruk sznvonaln mvelt emberek, a Karoling curtis mintjra plt udvarhzaikban magntemplomot a Karoling lb arnyrendszerben, nyugati templomok mintjra pttettek, - melyet azutn a salzburgi rsekek szenteltek fel -, birtokgyeiket Regensburgban s Salzburgban oklevelek killtsval intztk, ruhzatn Karoling
76
ruhadszeket, sarkantyt, fegyvereket viselt. Egyedl a ni kszereknl figyelhet meg egyfajta helyi, a ks avar tvssg hagyomnyait tovbbviv, tovbbfejleszt irnyzat,71 amit - mivel sokig csak a morva nemessg temetkezsei voltak ismertek - nagymorva" sajtossgnak tartottak, s veligrdi" stlus kszercsoportnak neveztek el.72 Ezek alapjn Pribina s Kocel Mosaburg kzpont nagybirtoka akr a frank birodalom belsejben is llhatott volna, szemlyi llomnya, mkdse, kls megjelense semmiben sem trt el amazoktl. A mosaburgi grfsg egyttal azt a fejldsi modellt is felvillantja, ami Pannnia ms rszein is a jvt jelentette volna, ha a honfoglal magyarok megjelense drasztikusan meg nem szaktotta volna ezt. Hogy Pribina s Kocel grfsga valban nem egyedlll jelensg lehetett, jelzik azok a Conversiohoz hasonl bsges tudsts helyett sajnos csak meglehetsen gyren fennmaradt 9. szzadi oklevelek, melyek Fels-Pannnia birtokviszonyaiba engednek nmi bepillantst. 844 tjn lltottk ki azt a kirlyi oklevelet, amely a keleti vgeken kt tovbbi territorilis grfsgot nevez meg: Radpoti et Rihharii comitatus. Ez a kt, 828 ta ltez grfsg a Trauntl a Rbig rt, nyugaton a karantn hercegsg, dlen a mosaburgi grfsgtl hatrolva, s egymstl a Zbernbach ltal elvlasztva az als-ausztriai dombvidken terlt el. Ezen bell a Ratbod alatt ll Rihhari grfsga Savaria kzponttal jval kisebb terletet lelt fel. A szzad vgi forrsokbl kiderl, hogy Ratbod kegy vesztse (854) utn annak birtokai a r kt vre a keleti vgek praefectusv emelt Karlmann s az emberei birtokba, gy fknt a (felesge rvn Pribinval is rokon) Wilhelm famlia birtokba kerltek; a 880-as vekben ugyanis Szvatopluk a Duntl dlre s a Rbtl keletre mr mint ezek birtokait puszttotta ket. Mosaburg szolglnpe azonban, br Pribina hv szava Bajororszgtl a bulgrokig elhallatszott, dnt rszben a hajdani avar kagantus npeibl verbuvldott. Ez a trtnelmi viharokat tlt, megvltozott nev s talakult kultrj nptmeg alkotta a bzist a peremterleteken lteslt j fejedelemsgek mellett a kzponti rszek Karoling provincijnak is. Ennek megfelelen az avar kulturlis hagyomnyokat is tovbbrktette, amit azonban szervesen egyestett a Karoling birodalombl rkezett j impulzusokkal, s e kt f ramlatbl egy sajtos, j anyagi mveltsget, peremkultrt" hozott ltre, ami a loklis eltrsek ellenre nagyfok hasonlsgot mutat Dalmcitl a Cseh-medencig. Ezek leszrmazottai alkottk a honfoglalskor a Krpt-medence alaplakossgt, s k fogjk alkotni majd az j uralkod npnek, a magyarsgnak a npi tmegeit, kznpnek zmt is.
77
SZKE Bla Mikls
Irodalom: Dietz 1987 Dietz K.-H.: Schriftquellen zur Vlkerwanderungszeit im pannonischen Raum (von 378-584 n.Chr.) in: Germanen 1987 27-67. Germanen 1987 Germanen, Hunnen und Awaren. Schtze der Vlkerwanderungszeit. Nrnberg 1987. Kos 1936 M. Kos: Conversio Bagoariorum et Carantanorum. Ljubljana 1936. Melich 1925-1929 Melich J.: A honfoglalskori Magyarorszg. A magyar nyelvtudomny kziknyve I.6.Budapest 1925-1929. MMFH Magnae Moraviae Fontes Historici. I - V ed. L. Havlik et al. Brno 1966-1977. Pohl 1988 Pohl W : Die Awaren. Ein Steppenvolk in Mitteleuropa 567-822.n. Chr. Mnchen 1988. Sedov 1982 V V. Sedov: Vostocnyje slavjane v VI-VIII. vv. Arheologija SSSR. Moskva 1982. Cs. Ss 1973 . Cs. Ss: Die slawische Bevlkerung Westungarns im 9. Jahrhundert. Mnchner Beitrge zur Vor- und Frhgeschichte 22. Mnchen 1973. Szdeczky-Kardoss 1978-1986 Szdeczky-Kardoss S.: Az avar trtnelem forrsai I Archrt 105 (1978) 78-90; II Archrt 106 (1979) 94-111; III Archrt 106 (1979) 231-243; IV Archrt 107 (1980) 86-97, 201-213; V Archrt 108 (1981) 81-88; VI Archrt 108 (1981) 218-232; 109 (1982) 136-144; VII Archrt 110 (1983) 89-99; VIII Archrt 111 (1984) 53-70; IX Archrt 113 (1986) 83-112. Vczy 1974 Vczy P.: A frank hbor s az avar np. Szzadok 108 (1974) 1041-1061. Wolfram 1979 Wolfram H.: Conversio Bagoariorum et Carantanorum. Das Weibuch der Salzburger Kirche ber die erfolgreiche Mission in Karantanien und Pannonin. Wien-Kln-Graz. 1979.
A szerz satsa 1988-ban. Mller R.: Rmai kori leletek Zalaszentgrtrl. ZalaiGyjt 6 (1976) 56-64. 3 R Stadler: Die Bevlkerungsstrukturen nach Eugippius und den archologischen Quellen, in: Germanen 1987 303, Tab. 1. 4 KBM lelet.sz. 55.22.1-4, 6-7. Sgi K.: Hunkori sr Keszthelyen. Archrt 82 (1955) 185-189.; Germanen 1987 189. Taf. 10. 5 KBM lelt.sz. 58.738.617.; a tkr tmrje 6,7 cm. Kzli Sgi 1984 6. bra. 6 MNM lelt.sz. 76/1894. 1-2.; Hampel J.: A Nemzeti Mzeum Rgisgtrnak gyarapodsa. Archrt 14 (1894)373. 7 Erdlyi I.: Drevnosti epihi velikogo pereselenija narodov V-VIII. vv. Moskva 1982. 64-69. Sgi 1984 81-90. 9 Brzsnyi A.: A gyri fgimnziumi mzeum s a krnykbeli kincsleletek. NumKzl 14 (1915) 98. 10 P. Stadler: Die Bevlkerungsstrukturen nach Eugippius und den archologischen Quellen, in: Germanen 1987 303, Tab. 1. "Wolfram 1987 38. 12 Sgi K.: A vrsi langobard temet. Archrt 87 (1960) 59; Sgi K.: Das langobardische Grberfeld von Vrs. ActaArchHung 16 (1964) 359-408; Germanen 1987 583. 13 L. Barkczi: A 6th century cemetery from Keszthely-Fenkpuszta. ActaArchHung 20 (1968) 275-311; L. Barkczi: Das Grberfeld von Keszthely-Fenkpuszta aus dem 6. Jahrhundert und die frhmittelalterlichen Bevlkerungsverhltnisse am Plattensee. JbRGZM 18 (1971) 179-191. 14 A. Cs. Ss: Das slawische Urnengrberfeld von Pkaszepetk, Pannonin. Studien zur europischen Vor- und Frhgeschichte. Festschrift von H. Jankuhn Neumnster 1968 282-285; . Cs. Ss: Jelents a pkaszepetki satsokrl. Archrt 100 (1973) 66-76; . Cs. Ss-. Salamon: Cemeteries of the early middle ages (6th-9th centuries a.d.) at Pkaszepetk. Budapest 1994.
2
78
Az 1985-ben megkezdett satsokat Szke B. M. s Vndor L. vezeti. Az satsok 1977-1982 kztt folytak Horvth L., majd Szke B. M. s Vndor L. vezetsvel. B. M. Szke: Die Grberfelder des 7.-10. Jahrhunderts des sdlichen Teils des Kis-Balaton (Klein-Plattensee). in: Interaktionen der mitteleuropischen Slawen und anderen Ethnika im 6.-10. Jahrhundert. Symposium Nv Vozokany 3.-7. Oktober 1983. Nitra 1984. 255-260. 17 Z. Tomii: Rezultati ranosrednjovjekovnih arheolokih istraivanja u Medimurju i Varadinskoj regiji, in: Arheoloka istraivanja u sjeverozapadnoj Hrvatskoj. Zagreb. 1978 209-221. 18 Tomii, Zeljko: Rezultati ranosrednjovjekovnih arheolokih istraivanja u Medimurju i varadinskoj regiji, in: Arheoloka istraivanja u sjeverozapadnoj Hrvatskoj. Zagreb 1978. 212-215. 19 Vinski Z.: Novi ranokarolinki nalazi u Jugoslaviji. Vjesnik Arheolokog Muzeja u Zagrebu 10-11 (1977-1978) 143-208; Vinski Z.: Marginalia uz izbor karolinkog oruja u jugoistonoj Evropi. Starohrvatska proosvjeta III/15 (1985) 61-117. 20Pohl 1988 197-198. 21 Conversio Bagoariorum et Carantanorum c. 5. Wolfram 1979 45, 93-94. 22W. Modrijan: Die Frhmittelalterfunde (8-11. Jhdt.) der Steiermark. Schild von Steier 11 (1963) 45-83. 23 A puszttsok hiteles fokmri a korabeli zsinati okmnyok. 572-577-ben utoljra vett rszt a gradoi zsinaton a scarbantiai (soproni) pspk, 589-591 kztt utoljra szerepeltek Grado-ban egyes karintiai, stjerorszgi, tiroli pspkk, 592-ben Lissus (Albnia) pspke is Dl-Itliba meneklt. E. Tth: Vigilius episcopus Scaravaeiensis. ActaArchHung 26 (1974) 269-273; Szdeczky-Kardoss 1980 212; Pohl 1988 148-150. 24Paulus Diaconus, Hist.lang. IV 10-12 (Szdeczky-Kardoss 1982 143-144); Pohl 1988 150-152. 25Paulus Diaconus, Hist.lang. IV.39,40 (Szdeczky-Kardoss 1986 92-93); Pohl 1988 239. ^Paulus Diaconus, Hist.lang. IV 37-38 (Szdeczky-Kardoss 1986 90-92); Pohl 1988 239. 27Fredegar, Chron. IV.48,68. (MMFH I. 20-21); G. Labuda,: Wogastis-Burg. Slavia Antiqua 2 (1949-1950) 241-252; H. Preidel: Die Anfange der slawischen Besiedlung Bhmens und Mhrens I. Grfelfing 1954. 101; Pohl 1988 256-261. ^Theophylactus Simokatta VIII.5.8-13. (Szdeczky-Kardoss 1984 67-68) 29 Theophylactus Simocatta VIII.5.5-7. (Szdeczky-Kardoss 1984 67) 30 O. Pritsak: Die bulgarische Frstenliste. Wiesbaden 1955. 35-36; Czegldy K.: Ogurok s trkk Kazriban, in: Tanulmnyok a bolgr-magyar kapcsolatok krbl. Budapest 1981. 53-57; SzdeczkyKardoss 1984 70; Bna I.: Avar lovassr Ivncsrl. Archrt 97 (1970) 259-261; J. Werner: Der Grabfund von Malja Perescepina und Kuvrat, Kagan der Bulgaren. Mnchen 1984. 38-40. 3iPohl 1988 175, 177, 188. ^Menander Protector, EL 459.26-460.11. (Szdeczky-Kardoss 1979 109); Nagy T: Studia Avarica II. Antiquitas Hungarica 2 (1948) 138-143; Kovrig I.: Adatok az avar megszlls krdshez. Archrt 82 (1955) 39-40. Êuaugrius V.14 (Szdeczky-Kardoss 1979 233) - kiemels tlem SzBM. ^Theophylactus Simocatta 1.14.5; II.3.1 (Szdeczky-Kardoss 1979 233, jegyzet) 35 Kovrig I.: Adatok az avar megszlls krdshez. Archrt 82 (1955) 39; . Garam: Bemerkungen zum ltesten Fundmaterial der Awarenzeit. in: Typen der Ethnogenese unter besonderer Bercksichtigung der Bayern II, hrsg. von H. Friesinger-F. Daim Wien 1990. 253-272., Abb. 1, 2, 9, 10. 36 623-ban a Thrkiaban tartzkod kagn mr a Hossz Falakig jutott el. A csszr ajndkokkal igyekezett elje, hogy bkt kssenek. A kagn azonban hirtelen fegyverrel tmadt ellene, csapatai ttrtek a Hossz Falakon is, tbb tzezer foglyot ejtettek s a csszr is csak lruhba ltzve tudott megmeneklni. Nicephoros Patriarcha, Opuscula Hist. Const. 12.29-14.10, 17.16-24. (Szdeczky-Kardoss 1986 106-112) 37 Hodinka A.: Az orosz vknyvek magyar vonatkozsai. Budapest 1916. 35. 3 *MMFH III. 60; Vczy 1974 1045, 17. jegyzet. 3 9MMFHIII. 127-128. MConversio c.ll (Wolfram 1979 54-55) 41 F. Posch: Zur Lokaliziemng des in der Urkunde von 860 genannten Salzburger Besitzes. Mitt. der Gesellschaft fr Salzburger Landeskunde 101 (1961) 255-266.; Vczy 1974 1045, 18. jegyzet. 42 Cs. Ss 1973 38; Vczy 1974 1045, 18. jegyzet; Kos 1936 86 - tovbbi lehetsgknt emlti mg Ormo krnykt a Drva mentn, ahol a Miklaevki potok msik neve Dubljevska, tovbb feljebb a Mura mentn az antik Flavia SolvaX (Leibnitz). 43 Baleczky E.-Holls A.: szlv nyelv. Budapest 1968. 13.
16
,5
79
SZKE Bla Mikls
Sedov 1982 92; Z. Klanica: Poctky slovanskho osdlen naich zemi. Praha 1986. 33-48, obr. 10. 45 Vczy 1974 1044. 46 ld. 127. jegyzetet. 41 'Aiskylos: Perzsk darabjbl; H. Wolfram: Die Geburt Mitteleuropas. Geschichte sterreichs vor seiner Entstehung. Wien 1987 537, 116. jegyzet. 48 Valsznleg a trtnetet megrkt kzirat tbbszri msolsval vlhatott az avarok ob()rin neve az 'ris' jelents obr-ra. B. Zsterov: Avari a dulebov s vedetvi Povesti vremennih let. Vznik a poctky Slovanu 3 (1960) 15-17; Vczy 1974 1047. 49Vczy 1974 1044-1074. sosedov 1982 27-28; Etnokulturnaja karta SSSR v I. tys. n. e. Kijev 1985. 91; O. M. Prihodnjuk: Anty i pen'kovskaja kultura, in: Drevnije slavjane i Kijevskaja Rus. Kijev 1989. 58-69; Bona L: Az avar uralom szzadai, in: Erdly trtnete I. A kezdetektl 1606-ig. Budapest 1986. 170-189; K. Horedt: Siebenbrgen im Frhmittelalter. Bonn 1986. 59-72. 5, Sedov 1982 92, M. Parczewski: Die Anfnge der frhslawischen Kultur in Polen. Wien 1993. 52 A mai Magyarorszg terletrl nhny hamvasztsos srrl van mg tudomsunk: gy Pcs-Kertvros temetjbl [Nagy E. satsa, RgFz 36 (1983) 64-65], illetleg Vc-kavicsbnya lelhelyen a 7. szzadi(?) temetrsz szln voltak urnasrok [Tettamanti S.: Avar kori ntminta Vcrl. Archrt 104 (1977) 79-85]. 53 Z. Tomii: Rezultati ranosrednjovjekovnih arheolokih istraivanja u Medimurju i Varadinskoj regiji, in: Arheoloka istraivanja u sjeverozapadnoj Hrvatskoj. Zagreb 1978. 209-221, SI.2-5. 54 H. Zoll-Adamikowa: Wczesnosredniowieczne cmentarzyska cialopalne slowian na terenie Polski III. Wroclaw-Warszawa-Krakw-Gdansk 1979; M. Parczewski: Die Anfange der frhslawischen Kultur in Polen. Wien 1993. ^Fredegar, Chron. VI.72. (MMFH I. 23-24); Paulus Diaconus, Hist. lang. V. 29. (ed. Gombos F. A. Brass 1901. 211-212). 56 B. Zsterov: Zu den Quellen der Geschichte Wolhyniens und der Duleben im 6. Jh. in: Byzantinische Beitrge, Berlin 1964.; Vczy 1974 1048, 25. jegyzet. 57 A vinidek befulcus"-ai voltak a hunoknak (=avaroknak) mr rgi idktl fogva, gyhogy mikor a hunokkal egytt akrmilyen np ellen hborba vonultak, a hunok egsz seregket a tbor eltt lltottk fel, a vinidek pedig harcoltak. Ha elg ersnek bizonyultak s gyztek, akkor a hunok mentek a zskmnyrt, ha viszont a vinidek alul maradtak, a hunok segtsgre tmaszkodva {'fultV) megint sszeszedtk erejket. Ezrt is neveztk ket a hunok befulcus" oknak, mert az tkzetben ketts rendet formlva jrtak a hunok eltt." Fredegar, Chron. IV. 48, 68 (MMFH I. 20-21); a 'befulcus' kifejezst tbbflekppen rtelmezik: szlv bivalyhajcsr", umbriai psztor" ('be-bulcus'), frank segdnp" ('Beivolk') stb. Pohl 1988 114. KConversio c. 4. (Wolfram 1979 42^13) 59Wolfram 1979 74-75. 60 I. Bona: Die Verwaltung und die Bevlkerung des karolingischen Pannoniens im Spiegel der zeitgenssischen Quellen. MittArchlnst 14 (1985) 151-156. 61 H. Krahwinkler: Friaul im Frhmittelalter vom Ende des fnften bis in die Mitte des zehnten Jahrhunderts (masch. phil. Diss.) Wien 1985. 188-194. 62 qui nuper a Bulgarorum societate desciverant et ad nostros fines se contulerant. Ann. reg. Franc, ad a. 818. [ed. Kurze 1895 (1950) 149] 63 In quo conventu (Frankfurtban) omnium orientalium Sclavorum, id est...Praedenecentorum, et in Pannnia residentium Abarum legationes cum muneribus ad se directus audivit. Ann. reg. Franc, ad a. 822. [ed. Kurze 1895 (1950) 159]; Caeterum legatos Abodritorum, qui volgo Praedenecenti vocantur et contermini Bulgaris Dacim Danubio adiacentem incolunt.. .qui cum de Bulgarorum iniqwa infestione quererentur et contra eos auxilium sibiferri deposcerent... Ann. reg. Franc, ad a. 824. [ed. Kurze 1895 (1950) 166]; Az n. Bajor Geogrfus is a frank birodalom hatrainl l npek lersakor a Duna jobb partjn l npek kztt elszr emltette a keleti abodritkat {Osterabtrezi). Descriptio Civitatum... MMFH III 288. A 'praedenecenti' nv magyarzatrl V Gjuselev: Bulgarisch-frnkische Beziehungen in der ersten Hlfte des IX. Jahrhunderts. Byzantinobulgaroca 2 (1966) 28-32. 64 A krdsrl rszletesen Id. mg: Gjuselev i.m. 31-35; Cs. Ss 1973 22-23; Krti B. in: Szeged trtnete I. Szeged 1983. 210-215; Fehr G.: A bolgr-trk mveltsg emlkei s magyar strtneti vonatkozsaik. ArchHung 7 (1931) 165-166; Bna I.: Opponensi vlemny Cs. Ss gnes: A Dunntl IX. szzadi szlv npessge" c. kandidtusi rtekezsrl. Archrt 95 (1968) 112-115.
44
80
B. Szke: Spuren des Heidentums in den frhmittelalterlichen Grberfeldern Ungarns. Studia Slavica 2 (1956) 119-155. 66 A Conversio Bagiariorum et Carantanorum (A bajorok s karantnok megtrsrl) Adalwin, salzburgi rsek (859-873) megrendelsre a kirly, Nmet Lajos (817-876) informlsra kszlt 869-871 tjn. A hrom f fejezetbl ll irat a bajorok (1-2), a karantnok (3-9) s Als-Pannnia (10-14) megtrsnek trtnett mutatja be trgyszeren, br a salzburgiak rdemeinek kidombortsa rdekben nha bizonyos cssztatsokkal, elhallgatsokkal. Az rsek megrendelsnek oka Method - szerinte jogtalan - trt tevkenysge volt Pannniban. Ez a m az egyik legfontosabb hiteles korabeli dokumentum Pannnia 9. szzadi etnikai, politikai s egyhzi viszonyairl. Els modern kzlse Kos 1936, jabban Wolfram 1979. Egyes rszeinek magyar fordtsa: Gyrffy Gy.: A magyarok eldeirl s a magyar honfoglalsrl, budapest 1958. 150-157; kritikai rtkelse: Vczy 1938 237-241; Wolfram 1979 9-22; Bna 1984 364. 61 Conversio c. 11 (Wolfram 1979 52-53) .. .inferioris Pannni in beneficium partem circa fluvium, qui dicitur Sala. 68 u.ott. 69Cs. Ss 1973 40. 70 Vkony G.: A Karoling birodalom dlkeleti" hatrvdelme krdshez. Komrom megyei Mzeumok Kzlemnyei 2 (1986) 63-65. 71 B. Szke: ber die Beziehungen Moraviens zu dem Donaugebiet in der Sptawarenzeit. Studia Slavica 6 (1960)75-112. 72 B. Dostl: Das Vordringen der gromhrischen materiellen Kultur in die Nachbarlnder, in: Magna Moravia, Praha 1965. 361-416.
65
81
SZKE Bla Mikls
THE MURA-REGION IN THE EARLY MIDDLE AGES The upper and the lower reaches of the river Mura show up differnt ways of development since these territories had been divided into two administrative districts (Noricum and Pannnia province respectively) in the Roman Age. During the Migration Period, reconciling the archaeological finds and the historical sources, the following phases can be set up along the lower reach of the Mura: 1. pre-Hun Period, the immigration of the Eastern Gothic - Alan - Hun foederati group of Alateus and Saphrax (379-380 - 408-433) 2. the period of the Hun-rule (434 - 455) 3. the Eastern Gothic kingdom (456 - 473) 4. the reign of Odoaker (476 - 488) and of Theoderic the Great, the Sueb settlers (504 - about 536) 5. the Langobard kingdom (526-546 - 568). The upper reach of the river Mura was inhabited by a population which still could preserve its Late Antique culture for the most part. The appearance of the Avars and the allied Slavs in our area have generated very important historical consequences with effects having influence up to the present. In the region of the lower reach of the river Mura and of the Zala woodland the archaeological finds produced jointly by the Avars and the Slavs have two phases: 1. the early period from about 600 up to the last third, to the end of the 7th century, 2. the late period from the end of the 8th century up to the 40's of the 9th century. Between the two phases the finds are missing so far, that has probably historical reasons. During the same period along the upper reach of the river Mura the surroundings of Aichfeld becomes a Caranthan Slavic centre, where the conversion to Christianity had already begun. The Carolingian period in the Drava-Sava interfluvial region as well as in the Mura-region had already started in the 820's and 830's, whilst in the Zala valley only in the 840's, when there an Eastern Frankish earldom system was established with Mosaburg as a centre. The upper reach of the river Mura from the Graz basin came under the influence of the Caranthan Slavic Kttlach culture. After the Hungarian conquest, South Zala and the Mura-region turns into a march-land, later this region functions as an adjoining crown land, which comes almost unimpaired into possession of the Haht-Buzd stem during the reign of Istvn III. Thereafter, the lecture deals detailed with the origin and the history of the Slavic population of the Avar Period, with the forms of coexistence and with its reasons. It is admitted that the Slavs, whose existence in the Mura-Zala interfluvial region from the begin of the 7th century can be traced by archaeological methods also, are identical with those Du(d)leb Slavs who were carried away from their native land along the river Bug by the army of the Avar warlord (of Transdanubia?) Apsich in 602 on the Avars' way back from the military expedition against the Ants. The lecture tries to support this hypothesis by analyzing the Kijev chronicles, several other written sources from the 9th century, linguistical data and the archaeological finds. Finally the lectur deals - through the example of Ljudevit and Pribina - with the problems of the 9th century vassal princedoms struggling to fit into the regime of the Carolingian empire.
82
Ljudi uz Muru
Vladimir SOKOL SJEVEROZAPADNA HRVATSKA U RANOM SREDNJEM VIJEKU Prostor izmedu rijeka Mure, Drave i Save kroz mnoga je povijesna razdoblja bio mjestom susreta razliitih civilizacija i politikih organizacija. To je prostor koji u irem smislu spaja srednju Europu i Mediteran, od Jantarskog puta - Baltik-Jadran (Elektrides), do Dioklecijanova putovanja s juga na sjever iz Salone u Carnuntum poetkom 4. stoljea kasnoantikim komunikacijskim pravcem.1 Ipak, on povezuje zapad i istok Europe, velike migracije Kelta prve su poznatije grupacije koje su tuda protutnjale u svome kretanju prema Grkoj: zabiljeen je velik broj latenskih lokaliteta uzdu Mure i Drave sve do Osijeka.2 No, moda je veina od njih nastala u povratku natrag, sto je jo vjerojatnije. Od zapada prema istoku vode zatim tim dolinama rimski itinerarski pravci: Antoninski iz 2. st., zatim Jeruzalemski koji zapoinje jo u mjestu Bordeaux s poetka 4. st., pa Tabula Peutengeriana itd.3 Mnogi su tu zatim narodi proli u svojim seobama: Kvadi, Markomani, Goti, Alani, Huni, Langobardi i drugi. Upravo odlaskom Langobarda iz Panonije 568. godine u Italiju zapoinje nova era u sjeverozapadnoj Hrvatskoj, doba u kojemu je dovreno rastakanje jo zateenih ostataka antike. Bizant se povukao, Justinijan je mrtav, rani srednji vijek je zapoeo. Posljednje toke otpora, kasnoantiki kastrumi, poput Kuzelina4 kod Zagreba, padaju, veliki urbaniteti kao Andautonija (itarjevo), Aquae Iasae, (Varadinske Toplice) ili Iovia (Ludbreg) ve su davno zamrli.5 Susret toga posljednjega iz stare epohe i novodolazeega ini se da se dogodio upravo na spomenutom kasnoantikom lokalitetu Kuzelin na Zagrebakoj gori kod Sesveta. Istraivanja Muzeja Prigorja na tom kastrumu autor vodi ve vie od desetak godina, i uz ranije prapovijesne slojeve eneolita, bronanog i eljeznog (latenskog) doba tuje otkriven jaki antiki i kasnoantiki sloj.6 Arheoloki nalazi kasnoantikog sloja (T. I, izbor; dalje isto), a osobito nalazi oruja (kopija, vrhovi strijela, bojni noevi) i vojne opreme (pojasne rovaene kope, bronani dijelovi pojasnih garnitura) pokazuju daje u svojoj zadnjoj fazi uz naseobinski i refugijalni, imao i vojniki znaaj.7 Osim toga on se nalazio uz komunikaciju koja u vremenu kasne antike i srednjega vijeka ima veliko strategijsko znaenje u povezivanju sjevera i juga Carstva, kako smo ve ranije pisali, od Dioklecijanova doba. Mnogo vremena poslije, u 13. st. tuda e ii pravac iz doline rijeke Save u grad Varadin. Ta e se cesta nazivati jo via regalis", magna strata" ili via exercitualis" i preko Drave i Mure ii e prema sjeveru u ugarske i austrijske zemlje.8 Drugi njezin ogranak, via antiqua", odvajat e se prema Varadinskim Toplicama i sjeveroistoku Panonije.9 Na toj uzvisini od 511m n.m. na prijevoju Medvednice nedavnim arheolokim iskopavanjima dola je na svjetlo dana jedna veoma dobro sauvana ranoavarska strijela (T. II, 1). Pronadena je na pretpostavljenoj crti palisadnog bedema uz veliku kamenu strminu, nasuprot zidanom bedemu prema ulazu u kastnim.10 Taj tip vrha strijele pripada tipovima tzv. posebne namjene", naj vjerojatnije namijenjenima paljenju drvenih objekata i slamnatih krovova unutar obrambenih zidova. Naime, osnovna varijanta, inae najea, obino sadrava tri rupe pri dnu krilaca za vunu natopljenu smolom, to naa nema. Jo su dva nalaza bitna za saznanja o
83
Vladimir SOKOL
poetku ranoga srednjeg vijeka na podruju Zagreba: nalaz novca Justina II. i Sofije (565-578), sto potjee iz cangradske kovnice iz godina 570/71, i drugi, slavenska fibula tipa Rybakov-Werner s antropomorfnom noicom (T. II, 2).11 Zanimljivo je da je radioniki praktiki istovjetan primjerak naden na lijevoj obali Dunava u Novim Banovcima u Vojvodini. Tim arheolokim nalazima kraja antike i samog poetka ranoga srednjeg vijeka nastupa razdoblje tzv. tamnih dvaju stoljea", doba iz kojega nam izostaju bilo kakvi ozbiljniji nalazi ili povijesni podaci. Ruile su se drave, padali su vladari, no dogadaji kao da su, prividno, zaobilazili ovo podruje. Preskoivi" na neki nain 7. i 8.st, povijest se ovdje ponovno zaustavila oko godine 800-te. Neto malo prije nje na Krugama u Zagrebu, kod Koprivnice i izmedu Drave i Mure u Prelogu pojavljuju se dijelovi lijevanih kasnoavarskih pojasnih garnitura, neto opreme i oruja. Osobito je bio bogat konjaniki grob s Kruga (srednjovjekovni toponim Kruge = ring?) koji je sadravao okove sedla, par stremenova, vale, kotane dijelove refleksnog luka, koplje, no, skramasaks, te tri bronane predice i bronani lijevani pojasni jeziac ukraen motivom geometrizirane lozice (T. II, 5-8; III, 1-6). Drugi je grob imao keramiku posudu i bojnu sjekiru (T. II, 3^1); ostali grobovi bili su bez nalaza.12 Artefakti toga doba II. avarskog kaganata s drugog lokaliteta mahom su sluajni nalazi: keramike posude, saks, noi i strelice iz Preloga (T. IV, 1-4, 6-10).13 Ipak, oni sugeriraju postojanje toga avarskog horizonta, koji je u savsko-dravskom medurjeju inae bogato zastupljen u istonoj Slavoniji.14 Dogadaji kasnog 8. stoljea i prvih godina devetoga prijelomni su za itavu Panoniju, pa tako i za sjeverozapadnu Hrvatsku. To je trenutak kada Zapad, da tako kaemo, uzvraa udarac". Karlo Veliki eli obnoviti Rimsko Carstvo Augustova opsega (na drugoj strani je Bizant) i izbiti na njegove istone granice, na Dunav i Drinu. Njegova titula, kako ga imenuju ANNALES REGNI FRANCORUM" jest 69. imperator poslije Augusta. No kako to postii? Dvanaest godina (791-803) tekih ratova s Avarima dalo je odgovor: Avarska podruja pretvorena su u dserta Avarorum" i novi su narodi na europskoj pozornici - medu njima i Hrvati. Prvi arheoloki nalazi te epohe nadeni su u velikim rijenim dolinama Drave i Save; naseobinski keramiki nalazi na lokalitetima Koprivniki Bregi-See, Delovi-Grede i Koprivnica-Cerine, od kojih se neki, kao Cerine, jo istrauju.15 Iz samoga osvita 9. stoljea potjeu nalazi iz sela Medvedika nedaleko od Durdevca. To su nalazi karolinkog maa (posebni tip 1), bojne sjekire moravskog tipa, noa i pojasnog jezica ukraenog inzularnim stilom franakog porijekla (T. V, 3-6). Naknadna arheoloka istraivanja utvrdila su daje rije o usamljenom vojnikom grobu.16 Tomu ranom dobu pripadaju sluajni nalazi karolinkog maa (posebni tip 1) s ukrasnim pojedinostima u tehnici damasciranja s motivom borove granice (Tonnenzweigmuster") i lukova (Bogenmuster"), te zaobljenog stremena uvrnute uice kod Preloga (ili Diven) (T. IV, 5; V, l). 17 Uvjeti toga sluajnog nalaza nejasni su, istraiva misli da ne potjeu iz jednoga dravskog rukavca kako se tvrdilo, ve iz razorene avaroslavenske nekropole blie samome naselju, ovdje ve spomenute, te misli da se tu radi o plijenu iz doba ratova s Francima zavrnog 8. stoljea. Zasad bismo to pitanje ipak ostavili otvorenim, s obzirom na to da je manje vjerojatno da bi jedan avarski ratnik bio kompletno naoruan na nain f la Frank", to uglavnom i nije poznato, veje vjerojatniji nalaz pojedinog predmeta ukomponiranoga u avarsku opremu, poput skramasaksa iz Kruga zapadnoga, sjevernoitalskog porijekla, ili pojedini primjerci iz nekropole Devinska Nova Ves,18 itd. Za ma autor navodi, uz ostale, kao izravne tipoloke analogije primjerke iz slavenskoga groblja
84
Hrvatska u ranom srednjem vijekuSjeverozapadna Hrvatska u ranom srednjem vijeku
Dorf an der Enns-Hainbuch u Donjoj Austriji i Dietachdorfa u Gornjoj Austriji. Stremen datira zajedno s maem i smatra da je porijeklom sa sjevera. U samom gradu Varadinu uz srednjovjekovni burg nadeno je koplje s krilcima istoga doba (T. V, 2). U donjem je dijelu ukraeno eliptinim ukrasom i donekle je oteeno; autor ga pripisuje istim franakim pohodima u Panoniju.19 Blisko torn vremenu, no drugim dramatinim dogadjima, pripada sluaj an nalaz usamljenoga vojnikog groba ispod burga Susedgrada zapadno od Zagreba. Tu je otkriven karolinki ma tipa K" s dva bronana neukraena pojasna jezica i priborom za zakopavanje (T. VI, 1-7). Pripisuju se vremenu Ljudevitova rata"20 - bellum Liudeviti", kako ga nazivaju Franaki anali, razdoblju izmedu 819-822. godine. Neki srednjoeuropski povjesniari ne smatraju ga Hrvatom, no o etnikom sastavu Donje Panonije - Slavonije (bivih rimskih provincija Savije i Sekunde) dovoljno smo ranije rekli u svom lanku o Hrvatima u Panoniji u 9. stoljeu.21 Nakon toga i drugi su autori doli do istih rezultata.22 Tu prvu polovinu i sredinu 9.st. ocrtava jo uvijek poganski nain ukapanja, pogrebni ritus po kojem se pokojniku u grob stavljaju njegovi omiljeni" predmeti iz svakodnevnog ivota u funkciji priloga, te keramika posuda ili posude kao popudbina za put na onaj svijet. Taj tip nekropola nalazimo u Zagrebu uz junu obalu rijeke Save (campus Zagrabiensis, 13. st.) u Velikoj Gorici (T. VI, 11-14; VII, 1-10), Petrovini (?) i iu (T. VI, 8-10)23 (horizonta Zagreb-Nin24) i zatim sjeverno od medurjeja uz zapadnu stranu Blatnog jezera u iroj zoni Zalavara,25 te Ptuju i okolini.26 To e podruje poslije krajem 9. st. (896) pripasti hrvatskom knezu Braslavu, a jo kasnije od 12. st. bekinskom arhidakonatu zagrebake biskupije.27 Arheoloke nalaze tih nekropola (prije kristijanizacije) izmedu rijeke Mure i Blatnog jezera, osobito oblikovani dijelovi jelenskih rogova s urezanim ikonografskim prikazima, vezali bismo uz spomenuti horizont nekropola Zagreb-Nin, uz ve poznate takve artefakte s grobita Nin-drijac (T. VIII, 19) i Ivoevci-upljaja (ant. Burnum; T. VIII, 24)28 na Jadranu. Naalost, izmedu Save i Drave taj nam sloj, osim moda jednog izuzetka (o emu na drugom mjestu), jo uvijek nije poznat. U torn horizontu, kao poseban i nov problem, pojavljuju se arheoloki dokumentirani nalazi paljevinskih, arnih grobova. Registrirani su u Kaiu kod Zadra, Dubravicama kod Skradina i Polju kod Sibenika.29 Posve srodnog tipa nalazi su ara izmedu Mure, Drave i Blatnog jezera kod Pkaszepetka, Fenkpuszte i Zalakomra, koje su datirane u prvu polovinu 9. st.30 Kako se ini, tu emo pojavu takoder trebati promatrati u okvirima jednog jedinstvenog horizonta pokapanja, vjerujemo Zagreb-Nin ( T. VIII; IX). Ona svakako govori o dolasku novog etnika u te prostore, ali sa sjevera. Nakon sredine 9. st. kristijanizacija je uinila svoje i tu nastupa nova prostorna organizacija nekropola. Stare poganske se naputaju, na novim mjestima uspostavljaju kristijanizirane. Taj se proces osobito dobro moe pratiti na brojnim lokalitetima u primorskoj Hrvatskoj i kako se ini, isti se tijek odvijao u Panoniji.31 Takvim nekropolama 2. polovine 9. st. pripadaju nalazi lijevane grozdolike naunice (T. X, 7) iz Velike Horvatske kod Krapine (tu je takoder naden mali bronani dio pojasne garniture s motivom stila Blatnica", vjerojatno u sekundarnoj uporabi poput slinih nalaza u horizontu Zagreb-Nin (mogue plijen iz avarskih ratova)32 te Zagreb-Kaptola.33 Na Kaptolu ispred katedrale prigodom ruenja srednjovjekovne kule poetkom ovoga stoljea nadeni su ostaci grobova i etiri oteene naunice, koje smo ranije datirali u 2. polovinu 9. st.34 To su dvije lijevane - grozdolika i sa zvjezdastim privjeskom, jedna veoma oteena, mogue ostatak trojagodne sa zvonastim kalotama, i jedna
85
Vladimir SOKOL
od vrlo tanke ice sa spiralnim privjeskom u obliku stoca (T. X, 3-6). Potonju nalazimo na vie spomenutih mjesta zapadne Transdanubije,35 ali i u Stranu kod Crikvenice36 i Kninu u primorskoj Hrvatskoj,37 gdje se mogu datirati u poetak 2. polovice 9. st. U irem smislu te se iane naunice sa spiralnim privjeskom mogu datirati u sredinu 9. stoljea. Taj e razvoj materij alne kulture u sjeverozapadnoj Hrvatskoj tei pravocrtno s ve do dolaska Madara, koji ga prekidaju poetkom 10. st. Tom prijelaznom razdoblju izmedu ranoga kristijaniziranog horizonta i nastanka hrvatskobjelobrdskog kulturnog izraza pripada ma postkarolinkog tipa bliskoga tipu R" (T. X, 1-2). Maje kovan u 10. st. i naden je u dravskoj ljunari izmedu Legrada i Koprivnice.38 Moda torn razdoblju pripadaju nalazi vrha strijele tipa lastavijeg repa" i keramike posude s drugim ulomcima iz spilje Vindije (T. X, 8-10) kod Varadina,39 no to nije sasvim sigurno. Prodorom hrvatskog kralja Tomislava do Drave oko 925. godine, te katastrofom Madara kod Augsburga 955. godine u Panoniji se situacija postupno smiruje.40 Tako u razdoblju 2. polovine 10. st. dolazi do pojave hrvatsko-bjelobrdskog kulturnog izraza u prostoru medurjeja Save i Drave, te juno sve do planinskog masiva Dinarida. U medurjeju to je, koliko je poznato, samo lijevani nakit: naunice, prstenje, dvodijelni privjesci, uz ogrlice od bruenog kamena i puia itd.; ispod Save i jagodaste naunice u veem broju. Znaajnije nekropole toga izraza zabiljeene su i istraivane u Medimurju (Sv.Helena [T. XI, 1-7], Sv.Juraj u Trnju [T. XI, 14-22]), Podravini (Veliki Bukovec, Klotar Podravski [T. XI, 8-11]),41 zatim kod Krievaca,42 te vea nekropola u Stenjevcu kod Zagreba, koja se upravo istrauje.43 Zajednika obiljeja toga nakita jesu, kako smo rekli, lijevana tehnologija, uglavnom imitacije filigrana i granulacije. Ranije fine filigranske volinske" naunice, fine grozdolike i lunulaste prouplj ene od plemenitih metala naunice, kao predloci dobivaju svoje grublje derivirane imitacije. Prave volinske naunice nadene su u Stenjevcu, gdje su nadene i kasne takoder filigranske s vie prouplj enih jagoda (T. XI, 12-13), import iz sjevernih dijelova Panonije, uz naravno uobiajeno velik broj prostih S" kariica, lijevanih pseudovolinskih", te jednostavnijeg prstenja. S ovog prostora tijekom 11. st. iri se nakitna produkcija u susjedna podruja sjeverno od Drave, npr. lijevane pseudovolinske" naunice u Halimbu,44 zatim u Karantaniju i primorske krajeve. Zanimljiv je takoder import pojedinanih lunulastih ketlakih naunica s jamiastim lijevanim emajlom, nadenih u spomenutim podravskim nekropolama Sv. Helena i Klotar Podravski, uz druge nalaze ve prethodno iznesenih tipova. Malo junije od Varadina na prisojnima padinama planinskog niza Ivanice, neposredno nakon II. svjetskog rata, na poziciji crkve sv. Marije Gorske kod Lobora naden je dobro sauvan ulomak poetka grede predromanike oltarne pregrade s natpisom ,,+SUMME...", te drugi ugraden u zid crkve. Primjerci se datiraju na kraj 11. st.45 Razdoblje prije stvaranja personalne unije, ili upravo tada za vrijeme borbi izmedu Madarske i Hrvatske do 1102. godine oznait e nalaz dugog maa s natpisom iz Medimurja, j o neobjavljen. Time, kao i neto ranijim osnutkom zagrebake biskupije 1094. godine,46 zavrava razdoblje ranoga srednjeg vijeka, ime zakljuujemo ovo njegovo razmatranje u sjeverozapadnoj Hrvatskoj.
86
G. Ferrero, Propast antikne civilizacije, Zagreb 1922. (Paris 1921), 62. Z. Markovi, Prilog poznavanju kontinuiteta naseljavanja terena oko Delova, Podravski zbornik 1984, 299-300. 3 D. Pinterovi, Mursa i njeno podruje u antiko doba, Osijek 1978, 115. 4 V. Sokol, Das sptantike Kastrum auf dem Kuzelin bei Donja Glavnica, Arh. vest. 45, Ljubljana 1994, 199-205. 5 M. Gorenc, B. Viki, Varadinske Toplice, Kaj, br.4-5, Zagreb 1973, 27. 6 V. Sokol, Zagreb prije Zagreba, katalog izlobe, Zagreb 1994, 85, 95-99. 7 V. Sokol, Doba izmedu antike i ranoga srednjeg vijeka na podruju Zagreba, Zbornik znanstvenog skupa Radanje prvog hrvatskog kulturnog pejzaa" (u tisku, saetak 1992), Muzej Mimara, Zagreb 1995. 8 L. Dobroni, Topografija zemljinih posjeda zagrebakog kaptola prema izvorima XIII. i XIV stoljea, Rad JAZU, knjiga 286, Zagreb 1952, 217-219, 254. 9 J. Klemene, Blatt Zagreb, Beograd 1938, Abb.l. 10 V. Sokol, Das sptantike Kastrum auf dem Kuzelin bei Donja Glavnica, Arh. vest. 45, Ljubljana 1994, 204. 1] K. Simoni, Zagreb i okolica u ranom srednjem vijeku, Izdanja HAD, sv. 6, Zagreb 1981, 156. 12 J. Klemene, Prethistorijski i ranohistorijski spomenici na podruju grada Zagreba, Narodna starina 35, Zagreb 1939, 3-30. 13 . Tomii, Rezultati ranosrednjovjekovnih arheolokih istraivanja u Medimirju i Varadinskoj regiji, Izdanja HAD, sv. 2, Zagreb 1978, 212-215. 14 Z. Boji, Pregled istraivanja i rasprostranjenosti ranosrednjovjekovnih arheolokih nalaza u istonoj Slavoniji i Baranji, Izdanja HAD, sv. 9, Zagreb 1984, 211-222. 15 Z. Markovi, Naseljavanja i kulture Podravine i Kalniko-Bilogorske regije, Koprivnica 1992, 11. ,6 Z. Vinski, Novi karolinki nalazi u Jugoslaviji, Vjesnik Arheolokog muzeja u Zagrebu, Zagreb 1977-78, 177-185. 17 . Tomii, Prilog istraivanju karolinkog oruja u Medimurju, Starohrvatska prosvjeta, ser. III., sv. 14, Split 1985, 209-223.20. Z. Vinski, O nalazima karolinkih maeva u Jugoslaviji, SHP, ser. III., sv. 11, Split 1981,28,32. 18 J. Eisner, DevinskaNova Ves, Bratislava 1952, 289, Tab. 47., 1; 71, 4.; itd. ,9 . Tomii, nav. dj., 223-226. 20 Z. Vinski, O nalazima karolinkih maeva u Jugoslaviji, SHP, ser. III., sv. 11, Split 1981, 28, 32. 21 V. Sokol, Panonija i Hrvati u 9. st., Izdanja HAD, sv. 14, Zagreb 1990,194-196. 22 F. Smiljani, Neka zapaanja o teritoriju Slavinije Hrvatske, Zbornik znanstvenog skupa Radanje prvog hrvatskog kulturnog pejzaa" (u tisku, saeci 1992), Muzej Mimara, Zagreb 1992. 23 K. Simoni, Zagreb i okolica u ranom srednjem vijeku, Izdanja HAD, sv. 6, Zagreb 1981, 157,160-163. 24 V. Sokol, Arheoloka batina Hrvata u ranom srednjem vijeku, Hrvatska i Europa, knjiga L, Zagreb 1995 (u tisku). 25 B. M. Szke, K. Ery, R. Mller, L. Vndor, Die Karolingerzeit im unteren Zalatal, Budapest 1992, 7-572. 26 P Koroec, Zgodnjesrednjeveka arheoloka slika karantanskih Slovanov, SAZU, Dela 22, Ljubljana 1978, 229-237, itd. 27 N. Klai, Povijest Hrvata u razvijenom srednjem vijeku, Zagreb 1976, 267. 28 J. Beloevi, Materijama kultura Hrvata od 7-9.st., Zagreb 1980, Tab. XLVI-LII. 29 J. Beloevi, nav.dj., 112; Z.Gunjaa, Arheoloki pregled, Ljubljana 1987; Veernji list", VIII.mj.,1995 30 L. Vndor, R. Mller, B. M. Szke, Sedem tisoletij ob Blatnem jezeru (tekst kataloga izlobe), Murska Sobota 1992, fotografija: Slovanske are iz 9.stoletja". 31 V. Sokol, nav. dj. (u tisku). 32 K. Simoni, Neobjavljeni okovi i jeziei nakitnog stila Blatnica iz Arheolokog muzeja u Zagrebu, VAMZ, 3. ser.-vol. XIX., Zagreb 1986, 217-221. 33 K. Simoni, Zagreb i okolica u ranom srednjem vijeku, Izdanja HAD, sv.6, Zagreb 1981, 165. 34 V Sokol, Podruje sjeverozapadne Hrvatske u razdoblju izmedu 400. i 800. godine (velika seoba naroda), 40 godina arheolokih istraivanja u sjeverozapadnoj Hrvatskoj, Koprivnica 1986, 56. 35 E. Kerecsnyi, IX. szzadi srok Letenyn, Folia Archaeologica, XXIV, Budapest 1973, Tab. 5.; G. Trk, Sopronkhida IX. szzadi temetje, FAH, Budapest 1973, Tab. 8, 13, 25 (?); B. M. Szke, itd., nav. dj., Tab. 12, 14, 67.
2
87
Vladimir SOKOL
T. Sekelj, Prilog definiranju naunica s prostora Vinodola (Strane) u kontekstu njihova ireg kulturnog i zemljopisnog prostiranja, Umjetnost na istonoj obali Jadrana u kontekstu Europske tradicije, Rijeka 1993, Tab. VII. 37 D. Jelovina, Starohrvatske nekropole, Split 1976, Tab. LXXI. 38 Z. Vinski, Marginalia uz izbor karolinkog oruja u jugoistonoj Evropi, SHP, ser. III., sv. 15, Split 1986, 105. 39 . Tomiic, O rimskim i ranosrednjovjekovmm arheolokim nalazima iz spilje Vindije, Godinjak Gradskog muzeja Varadin, br. 5, Varadin 1975, 41-44. 4 <>N. Klai, Povijest Hrvata, Zagreb 1971, 313. 41 . Tomiic, Srednjovjekovno razdoblje, 40 godina arheolokih istraivanja u sjeverozapadnoj Hrvatskoj, Koprivnica 1986, 64. 42 Z. Homen, Pokusno sondiranje na ranosrednjovjekovnoj nekropoli u Popovcu, Muzejski vjesnik 7, akovec 1984,49-52. 43 K. Simoni, Zagreb prije Zagreba, Zagreb 1994, Kataloke jedinice br. 418-430. 44 G. Trk, Halimba, Budapest 1967, Tab. XXVIII. 70; A. Kiss, Baranya megye X-XI. szzadi srleletei, Budapest, 1983, Tab. 92, 1038; 93, 1047. 45 LJ. Karaman, O umjetnosti srednjeg vijeka u Hrvatskoj i Slavoniji, Historijski zbornik, godina I, Zagreb 1948, Tab. I.,110. 4 6N. Klai, nav. dj., 497-507.
36
88
NORTH-WEST CROATIA DURING THE EARLY MIDDLE AGES The paper deals with the region between the rivers Mura, Drava and Sava during the early Middle Ages, as seen from the viewpoint of widely open traffic routes towards the neighbouring central European regions. Thus the time period of the late Antique and the migration of peoples at the location of Kuzelin, Sesvete is analysed, where numerous findings of military character have been excavated, among them an arrow point. The findings at the Zagreb Gradec and Stenjevac also date from this time period (late 6th Century A.D.). Following the dark" 7th and 8th Century the author presents the artefactes of the late Avar cavalryman's grave from the Zagreb location, dated to the end of the 2nd Kaganate, as well as the first ancient Croatian findings from the locations in Podravina and Posavina dating from the early 9th Century. A special mention is made of sword, stirrups and waist pin from the vicinity of Prelog-Cirkovljan, Medvedika and Podsused and of the winged spear from Varadin. From the time period prior to Christianisation of the Croats up to the middle of the 9th Century there are necropolises with ceramic findings along the south banks of the Sava river and ceramic findings from Podravina. It is believed that bone recipients made from deer horns from the finding sites between the Mura river and the Balaton Lake also belong to the findings from the coastal area (Nin, Uroevac near Zadar); further on the findings of urn tombs at the above mentioned sites are also believed to belong to the same horizon. The anthor presents the artefactes and the locations belonging to the Christianiyt horizon, pointing out the rich findings at Stenjevac near Zagreb, originating from the Bjelobrdsko era. The paper closes with the findings of pre- Romanic plastic from Lobor, Hrvatsko Zagorje and the findings of the post- carolinic swords and the establishment of the Zagreb diocese in 1094.
89
Vladimir SOKOL
T. I;Kuzelin: 1-7 (V. Sokol)
90
T. II; Kuzelin: 1 (V. Sokol); Stenjevec: 2 (K. Simoni); Kruge: 3-8 (K. Simoni)
91
Vladimir SOKOL
T. Ill; Kruge: 1-6 (K. Simoni)
92
T. IV; Prelog: 1-4, 6-10; Prelog-Diven: 5 (. Tomii)
93
Vladimir SOKOL
T. V; Prelog-Diven: 1; Varadin: 2; (. Tomii); Medvedika: 3-6 (Z. Vinski)
94
T. VI; Susedgrad: 1-6 (Z. Vinski); Novoie: 8-10; Velika Gorica: 11-14 (K. Simoni)
95
Vladimir SOKOL
T. VII; Velika Gorica: 1-10 (K. Simoni)
96
T. VIII; Nin-drijac: 1-23, grob 161 (J. Beloevi); Ivoevci-Supljaja: 24 (J. Beloevi)
97
Vladimir SOKOL
T. IX; Nin-drijac: 1-38, grob 322 (J. Beloevi)
98
T. X; Koprivnica-Drava: 1-2 (Z. Vinski); Zagreb-Kaptol: 3-6; Velika Horvatska: 7 (K. Simoni); Vindija: 8-10 (. Tomiic)
99
Vladimir SOKOL
T. XI; Senkovec: 1-7 (. Tomiic); Klotar Podravski: 8-11 (J. Brunmid); Stenjevec: 12-13 (K. Simoni); Sv. Juraj u Trnju: 14-22 (. Tomiic).
100
Npek a Mura mentn
KLT Lszl - SZENTPTERI Jzsef A 8-10. SZZADI KONTINUITS KRDSEI A VRSI 8-10. SZZADI TEMET KAPCSN Az ltalunk konkrtan vizsglt terlet kiss tvolabb esik a konferencia tmjban rintett Mura-vidktl, az elads nem szorosan a Mura mentn lt npekrl szl, ismertetst mgis azrt gondoljuk ide tartoznak s fontosnak, mert a kutatsban alkalmazott mdszer bizonyos klnbz rgszeti kultrk kpviseli kztti kapcsolatok kidertsre, azok egyms melletti tovbb-lsnek lehetsgeire prbl megoldst keresni. Vrstl nyugatra, a Papkert nev hatrrszen 1983-ban kezddtek a kutatsok a KisBalaton program keretben. Itt kt, egymstl 800 m-re lev dombon talltuk meg azt a teleplst s a hozztartoz temett, melyek feltrsa s komplex feldolgozsa segtsget adhat a dunntli ks avar kori npessg 9-10. szzadi tovbblsnek vizsglathoz.1 A Papkert-B-lelhelyen tbb mint 7000 m2 terletet trtunk fel. Ez a kiemelkeds kisebb-nagyobb megszaktsokkal a kzps rzkor ta lakott, vagy temetkezsi cllal hasznlt hely volt. A korakzpkori leletanyag szerint a ks avar korban, a 8. szzad legvgn, a 8-9. szzad forduljn kezdtek el ide temetkezni. A rgszeti leletek tansga szerint ettl az idtl kezdve legalbb kt - kt s fl vszzadon t folyamatosan temetnek hasznlhattk a dombhtat. sszesen 716 srt trtunk fel. A srok fl ksbb rpd-kori falu teleplt, amelynek legkorbbi peridusa - az 1172-1196 kztt uralkod III. Bla kirly pnzei alapjn - a 12. szzad vgre keltezhet. A temet szerkezete azt mutatja, hogy a klnbz szocilis helyzet csoportok srjai bizonyos mrtkben elklnltek egymstl. A srmez nyugati rszn temettk el azokat a bronzveretes vvel felvezett, illetve a lndzss, kardos, balts frfiakat, akik szmra a tlvilgi lethez nem jrt lldozat. A leggazdagabb, aranyozott bronzveretes vvel, aranyozott bronz- s vasveretes kantros lval, fegyverrel (jjal, nyllal, harci baltval) eltemetett szemlyek srjai a temet K-i feln csoportosultak, szinte szablyos sorokat alkotva. A vagyoni klnbsg a szernyebb mellkletekben is megmutatkozott a temet kt rsze kztt. Agyagednyeket a kzssg gazdagabb s szegnyebb rsznl egyarnt tallunk, de a gazdagabbak mell tbb esetben hrmat, kzttk a ktsgkvl drgbb, n. srga kermit is helyeztek. A rgszeti leletanyag tipolgiai elemzse alapjn els kzeltsben ngy fbb csoportot klnthettnk el: 1. ks avar kori, 2. 9. szzadi (Karoling peremkultra), 3. magyar honfoglals kori, 4. kora rpd-kori. A ks avar kori griffes-inds npessg hagyatkt a temet egsz terletn megtalljuk. A frfi srok jellegzetes leletei az nttt bronz vgarnitrk, melyeket stlusjegyeik s sszettelk alapjn legkorbban a 8. szzad vgtl keltezhetnk. A ks avar korszak
101
KLT Lszl - SZENTPTERI Jzsef
legutols szakaszhoz kthetk az eddig elkerlt kantrrzsk. Kt esetben bronzbl ntttek (356, 379. sr), hrom lszerszmnl pedig vasbl kszltek a nagymret, aranyozott ezstztt bronzbetttel dsztett kantrrzsk (307, 347, 352. sr). A 468. (bolygatatlan) lovas srban szintn az avar kor legksbbi szakaszra jellemz, pikkelydszes s stilizlt llatfejet utnz szjvgeket, valamint vsett-poncolt vvereteket talltunk (1. tbla). Az ednymellkletek jl mutatjk a kermival trtn keltezs nehzsgeit. A jellegzetes, ks avar kori srga fles bgre mell a korai rpd-korra (is) jellemz formj s dszts ednyt helyeztek. A ni kszerek a szlfrtcsngs s az ovlis karikj flbevalk, veggyngy dszes arany flbeval, valamint egy llatalakos s egy vegbettes bronz mellboglr. A nagymret dinnyemag alak gyngyk az arany- s ezstflis tbbtag rdgyngykkel egyazon nyaklncra fzve jelennek meg. A tipolgiailag 9. szzadi - az n. Karoling-peremkultrhoz tartoz leletanyaggal rendelkez - srok tbbsge a temet nyugati rszn kerlt el. Elvlasztsuk a ks avar kori mellkletekkel temetkez lakossg szegnyebb rtegtl rgszeti mdszerekkel igen nehz. A frfi sroknak erre a korszakra jellemz leletei elssorban fegyverek s hasznlati trgyak: lndzsk, baltk, borotvk s csiholok. Az egyik legjelentsebb lelet a 655. srban tallt frank sarkanty-pr. A ni s kislny srokban a Dalmcira s a Morva-medencre jellemz kszerek fordulnak el: az n. millefiori- s tbbtag rdgyngyk, csillagcsngs s huzalbl sodrott flbevalk, poncdszes lemezgyrk, bronz- s vasfles veggombok. A 140. srban tallt lom orsgomb mell mg egyb ritka lelet is trsult: az elhunyt lbhoz egy szokatlan formj, valsznleg vre, vagy l nyergre is akaszthat, vasabroncsokkal megerstett sajtrt helyeztek (1. bra). Ugyancsak ebbe a korszakba sorolhatk a polrozott palackok. A 716 sr kzl leletanyaga s a termszettudomnyos vizsglatok alapjn ez id szerint 35-40 srt keltezhetnk a 10. szzadra. Ezek a srok laza elrendezsben a temet egsz terletn megtallhatk, nem alkotnak sszefgg, nll tmbt. A sr temetkezs ellenre igen kevs egymsra temetkezst (szuperpozcit) figyelhettnk meg. Az ide telepl magyar honfoglals kori npessg figyelembe vette a korbbi temetkezsi rendet. A srsorok szabadon maradt rszeit gy vettk hasznlatba, hogy jelkpes lovas temetkezseik az avar lovas srok kzvetlen krnyezetben kerltek el. A frfisrok legjelentsebb kpviselje ngy jsz srja. Az 561. srba temetett frfi mell helyeztk tegezt 6 nyllal. A nyltegezhez tartoz veretek, amelyek a tegez felfggesztst s (valsznleg) zrst tettk lehetv, hiteles hazai megfigyelsre az elsk kztt nylt lehetsgnk A csaton brzolt tulipnfej, srnyes griffnek a benepusztai leletben tallhat a legkzelebbi prhuzama, 2. tbla). Ez a megfigyels megengedi azt a felttelezst, hogy az eltemetett frfiban a Dunntlt megszll honfoglalk els genercijnak egyik tagjt sejthessk. A 10. szzadra keltezhet a 167. sr is, melyben egy ktl karddal felfegyverzett frfi nyugodott. Fegyvervnek dsztse tbbfle stlus jegyeit hordozza magn. A csat honfoglals kori tpus, az v bjtatjn pedig viking brzolsokra emlkeztet, frzszeren elhelyezett llatfejeket lthatunk. A sr a l nlkl elbcsztatott avar dszvsek krnyezetben kerlt el. A kzssg rangos ni tagjainak viseletre jellemz a szaltovi tpus, nttt csngs ezst s bronz flbeval, a felsruhzatot s az ingnyakat dszt aranyozott ezst pitykk s
102
A 8-10. szzadi kontinuits krdsei a vrsi 8-10. szzadi temet kapcsn
prselt rozetta, ezst lemezkarperec, a sodrott kar- s nyakperecek (3. tbla 1-13, 17-36). Egy kisleny srjban nyaklncba fzve Berengar rex 888-915 kz tehet, Milnban vert ezst rmjt talltunk (3.tbla 14-16). Az rpd-kori magyar kznpre jellemz leletek kzl is a legkorbbi anyagot (pdrtt vg ezst hajkarikk, lpcss fej poncolt gyrk, egyszer bronz huzalkarperecek s nyakperecek, hord alak ezstflis gyngyk, ezst- s bronzlemezbl kszlt fles gombok, csrgk) talljuk a temetben. Egy fiatal lny srjbl biznci elkpet tkrz, veg- s fldrgak-beraksos aranyozott bronz gyngyszem kerlt el, melynek ksbbi prhuzamait 11-12. szzadi dl-oroszorszgi kincsleletekben ismerhetjk fel. A klasszikus n. Bjelo-Brdo-i" egyttesek s a magyar kirlyok remleleteinek hinya azt valsznsti, hogy a temet a 10. szzad vgn, de legksbb a l l . szzad elejn lezrul. A rgszeti sszefggsek vizsglata mellett (az egy rteg temet bels datlsi nehzsgei miatt is) ignybe vettk a csontok kmiai (szerolgiai) meghatrozst, amellyel lehetv vlik egy-egy temetn bell a feltrt emberi csontvzmaradvnyok eltemetsi idrendjnek s felttelezhet genetikai kapcsolatainak a kidertse.2 Mintegy 400 egynt vizsglva hrom nagy idrendi csoportot lehetett elklnteni. Ezek kzl legfontosabb a msodik nagy kronolgiai csoport, melybe a vizsglt vzmaradvnyoknak kzel 85%-a volt sorolhat. Ez a mintegy 15030 v alatt eltemetett csoport tovbbi hrom idrendi alcsoportra volt oszthat (2. bra). A legkorbbi alcsoport felteheten egy mg msutt szletett generci felntt korban elhunyt egyedeinek a betemetkezsvel indul. Az alcsoportonknt eltemetettek szma a msodik alcsoportban ri el a maximumot, majd az utols alcsoport temetkezsnek idejn gy sznik meg a temet hasznlata, hogy maga a npessg mg tovbb l. Az els alcsoport msodik genercija virgzsnak az idejn kezdtek el temetkezni a kzps, msodik alcsoport tagjai. Mg tart az els s a msodik alcsoport utols generciinak egyre fogyatkoz ltszmban trtn betemetkezse, amikor mr nyugvhelykre kerlnek a harmadik alcsoport els kpviseli. A szerolgiai vizsglatokkal kimutatott genetikai csoportokon bell pedig megtallhatjuk mindhrom alcsoport kpviselit. A biokmiai mdszer segtsgvel meghatrozott nagy kronolgiai csoport idben rszben egymst fed alcsoportjai megfelelnek a rgszeti leletanyag vizsglata alapjn kialakult csoportoknak, melyek a ks avar kori, az n. 9. szzadi s a magyar honfoglals kori npessg trgyi hagyatkval rendelkeznek! A csontkmiai vizsglat s a paleoszerolgia relatv kronolgiai eredmnyei s valszn genetikai sszefggsei alapjn teht joggal felttelezhetjk azt, hogy a mai Vrs melletti terleten a 8/9. szzad forduljn megjelen ks avar kori npessg a 9. szzadon t helyben maradva megri az rpd ltal vezetett honfoglalk dunntli megtelepedst, s genetikai sszetevjt alkothatja az ott tovbb l lakossgnak. (A kmiai vizsglatok ltal meghatrozott els nagy kronolgiai csoport a kora bronzkori [kisapostagi kultra] temetkezseit, mg a harmadik a vizsglatok vgzse idejn mg teljesen fel nem trt legksbbi [10. szzad vgi] srokat takarja.)
103
KLT Lszl - SZENTP'TERI Jzsef
Irodalom: Klt-Lengyel-Pap-Szentpteri 1992.a: Klt L.-Lengyel I.-Pap I.-Szentpteri J.: Etnikumok, rgszeti kultrk a korakzpkori Pannniban (Egy Somogy megyei rgszeti sats elzetes eredmnyei - Vrs) = A nyregyhzi Jsa Andrs Mzeum vknyve XXX-XXXII. (1987-1989), 1992. 283-307. Klt-Lengyel-Pap-Szentpteri 1992.b: L. Klt-I. Lengyel-I. Pap-J. Szentpteri: Vorlufige Ergebnisse der Ausgrabungen am Grberfeld Vrs aus dem 9.-11. Jahrhundert (Ungarn, Komitat Somogy) = Slovenska Archeolgia XI. - 2, 1992. 223-241.
A feltrsok anyagi fedezett a Nyugatdunntli Vzgyi Igazgatsg biztostotta, a feldolgozs eddigi eredmnyei az Orszgos Tudomnyos Kutatsi Alap (OTKA) tmogatsval szlettek. Klt-Lengyel-Pap-Szentpteri 1992.a, b. (Ugyanitt az emltett leletcsoportokbl vlogatott leletanyag kzlse is, a korbbi irodalom felsorolsval.)
104
THE QUESTIONS OF CONTINUITY IN THE 8-10TH CENTURY ON THE BASIS OF THE 8-10TH-CENTURY CEMETERY EXCAVATED AT VRS This lecture doesn't strictly deal with the peoples along the river Mura. However, we consider its subject important and belonging to the theme of the conference because the applied method of research tries to clear the connection between the representatives of different archaeological cultures and the possibilities of their coexistence. The graves uncovered at the site Papkert-B near Vrs can be divided into four main groups on the basis of the typological analysis of the detailed described finds: 1. late Avar Period, 2. 9th-century (Carolingian peripheral culture), 3. the Period of the Hungarian conquest, 4. early Arpadian Age. The heritage of the late Avar population can be found throughout the whole area of the cemetery. The majority of the burials with typical 9th century material, belonging to the so called Carolingian peripheral culture, were discovered at the western part of the cemetery. It is very difficult to separate these by archaeological methods from the late Avar graves with poorer grave-goods. The newly arrived Hungarian population adatped itself to the existing grave system. Their burials can also be found thorughout the whole area of the cemetery but, scattered. The free places between the grave rows were occupied in such a way that their symbolic horseburials are neighbouring the Avar ones. In spite of the density of the cemetery only in a few cases were burials in superposition found. Besides the analyzis of the archaeological connexions, the chemical determination of the human bones (srologie) was also applied, which enables the archaeologists to reveal the chronological order of the burials within a cemetery and the supposable genetical connections of the buried. On the basis of the results of the chemical determination of the bones and on the basis of the relative chronologie and the genetical connexions achieved by paleoserologie it may be presumed that the late Avar population - which appeared in the neighbourhood of today's Vrs at the turn of the 8-9th century, staying there during the 9th century - lived to see the settling down of the Hungarian conquerors in Transdanubia and possibly became one of the genetical components of the subsequent population.
105
KOLTO Lszl - SZENTPETERJ Jzsef
1. tbla: A 468. sr leletei
106
2. tbla: Az 561. sr leletei
107
KLT Lszl - SZENTPETERIJzsef
3. tbla: Vlogats a honfoglals kori leletanyagbl
108
1. bra: Sajtr a 140. srbl
LTSZM
GENERCIK
2. bra: A kzps nagy idrendi csoport bels alcsoportjai Lengyel Imre nyomn
(Az 1. s 2. tbla rajzait Ambrus Edit, a 3. tbla s 1. bra rajzt Nyri Zsolt ksztette)
109
110
Ljudje ob Muri
Branko KERMAN STAROSLOVANSKE NAJDBE IZ PREKMURJA Zgodnjesrednjeveka arheoloka slika Prekmurja e zdale ni popolna. Vendar posamezne arheoloke najdbe, pridobljene bodisi nakljuno ali z izkopavanjem, priajo o slovanski poselitvi pokrajine ob Muri (karta 1). V preteklosti so potekala razna arheoloka sondiranja okoli srednjevekih cerkva, ki so
Karta 1: Slovanska najdia v Prekmurju: 1 Selo; 2 Dekloovje; 3 Verej po imenih zavetnikov in slogu gradnje dopuala domnevo o predhodni slovanski poselitvi (Horvat Savel 1974, 233-234; Strmnik Guli 1977, 302; Horvat Savel 1977a, 319-320; Horvat Savel 1977b, 329-330). Prav tako so raziskave na raznih drugih arheoloko izredno zanimivih predelih, ki tudi po toponimih kaejo zgodnjesrednjeveki in srednjeveki izvor ((01oris pri Dolnjem Lakou, Stara cerkev pri Krievcih, Kastelie pri ernelavcih, Nadazdijev grad pri Petanjcih in Kastelie pri Krogu), dale predvsem gradivo, ki sodi v as od 13. do 16. stol. (Savel 1991, 22, 60, 66).
111
Branko KERMAN
Fragmente posod, kraenih z valovnico, in dna posod, na katerih je odtisnjen plastini znak v obliki kria, iz rimskodobne naselbine v Dolgi vasi, ki jih I. Miki oznauje kot zgodnjesrednjeveke, je vpraljivo uvrati v slovansko obdobje (Miki 1958-1959, 174, 176, T. 1, 8; T. 5, 3; T. 4, 4; T. 5, 7). Prve slovanske najdbe z levega brega Mure so bile najdene 1. 1923 ob gradnji eleznike postaje pri Vereju. Kovai poroa: /.../v ruevine nekega rimskega poslopja so bili pokopani staroslovenski mrlii, pri katerih so se nale nenavadno velike sleponice iz srebra. Razdrobljene lonene posode kaejo oividno slovenski znaaj, a nale so se tudi repinje prehistorine ilirske dobe. Na alost so delavci vse razbili in raztepli, le nekaj malega se je reilo za mariborski muzej" (Kovai 1926, 59, prim. Koroec 1947, 49, si. 46; Pahi 1965, 156-158, T. 6, 1-17; Pahi 1971, 17-18, op. 48, 49, si. 10). tirje posrebreni obsenniki iz Vereja (T. 2) sodijo v as belobrdske kulture od 10. do 12. stol. (Koroec 1987, 220; Knific, Svoljak 1976, op. 129, si. 27; Knific 1975, 59, op. 17). Naslednja staroslovanska najdba je ulita elezna ostroga, kije bila pred drugo svetovno vojno najdena v Dokleovju in naj bi bila sestavni del skupine - danes izgubljenih - predmetov iz razkopane antine gomile, ki je leala severovzhodno od vasi (Kerman 1990, 19; prim. Savel 1991, 36) V skupino staroslovanskih najdb lahko uvrstimo e elezno puico s krilci in tulastim nastavkom, za katero pa nimamo podatkov o najdiu, pa tudi fragment zgodnjesrednjevekga lonka, kije bil izkopan na severozahodnem delu platoja na Gradiu v Selu (Savel 1991, 70). Opis najdb 1. Dokleovje: Ulita in kovana elezna ostroga (inv. t. 55 PM MS) je paraboline oblike z nekoliko navznoter upognjenim krakom, ki mu manjka ovalna ploica za pritrditev. Ramena in kraka ostroge so polkroni, trn pa tirioglatega preseka in se konuje s piramidalno konico. Ornamentiran je v dveh poljih z izstopajoimi tremi rebri v sredi in dvema na bazi, hrbtna stran je neomamentirana. Ovalna ploica za pritrditev je imela dve zakovici, sedaj je ohranjena le ena. Viina ostroge je 17 cm, irina ramen 5,7 cm, dolina krakov 13 cm, dolina trna 3 cm, irina ploice 1 cm (T. 1). 2. Neznano najdie: Kovana elezna puina konica s krilci in tulcem za nasajanje (inv. t. 715 PM MS). Dolina 5, 7 cm, dolina ohranjenega krilca 3, 3 cm, premer tulca 1, 1 cm (T. 3, 1). 3. Selo: Del ustja in ostenja lonca, ki je bil verjetno izdelan na vretenu. Glina je pomeana z drobnozrnatim kremenevim peskom. rna zunanja povrina je grobo zglajena. Izvihano ustje je ravno odrezano in zglajeno. Stena fragmenta je pod ramenom okraena s tremi pasovi vodoravnih brazd. Prelom je rn. Premer ustja je 11 cm, viina ohranjenega dela 6,5 cm, debelina ostenja 0,6 cm (T. 3, 2). Ostroga (T. 1) Nakljuno najdena dokleovska ostroga je e bila podrobneje obravnavana v strokovni literaturi (Kerman 1990, 19-31). Po tipoloki opredelitvi glede na do sedaj dokumentirane zgodnjesrednjeveke ostroge v Sloveniji ta nima prave primerjave na tem ozemlju, stilno pa je
112
Staroslovanske najdbe iz Prekmurja
blizu ostrogi iz Gradia nad Baljem, katere ploica za pritrjevanje se polkrono zakljuuje in ima eno zakovico (Kastelic 1952-1953, 106, si. 16). Prav tako je zelo podobna ostrogama iz Starega trga pri Slovenj Gradcu, od katerih ima ena ornamentiran trn, kraki pa se konujejo s ploicama z dvema zakovicama (Pahi 1968, 39, t. gr. 43; Koroec 1979, T. 85, 1, 2). Ostroge s ptujskega gradu so drugane od dokleovske, predvsem so manje, ploice so tirioglate, nekatere so ornamentirane, trni so masivneji in brez ornamenta (Koroec 1950, 100-103). Ostroga z Brezij nad Zreami ima dolg koniast trn, ki je brez ornamenta, ploice so esterokotne z dvema zakovicama (Pahi 1969, 233, T. 9. 4). Ta ostroga je zelo podobna dokleovski. Po Kavanovini opredelitvi ekoslovakih ostrog spada obravnavani primerek v etrti tip velikomoravskih ostrog, ki sodi v drugo polovico 9. stol. (Kavnova 1976, 46-50, T. 10, 4a, b; T. 11; T. 12; T. 13) in med tip 2 in 3 ostrog iz Starega mesta, asovno pa v tretjo etrtino 9. stol. in zaetek 10. stol. (Hruby 1955, 188, si. 33, 2b, 3b, 7b); po Dostalovi razvstitivi ostrog iz srednje gradianske faze pa v tip 2, ki traja skozi vse 9. stol., s teiem v tretji etrtini 9. stol. (Dostl 1966, 75, si. 16, 4). Po tipologiji Waschowskega sodi dokleovska ostroga v pozno karolinko obdobje in naj bi bila zelo blizu ostrogam iz otonskega obdobja (Wachowski 1986/87, 49-79; Kerman 1990, 27, op. 26). Neposredne primerjave za ostrogo iz Dokleovja najdemo v velikomoravskem grobiu Breclav-Pohansko, kije datirano v 9. stol. in v prvo polovico 10. stol. (Kalousek 1971, 67, si. 89, 1, 2; si. 102, 1, 2; si. 100; si. 154, 6, 7; si. 194, 2, 3; prim. Dostl 1966, 120-121). Skorajda identien kos pa je znan iz velikomoravskega grobia v Smolenicah (grob 128), ki sodi v starejo fazo grobia - v tretjo etrtino 9. stol. - celotno grobie pa datirajo v as druge pol. 9. stol. do zaetka 10. stol. (Duek 1979, 369, 371, obr. 5, 1, 2; Hanuliak 1992, 258-260, T. XII, 3). Za obravnavano ostrogo bi bila torej sprejemljiva datacija druga polovica 9. in prva pol. 10. stol. Na Slovenskem ostroge doslej niso bile odkrite na grobiih karantanskega kulturnega kroga, prav tako jih tudi ni v belobrdski skupini najdi, kot meni za ptujske ostroge P. Koroec, ki je grobove z ostrogami iz ptujske nekropole uvrstila v posebno skupino velikomoravskih grobov" (Koroec 1972, 25-26). Ostroga iz Dokleovja sodi v preprosteji tip ostrog (karta 2). Te se na Slovenskem pojavljajo v glavnem v grobovih, ki vsebujejo pridatke, znailne za kulturno skupino s keramiko, ta je datirana v konec 8. in v 9. stol. (Koroec 1977, 79-83; Koroec 1979, 32-33). V grobovih te skupine so ostroge pogosto brez drugih pridatkov ali pa grobno celoto sestavljajo e no, deli panih spon, kresilo, puica, keramika. Takna grobia se razprostirajo v glavnem na obmoju severovzhodne Slovenije; to so: Turnie pri Ptuju (Koroec 1953, 181-236), Brezje nad Zreami (Pahi 1960, 217-294), Zgornji Duplek (Cigleneki, Knific 1979,473-480), posamezni grobovi s ptujskega gradu (Koroec 1950) in Starega trga pri Slovenj Gradcu (Pahi 1968, 3443). Najvekrat so bile ostroge najdene v grobovih v parih, ponekod tudi posamezno (npr. Brezje pri Zreah, grob 7), in so po mnenju nekaterih arheologov prej odraz drubenega poloaja kot vojaki pridatek (Pahi 1969, 255, op. 93). Vsekakor so bile ostroge sestavni del konjenike opreme in spadajo v sklop bojne opreme (Koroec 1979, 241).
113
Branko KERMAN
Karta 2: Razirjenost zgodnjesrednjeveskih ostrog v Sloveniji PRVA SKUPINA zgodnji karolinki kulturni krog - konec 8. stol. 1 Gojae-Bort, Svoljak, D., Knific, T. 1976, 54-55, T. 2, 1, 2. DRUGA SKUPINA pozni karolinki kulturni krog - druga polovica 9. stol. 2 Gradie nad Baljem, Kastelic, J. 1952-1953, 106, si. 17 a, b. TRETJA SKUPINA preproste elezne ostroge - 9. in 10. stol. 3 Gradie nad Baljem, Kastelic, J. 1952-1953, 106, si. 17 a, b. 4 Brezje nad Zreami, Pahi, S. 1969, 233, 255, T. 9, 4. 5 Ptujski grad, Koroec, J. 1950, 100-103, t. gr. 123, 149, 163, 297, si. 117. 6 Stari trg pri Slovenj Gradcu, Pahi, S. 1968, 39, t. gr. 43. 7 Dokleovje, Kerman, B. 1990, 19-31. 8 Potela, Pahi, S. 1985a, 295, si. 121; Teran, B. 1990, 306-307, T. 52, 13.
114
Puica s krilci (T 3, 1) Naslednji predmet interpretacije je preprosto izdelana elezna puina konica s krilci, ki ima kroglast tulec za vsajanje lesenega dela puice (T. 2, 1). Provenienca puice je neznana, prav tako je neznano njeno najdie. Po obliki in tipu jo uvramo v tip puic s krilci in tulastim nastavkom. V zgodnjesrednjevekih arheolokih najdiih v Sloveniji je bilo doslej odkrito veje tevilo puinih osti razlinih tipov. To so trirobe puine osti, ki jih je do sedaj v Sloveniji znanih trinajst in so datirane v 5. in 6. stol., vpraljivo pa je njihovo etnino in kronoloko opredeljevanje (Knific 1993, 525-530). Sledijo jim puice s krilci in tordiranim vratom. Dva primerka sta znana iz vipavskega najdia Sv. Pavel nad Vrtovinom: ena od puic je bila sestavni del predmetov iz groba 4, druga pa j e sporadina najdba. Glede na ostale drobne najdbe iz tega najdia sodita omenjeni puici v 7. in e v 8. stol. (Svoljak, Knific i 976, 23, 59-60, T. 12, 1, 5). Puina konica s tordiranim vratom je znana e iz naselbinskega objekta na Gradiu nad Baljem (Knific 1975, 17), iz groba 180 v nekropoli preseljevanja narodov v Kranju (Stare 1980, 25, 64, T. 60, 5), kot sporadina najdba iz grobia na ptujskem gradu (Koroec 1950, 103, 213, si. 117) in kot naselbinska najdba z Brinjeve gore (Pahi 1985, 15, si. 14, 26). Ta tip puic se najpogosteje pojavlja v langobardskih, alemanskih in bavarskih grobiih v 7. in 8. stol. (Knific 1975, 17, op. 43). Obiajno pa je njihov asovni razpon dokaj irok, od 6. do 9. stol., ponekod tudi do prve polovice 10. stol. (Ruttkay 1976, 328, Abb. 54, A b). elezno puino konico iz Prekmurja (T. 3, 1) uvramo v poseben tip puic s krilci in tulastim nastavkom. Ta tip puic je precej pogost v Sloveniji na staroslovanskih grobiih iz 9. in 10. stol. Zelo dobra vzporednica za prekmurski primerek je iz staroslovanskega groba 24 iz Brezij nad Zreami, grobie pa sodi na konec 8. in v prvo pol. 9. stol. (Pahi 1969, 241, 255. T 9, 11). Puino konico iz kranjskega grobia Kranj-Gorenj e-Sava (grob 1) Knific glede na obliko krilc uvra v omenjen tip puic, dasiravno se po trnu za nasajanje od njega razlikuje (Knific 1975, 17, T. 1, 3a, 3b), podobno kot puica iz staroslovanskega grobia Bled-grad (Vali 1968, 43, T. 23, 19), esar pa ne moremo trditi za naselbinsko najdbo puice iz BIeda-Pristave (Knific, 1980, 484, si. 2, 4). Odkrita primerka puic v obrambnem stolpu v Gradiu nad Pivko je teko natanno datirati, eprav naj bi bil propad stolpa povezan z naselitvijo Slovanov v te kraje (Vali 1968, 485-429, T. 6, 3, 4). Puice s krilci kot izredno pogost grobni pridatek poznamo iz dalmatinskih najdi (Jelovina 1977, 119-120, T. 61,9, 10; T. 72, 2, 3; T 75, 14; Beloevi 1980, 105, T. 27, 15, 25, T. 28, 13, T. 31, 4, 5, T. 32, 23, 24, T. 33, 26. 27, T. 34, 43, T. 39, 22, T. 33, 3, 11-13, 16-18, T. 29, 19, T. 68, 4, T. 27, 15, 25, T 68. 9) in iz grobi srednjega gradianskega obdobja na Velikomoravskem (Dostl 1966, 73, 67. 17, 18). Pojavljajo pa se tudi v avarsko-slovanskih grobiih iz 7. in 8. stol., kot je tisto v Devinski Novi vesi (Eisner 1952, 295, T. 5., 9, T. 45, 19) ali v Pkaszepetku (Ss, Salamon 1994, 73, grob 198, 3; grob 106, 3; grob 121, 3; grob 165, 2; grob 395, 2; grob 181, 2). asovno opredeljevanje puic s krilci in tulastim nastavkom je izredno teavno, e teavneje pa je, e puica ni grobna najdba, kot se to kae ob primerku iz Prekmurja. Podobno kot puice s krilci in tordiranim vratom imajo tudi puice s krilci in tulastim nastavkom irok asovni razpon. Primerka iz grobia v Kranju iz asa preseljevanja ljudstev (Stare 1980, 51, si 16; T 5, 3, 5) in puica iz Rifnika, najdena tam med cerkvijo in cisterno (Bolta 1981, T. 21, 9). so iz 6. stol. Veje tevilo jih je znanih iz bavarskega grobia Linz-Zizlau, ki sodi v 7
115
Branko KERMAN
stol. (Landenbauer-Orel 1960, grob 14 b, 3; grob 25, 3; grob 70,4; grob 95, 3; grob 99, 1; grob 97, 11; grob 110, 2). Zelo pogoste so v slovanskih grobovih iz 9. in 10. stol. na jugovzhodnem Slovakem (Toik 1971, 137-138, 167-168, T. 37, 14, 20, 21; 185, T. 67, 14; 186, T. 67, 12) in v grobovih iz mlajega gradianskega obdobja (Zpotocky 1965, 229, 325, obr. 66, 4, 5, 6; Hanuliak 1992, 250, T. 7, 3; 262-263, T. 15, 16, 21), zasledimo pa jih tudi kot naselbinske najdbe od 10. do 12. stol, znani pa so tudi primerki iz srednjega veka (Ruttkay 1976, 327, 328). Omenjeni tip puic se je uporabljal tako v boju kakor tudi pri lovu. Puice niso bile le del bojne opreme peakov, ampak so jih uporabljali tudi konjeniki (Beloevi 1980, 105). Fragment ustja in stene lonka (T. 3, 2) Fragment zgodnjesrednjevekega lonka je bil izkopan v Selu na lokaciji Gradie. Naselbina lei severovzhodno od romanske rotunde in jo obdaja umetno izkopan jarek, ki je na juni strani sploen. Fragment lonka je bil izkopan na skrajnem severovzhodnem delu naselbine, in sicer v tretji plasti, pomeani z ganino in deli opeke. avlova ga je skupaj z naselbino uvrstila v zgodnji srednji vek (Savel 1991, 21, 70). Fragment lonka je bil verjetno izdelan na lonarskem vretenu na roni pogon z izvihanim ustjem. Ostenje je okraeno s tremi pasovi vodoravnih brazd. Lonek bi lahko po obliki primerjali z lonci iz naselbinskih plasti na Bledu-Pristavi (Knific 1980, 485, si. 2, 7; si. 4, 12) in z nekaterimi lonci iz grobi skupine s keramiko, ki so okraeni z vodoravnimi brazdami, kot sta Turnie pri Ptuju (Koroec 1953, 224-225, risba 18, 23) in Zgornji Duplek (Cigleneki, Knific 1979, 478, T. 2, 4, T. 3, 4, 5). Vodoravni brazdasti vrez je eden glavnih ornamentov na slovanski keramiki iz Dalmacije, kot je razvidno iz starohrvakih grobov v Nin-drijcu (Beloevi 1980, 11, T. 27, 3, 26; T. 31, 20; T. 60, 2, 3; T. 64, 4). Selanski primerek je po analogiji zelo blizu naselbinski najdbi iz avstrijskega najdia Thunau pri Kampu v Spodnji Avstriji, ki jo skupaj z ostalim keraminim gradivom glede na ornament in obliko datirajo v drugo polovico 8. in v 9. stol. (Cech 1991, 57, abb. 3, B234), in keramiki iz raznih slovanskih grobi v Spodnji Avstriji (Friesinger 1975-1977, T. 1, grob 64, T. 10, T. 11, T. 12; Friesinger 1971-1974, T. 6). Takno asovno opredelitev selanskega fragmenta utemeljujejo predvsem posamezne naselbinske najdbe posodja iz slovanske naselbine Miklsfa-Mrichely, Cignykt v bliini madarske Nagykanizse; ta keramika naj bi bila lokalnega znaaja, je pa dobro primerljiva predvsem s keramiko v avarsko-slovanskih grobiih v upaniji Zala, kot so Pkaszepetk, Zalakomr in Kehida (Szke 1992, 129-147, 4. kp, 9; 9. kp 1, 10; 10. kp 6; 11. kp 8). Zakljuek asovno sodijo obravnavani staroslovanski predmeti iz Prekmurja v 9. in 10. stol. Obmoje Prekmurja je bilo v zgodnjem srednjem veku, podobno kot v antiki, prehodno. Lahko bi rekli, da je bilo umeeno med dve veliki slovanski sredii, kot sta Ptuj (ant. Poetovio) in Zalavr (Blatenski kostel), o emer nam priajo izkopana grobia in predvsem v Blatenskem kostelu ostanki utrdb, fortifikacij in sakralnih objektov (Ss 1963). Prav gotovo je tudi za Prekmurje pomembna letnica 568, ko so se Langobardi odselili iz Panonske niine in jo prepustili Avarom. Ta zgodovinsko pomembna letnica je prav gotovo mejnik za naselitev Slovanov na obmoju jugovzhodnih Alp, predvsem od severa in severovzhoda (Grafenauer
116
1970-1971, 17-32). Nedvomno pa je bilo naseljevanje Slovanov v Panonski niini mono povezano z Avari. Predele jugozahodne Madarske (okolica Blatnega jezera) naj bi naselili Slovani skupaj z Avari e v zaetku 7. stol., kar predvsem potrjujejo odkrita grobia z biritualnimi grobovi, ganimi in skeletnimi (Zalakomr, Kehida), in naselbine (Balatonmagyard-Hdvgpuszta, Inkey srkpolna, Balatonmagyard-Kisknyavr, Keszthely-Fenkpuszta) v upaniji Zala (Szke 1989, 71-78; Szke 1992, 139-143, 146-147). Na Slovenskem v ta asovni okvir sodi karantanska kulturna skupina (7. in 8. stol.), za katero so znailni v glavnem predmeti iz tanke bronaste ice in ploevine, npr. uhani s pentljo in veriicami, z viseo stekleno ali kovinsko jagodo, pravokotne in okrogle fibule iz bronaste ploevine, prstani z razirjenim elnim delom (Koroec 1961, 157-194). Ta kulturna skupina se razprostira v predelih, ki so jih poseljevali alpski Slovani, esar pa ne moremo trditi za obmoje severovzhodne Slovenije, kjer so najstareja slovanska grobia iz konca 8. in prve polovice 9. stol. in sodijo v t. i. skupino s keramiko (Koroec 1961, 190; Koroec 1977, 79-89). Avarsko-slovanska poselitev jugozahodne Madarske v zaetku 7. stol. je zgodovinsko utemeljena s tem, da naj bi se leta 602 Apsih (avarski vojskovodja) el vojskovat z Anti, ki jih je tudi iztrebil, in si ob tem podvrgel pleme Dudlebov, ki so prebivali ob srednjem Dnjepru in Burgu, ter jih naselil na jugozahodnem mejnem avarskem pasu med reko Muro in Zalo, kije bil neobljuden in zapuen (Szke 1991, 9-17; prim. Grafenauer 1950, 23-123).
Karta 3: Domnevne lokacije cerkva iz 9. stol. v Prekmurju 1 Businiza (Buzinci, izginuli kraj pri Rakianu); 2 Businiza (Puconci); 3 Lindolveschirichun (Lendava); 4 Spizzun (Puevci)
117
Branko KERMAN
Sredi 9. stol. je Spodnja Panonija postala Pribinova in zatem Kocljeva kneevina s srediem v Blatenskem kostelu (Kos 1906, t. 125, t. 142). Dolgoletne avarsko-frankovske vojne, upor Ljudevita Posavskega in nenazadnje vdor Bolgarov so Spodnjo Panonijo mono opustoili, tako da je bilo obmoje skoraj brez prebivalstva. V Panonijo so prihajali novi priseljenci z obmoja jugovzhodnih Alp, iz nemkih pokrajin in tudi iz jugovzhodnih predelov Podonavja (Grafenauer 1965, 77-79). Ta veplastnost prebivalstva se odraa predvsem v meanju kulturnih elementov, kar je posebej vidno v nakitu in oroju na grobiih iz 9. stol. v upaniji Zala (Szke, B. M., Ery, K., Mller, R., Vndor, L. 1992, 175-178). Pribma in Kocelj sta prenovila cerkveno organizacijo v Spodnji Panoniji. Novo nastale cerkve so posveevali salzburki kofje (npr. Liupram in Adalvin). Tri naj bi bile domnevno locirane v pokrajini ob Muri (karta 3), in sicer v krajih Lindolveschirichun (Lendava), Businiza (Buzinci, izginuli kraj pri Rakianu oz. Puconcih) in Spizzun (Puevci) (Bogyay 1960, 59-61; prim. Kerman 1990, 30, op. 51). Pa se vrnimo nazaj k posameznim slovanskim najdbam iz Prekmuja. Te smo uvrstili v 9. in v 10. stol. Morda bi lahko razloge za redko poselitev Prekmurja iskali v zgodovinskem dejstvu, da je bila pokrajina ob Muri e v zgodnjem avarskem obdobju (v asu prvega avarskega kaganata) del mejnega in neobljudenega avarskega obmoja (Bona 1968, 613-614. 72). Prav tako je bilo Prekmurje od 11. in vse do 13. stol. del madarskega mejnoobrambnega pasu (mad. gyepelve), ki je bil redko poseljen s slovanskim ivljem (Kos 1933, 149-152; Zelko 1963, 38^41). Najdbe so skromne, kaejo pa na poselitev Prekmurja s Slovani.
118
Literatura
Beloevi, J. 1980, Materijalna kultura Hrvata od 7.-9. stoljea. Bolta, L. 1981, Rifnik pri entjurju, poznoantina naselbina in grobie. - Katalogi in monografije 19. Bogyay, T. 1960, Die Kirchenorte der Conversio Bagoariorum et Carantanorum. - Sdostforschungen XIX, 52-70. Bona, I. 1968, Abri3 der Siedlungsgeschichte Ungarns in 5.-7. Jahrhundert und die Awarensiedlungen von Dunajvros. - Archeologick rozhledy XX-5, 605-618, 701-702. Cech, B. 1991, Die keramischen Funde der slawischen Wallanlage in Thunau in am Kamp (N) (Ein Beitrag zur Gliederung slawischer Keramik). - Zalai Mzeum 3, 57-72. Cigleneki, S., Knific, T. 1979, Staroslovansko grobie v Zgornjem Dupleku. - Arheoloki vestnik XXX, 473-481. Dostl, B. 1966, Slovanska pohrebite ze stredn doby hraditni na Morave. Duek, S. 1979, Velkomoravsk pohrebisko v Smoleniciach. - Slovenska archeolgia XXVII/2, 365-374. Eisner, J. 1952, Devinska Nova ves. Fricsinger, H. 1975-1977, Studien zur Archologie der Slawen in Niedersterreich II. - Mitteilungen der prhistorischen Kommission XVII-XVIII. Friesinger, H. 1971-1974, Studien zur Archologie der Slawen in Niedersterreich I. - Mitteilungen der prhistorischen Kommission XV-XVI. Grafenauer, B. Naselitev Slovanov v vzhodnih Alpah in vpraanje kontinuitete. - Arheoloki vestnik XXI-XXII, 17-32. Grafenauer, B. 1950, Nekaj vpraanj iz dobe naseljevanja junih Slovanov. - Zgodovinski asopis IV, 23-126. Grafenauer, B. 1965, Zgodovina slovenskega naroda II. Horvat Savel, L 1974, Domanjevci. - Varstvo spomenikov XVII - XIX/1, 233-234. Horvat Savel, I. 1977a, Selo v Prekmurju. - Varstvo spomenikov XXI, 319-320. Horvat Savel, I. 1977b, Kobilje. - Varstvo pomenikov XXI, 329-330. Hanuliak, M. 1992, Grberfelder der slawischen Population im 10. Jahrhundert im Gebiet der Westslowakei. - Slovenska archeolgia XL/2, 243-308. Hruby, V 1955, Stare Msto. Velkomoravsk pohrebite Na valch". Jelovina, D. 1977, Starohrvatske nekropole na podruju izmedu rijeka Zrmanje i Cetine. Kastelic, J. 1952-1953, Najdbe zgodnjega srednjega veka v Gojaah pri Gorici. - Zgodovinski asopis 6-7, 89-109. Kalousek, F. 1971, Bfeclav-Pohansko I. Velkomoravsk pohrebite u kostela. - Archeologick prameny z pohrebite. Kavnov, B. 1976, Slovanske ostruhy na zem Ceskoslovenska. - Studie Archeologickho stavu SAV Brno. Kerman, B. 1990, Staroslovanska ostroga iz Dokleovja. - Zbornik sobokega muzeja 1, 19-31. Knific, T. 1975, Dati archeologici sulla colonizzaazione dela Marca di Kranj nei sece. X e XI. Balcanoslavica 4, 57-65. Knific, T. 1993, Hunski sledovi v Sloveniji. - Ptujski arheoloki zbornik, 521-542. Knific, T. 1975, Dve staroslovanski grobii z ozemlja lokega gospostva. -Loki razgledi XXII, 11-23.
119
Branko KERMAN Knific, T. 1980, Drobne najdbe iz staroslovanske naselbine na Bledu-Pristavi. - Situla 20/21, 481489. Koroec, J. 1947, Staroslovenska grobia v severni Sloveniji. Koroec, P. 1987, Belobrdska kultura. - Enciklopedija Slovenije 1, A - Ca. Koroec, P. 1979, Zgodnjesrednjeveka arheoloka slika karantanskih Slovanov I, II. - Razprave SAZU, razred 1,22/1/2. Koroec, J. 1950, Staroslovansko grobie na ptujskem Gradu.- Razprave SAZU, razred 1,1. Koroec, P. 1972, Zgodnjesrednjeveka nekropola na Ptujskem gradu. - Zgodovinski asopis XXVI, 1-2, 13-31. Koroec, P. 1977, Das Problem der Kulturgruppe Mit Keramik" im frhslawischen Horizont auf dem Gebiet der Sdostalpen. - Balcanoslavica 6, 79-89. Koroec, J., Koroec, P. 1953, Predzgodovinsko in staroslovansko grobie pri Turniu v bliini Ptuja. - Razprave SAZU, dela 1, III, 181-245. Koroec, P. 1961, Poskus delitve slovanske materialne kulture na podroju Karantanije. - Zgodovinski asopis XV, 157-194. Kos, F. 1906, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. - Druga knjiga (1. 801-1000). Kos, M. 1933, K postanku ogrske meje med Dravo in Rabo. - asopis za zgodovino in narodopisje XXVIII, 144-152. Kovai, F. 1926, Slovenska tajerska in Prekmurje. Landenbauer-Orel, H. 1960, Linz-Zizlau, das baierische Grberfeld an der Traumndlung. Miki, I. 1958-1959, Poroilo o sondiranju v Dolgi vasi pri Lendavi. - Arheoloki vestnik 9-10/2, 173-184. Pahi, S. 1971, Iz pradavnine ljutomerskega kraja.- asopis za zgodovino in narodopisje NV 7, 1-21. Pahi, S. 1968, Najstareja zgodovina koroke krajine. - 720 let Ravne na Korokem, 1-55. Pahi, S. 1969, Antini in staroslovanski grobovi v Brezju nad Zreami. - Razprave SAZU, razred 1, VI, 271-297. Pahi, S. 1985, Brinjeva gora 1954. - Doneski k pradavnini Podravja 2. Pahi, S. 1985a, Potela. - Varstvo spomenikov 27. Ruttkav, A. 1976, Waffen und Reiterausrustng des 9. bis zur erste Hlfte des 14. Jahrhunderts in der Slowakei (II). - Slovenska archeolgia XXIV, 245-395. Strmnik Guli, M. 1977, Domanjevci. - Varstvo spomenikov XXI, 302. Svoljak, D., Knific, T. 1976, Vipavska dolina zgodnjesrednjeveka najdia. - Situla 17. Stare, V. 1980, Kranj, nekropola iz asa preseljevanja preseljevanja ljudstev. - Katalogi in monografije 18. Cs.Ss, A., Bknyi, S. 1963, Die Ausgrabungen Gza Fehrs in Zalavr. - Archaeologia Hungarica XLI. Cs.Ss, ., Salamon, A., 1994, Cemeteries of the Early Middle Ages (6th-9th C.) at Pkaszepetk. Szke, B. M. 1992, 7. s 8. szzadi teleplsmaradvnyok Nagykanizsn. - Zalai Mzeum 4, 129-167. Szke, B. M. 1991, Zur Geschichte der Awaren und Slawen in Sdwestungarn. - Zalai Mzeum 3, 8-17. Szke, B. M. 1989, Awaren und Slawen. - Sieben Jahrtausende am Balaton. Vor der Ur- und Frhgeschichte bis zum Ende der Trkenkriege, 71-78. Szke, B. M., Ery, K., Mller, R., Vndor, L. 1992, Die Karolingerzeit in unteren Zalatal. Grberfeld und Siedlungsreste von Garabonc III und Zalaszabar-Dezssziget. - Antaeus 21. Savel, I. 1991, Topografsko podroje XX (Prekmurje). - Arheoloka topografija Slovenije.
120
Staroslovanske najdbe iz Prekmurja Teran, B. 1990, Stareja elezna doba na slovenskem tajerskem. - Katalogi in monografije 25. Toik, A. 1971, Flachgrberfelder aus dem IX. und X. Jahrhundert in der Sdwestslowakei (I). Slovenska archeolgia XIX-1, 135-276. Vali, A. 1968, Staroslovansko grobie na blejskem gradu. - Situla 7. Wachowski, K. 1986/87, Merowingische und karolingische Sporen auf dem Kontinent. - Zeitschrift fr Archologie des Mittelalters, Jh. 14/15, 49-79. Zpotocky, M. 1965, Slovanske osidleni na Litomericku. - Pamtky archeologick LVI/2, 205-385. Zelko, I. 1963, Murska Sobota kot sede arhidiakonata in cerkveno upravna pripadnost Prekmurja v srednjem veku. - Kronika XI/1, 38-51.
121
Branko KERMAN
OLD SLAVIC FINDINGS IN THE REGION OF PREKMURJE The archaeological picture of the region of Prekmurje of the Early Middle Ages is far from being perfect; still, there are individual archaeological findings, found by chance or by means of excavation, which tell us a lot about the Slavs colonizing the region on the Mura river. The first Slavic findings on the left banks of the Mura river were found in 1923 during the construction of the Verej train depot; out of these findings very little is left: four shaded rings with forged S-shaped loop originating from the Belobrdo culture (10th and 12th Century) which, however, are not going to be discussed at length in this paper for they do not belong to the time period discussed therein. The Old Slavic spur, found by chance at Dokleovje is of the simple spur type, featuring interesting analogies of the Moravian finding sites (Breclav Pohansko, Stare mesto, Smolenice). It can be dated into the time period of the latter half of the 10th Century. The next item, also found by chance, which cannot be allocated precisely, is an arrow point with wings and a quiver-like joined piece; according to the arrow type it could be compared to a similar item found in grave 24 at the Old Slavic cemetery at Brezje nad Zreami, which is dated into the latter half of the 8th Century and the beginning of the 9th Century. Included in the Old Slavic findings is also the fragment pottery finding at Selo. Parts of the mouth and of the body of the mug were probably made on a potter's wheel, the turned-up mouth is cut off flatly and then levelled, the wall of the mug is ornamented by three lines with horizontal grooves. The Selo mug can very well be compared to the findings at the Nagykanizsa settlement: Miklsfa-Mrichely, Cignykt, dated intro the 8th and the 9th Century but also to the pottery findings of the middle Great Moravian period. Thus the Old Slavic findings originate from the 9th and the 10th Century. The area between Ptuj and Zalavr (Blatograd), the today region of Prekmurje that is, was in the 9th Century owned by two Slavic princes (Pribina, Kocelj) who had contributed a great deal to the reorganisation of the Church in Lower Pannnia. Among other things they had built churches which were consecrated by the bishops of Salzburg. Following the Conversion of Prekmurje in the 9th Century three churches are believed to have been built: at ad Businiza" (the vanished settlement near today village of Rakian or Puconci), Lindolveschirichun" (Lendava) and Spizzun" (Puevci). In light of all this it can be asserted that in the 9th Century the region of Prekmurje must have been populated more densely than confirmed by the archaeological findings; the scarcity of Early Middle Ages findings can be attributed to the fact that Prekmurje used to a border area, sparsely inhabited already during the Avarian reign of Pannnia, wich may have been the case up to the 11th Century for this strip of land presented to the Hungarians a defensive border area of extensive waste land.
122
T. 1
123
Branko KERMAN
T. 2
124
T. 3
125
126
Vlker an der Mur
Karl SPREITZHOFER DIE ETHNISCHE FORMIERUNG DER STEIERMARK IM MITTELALTER Die ethnische Formierung der Steiermark ist ein von politischen, wirtschaftlichen und kulturellen Prozessen abhngiger Vorgang. Am Ausgang des Mittelalters war als Ergebnis dieses Vorganges eine deutsch-slowenische Sprachgrenze, genauer: die Sdgrenze des geschlossenen deutschen Sprachgebietes, voll ausgebildet und sollte bis ins 20. Jahrhundert nur mehr lokale Vernderungen erfahren. Die zeitlichen und regionalen Stufen dieser ethnischen Formierung lassen sich manchmal nur sehr undeutlich, manchmal aber recht genau rekonstruieren. ber die Mglichkeiten und Kriterien dieser Rekonstruktion will ich hier zusammenfassend und uerst gedrngt - referieren. Konkret: Aus welchen historischen Quellen sind welche Schlsse mglich? Ich sttze mich dabei vorwiegend auf die schriftlichen bzw. sprachlichen Quellen und betrachte hauptschlich die heutige sterreichische Steiermark. Alle Indizien deuten darauf hin, da dieser steirische Raum mit dem Zusammenbruch der rmischen Staatlichkeit und in der Vlkerwanderungszeit eine strkere Entvlkerung erfuhr als etwa das Voralpen- und Donauland, als Zentralnorikum (Krnten), strker auch als die Untersteiermark und das brige Slowenien, strker anscheinend auch als Pannonin. Es scheint, da hier nur eine zahlenmig geringe keltoromanische Restbevlkerung - mit welchen eventuellen vlkerwanderungszeitlichen Einsprengseln auch immer - die Zeit bis zur slawischen und spter bairischen Landnahme und Wiederbesiedlung berdauert hat. Immerhin berlieferte diese Restbevlkerung mindestens zehn vorslawische Ortsnamen, zumeist Flunamen. Es gibt in der heutigen Steiermark keine Walchen-Orte als Kennzeichen romanischer Bevlkerung, wohl aber in der slowenischen Untersteiermark wie in Krnten viele der entsprechenden (v)lasch-Namen (Lasche, Laschische, Laschitz, Lako etc.). Diese Altbevlkerung aus der Sptantike wurde jedenfalls von den alpenslawischen und bairischen Neusiedlern bis ins Hochmittelalter ebenso assimiliert, wie allfllige frhe slawische Sondergruppen (vielleicht Dudleben und Kroaten) dann nicht mehr als solche erkennbar waren. Parallel zu der aus den historischen Quellen gut bekannten politischen Entwicklung setzte ab dem 8. Jh. der slawisch-bairische Kontakt ein. Die Quellen des folgenden karolingischen 9. Jhs. signalisieren einen zielstrebigen Aufbau der Herrschafts- und Kirchenorganisation und damit verbunden eine Stabilisierung der Wirtschafts- und Siedlungsformen sowie einen gezielten Siedlungsausbau. Um 860/70 sind die ltesten steirischen Ortsnamen in grerer Zahl berliefert, sowohl solche vorslawischer Herkunft wie slawische als auch die ersten deutschen. Ortsnamen, wenn auch spt berliefert, ermglichen bekanntlich auch fr quellenarme Zeiten Aussagen ber die sprachliche und damit ethnische Zugehrigkeit der Namengeber und spteren Sprecher. Aus den von der Sprachwissenschaft erarbeiteten Regeln - z.B. ber die Lautsubstitution beim bergang von einer Sprache in die andere - lt sich manchmal eine
127
Karl SPREITZHOFER
absolute, fter zumindest eine relative Chronologie des Sprachkontakts erkennen: Wie lange folgte etwa die Lautung eines Ortsnamens nur der slawischen Sprachentwicklung, wie lange daneben auch bzw. ab wann nur mehr der bairisch-oberdeutschen? Ein Kennzeichen gemischter Bevlkerung sowie von Kontaktzonen ist die Zweinamigkeit. In der steirischen Frhzeit (10./11. Jh.) sind zwar nur zwei eindeutige, nmlich in Urkunden ausdrcklich so bezeichnete, Flle slawisch-deutscher Zweinamigkeit belegt (Rottenmann/Cirminah im Paltental und Udulenidvor/Nidrinhof in der Weststeiermark), wir mssen aber damit rechnen, da viele slawische Namenformen mit der Assimilation des alpenslawisch bzw. frhslowenisch sprechenden Bevlkerungsteiles ohne schriftliche Dokumentation geschwunden sind. Hingegen blieb eine groe Zahl anderer Namenpaare, nmlich Doppel- und bersetzungsnamen vom Typ Ragnitz-Kroisbach oder Studenzen-Kaltenbrunn erhalten. Einzelnamen mit ethnischem Bezug wie mehrere steirische Baierdorf oder Entschendorf in der Sdoststeiermark (wahrscheinlich zu verstehen als Dorf der Nemci", gemeint sind Baiern) und andererseits Windischbach, Wnschendorf, Windorf etc. ermglichen deutlichere Rckschlsse auf die frhen Bewohner und deren Nachbarn als Unterscheidungsnamen vom Typ Bairisch-Graz (fr Graz) und Windisch-Graz (Slovenj grade im Unterland), die oft mehr administrativen Charakter haben. Eine dichte slawische Grotoponymie (also fr grere Orte, Flsse und Berge) bei gleichzeitiger ebenso dichter slawischer Kleintoponymie (also Flur-, Bach- und Hofnamen) wie im Enns- und oberen Murtal zeugt von sehr langem und engem Sprachkontakt. Slawische Grotoponymie bei berwiegend deutscher Kleintoponymie wie in einigen Gebieten der Oststeiermark deutet auf eine zahlenmig geringe slawische Altbevlkerung, die innerhalb kurzer Zeit von einem starken Schub bairischer Neusiedler assimiliert wurde. Unterschiedliche Siedlungs- und Flurformen sind als ethnische Kriterien so gut wie nicht brauchbar. Begriffe aus der Rechts- und Wirtschaftssphre wie slawische - bairische Hube" oder Slawenzehent" dokumentieren zumindest die Existenz slawischer Bevlkerung. Viel tiefer fhrt die Untersuchung von Personennamen. In der Frhzeit mit ihren seltenen und zufllig berlieferten Nennungen sind sie fr die Rekonstruktion ethnischer Vernderungen nur in grorumigen Gesamtzahlen brauchbar oder wenn an einem Ort Personen in statistisch relevanter Zahl aufgelistet werden wie im frhen 11. Jh. in Scheifling/Lind und im spten 12. Jh. viele Eisenbauern am Erzberg. Namen von Adeligen lassen wenig Rckschlsse zu auf die ansssige Bevlkerung. Man braucht die Namen von Hrigen bzw. von Bauern und Brgern, wie sie ab dem dem 13. Jh. in hinreichender Zahl zur Verfgung stehen. Soweit die wichtigsten Quellen und ihre Auswertungskriterien. Was ist nun das Ergebnis ihrer Auswertung? Aus den Quellen zur Salzburger Frhgeschichte und aus der Siedlungsanalyse scheint ein erster bairischer Vorsto in das steirische Ennstal noch in der ersten Hlfte des 8. Jhs. wahrscheinlich. Einige Indizien deuten sogar auf bairischen Einflu bis in die zentrale Steiermark noch in agilolfmgischer Zeit (vor 788), was aus der politischen Entwicklung durchaus denkbar ist, nmlich der stufenweisen Eingliederung des karantanischen Frstentums, dessen Nord- und Ostgrenze wir im einzelnen nicht kennen, in das bairische Herzogtum bzw. spter in das ostfrnkische Teilreich. Aus den schon erwhnten Quellen des
128
Die ethnische Formierung der Steiermark im Mittelalter
9. Jhs. lassen sich freilich noch keine ethnischen Prozentzahlen ablesen, nur die Tatsache (auch) bairischer Neusiedler im karantanisch-pannonischen Sdosten. Ethnische Prozentzahlen sind erst regional erkennbar im 11. und 12. Jahrhundert. Grere Personenlisten wie die erwhnten von Scheifling/Lind und Seckau/Eisenerz zeigen rtliche Hchstanteile slawischer Namen von 30 bis gegen 100 Prozent. Daneben weisen die vielen Nennungen neuer deutscher Ortsnamen und die vielen slawischen Ortsnamen in deutscher Lautgestalt auf die kontinuierliche Binnenkolonisation durch mehrheitlich bairische Bauern. Im spten 13. Jh. war das Enns- und obere Murtal dann fast geschlossen deutsch. Es gab nur mehr vereinzelt slawische Vornamen - auch diese manchmal schon der bairischen Lautentwicklung folgend -, aber daneben relativ viele slawische Beinamen, die allmhlich zu Vulgar- und Familiennamen erstarrten. (Das ist der umgekehrte Fall zu Erscheinungen etwa im Drautal oder im oberen Sanntal, wo deutsche Namen bei slowenisch assimilierten Bauern als Vulgarnamen erhalten blieben. Hier wie dort werden sie nicht als deutsch" bzw. slowenisch" empfunden.) Eine Sonderentwicklung nahm die engere Oststeiermark durch den Einbruch der Ungarn im 10. Jahrhundert. Dort wurde die karohngische Organisation und Siedlungsstruktur bis auf wenige Reste zerstrt und die Entwicklung fr eineinhalb Jahrhunderte unterbrochen. Der Wiederaufbau ging dann nahtlos in die Rodung bislang unbesiedelter Waldgebiete ber. brig blieb am Ende des 13. Jhs. die bereits angedeutete slawische Grotoponymie in einigen hinteren Flutlern, in der Kleintoponymie und bei den Personennamen aber ein deutsches Erscheinungsbild. Die Ungarnherrschaft hat in der Oststeiermark im brigen keine ethnischen Spuren hinterlassen, auer einigen Ungerdrfern", die man als Grenzwachtorte interpretieren kann, deren ethnische Zusammensetzung wir aber nicht kennen. Keine gravierende nderung in der Bevlkerungszusammensetzung, wohl aber eine starke Hemmung im Landesausbau fr fast ein Jahrhundert scheinen das mittlere Murgebiet (um Graz) und die Weststeiermark durch die magyarische Bedrohung erlebt zu haben. Als im 12. Jh. die Steiermark als politisches Gebilde von (damals) der obersterreichischen Donau im Norden bis weit ber die Drau im Sden entstand, erstreckte sie sich ber ein breites ethnisches Mischgebiet mit sehr unterschiedlichen Schwerpunkten. Die knftige Differenzierung in einen greren deutschen und einen kleineren slowenischen Anteil durch mehrheitsabhngige Assimilationsprozesse zeichnete sich aber bereits deutlich ab. Fr das 13. Jh. knnen wir die ethnischen Verhltnisse aus den nun bereits sehr breit gestreuten Quellen ziemlich klar erkennen. Die Bevlkerung der Obersteiermark und der engeren Oststeiermark war, wie gesagt, bereits oder wurde gerade fast vollstndig deutsch. Betrchtliche slawische Bevlkerungsanteile verzeichneten noch das Mrztal, die Weststeiermark und die sdstliche Steiermark zwischen Raab und Mur. Die Entwicklung im letztgenannten Gebiet ist wegen der schlechten Quellenlage nicht im einzelnen zu rekonstruieren. Das Mrztal erhielt durch massive Rodungen, durch Marktgrndungen und wohl auch durch den ansteigenden Verkehr im Verlaufe des 13. Jhs. eine deutsche Mehrheit. Anders in der Weststeiermark, wo im belbachtal, um Voitsberg/Kflach und im Bergland an der Pack und Koralm bis zur spteren Grenze von den im spten 13. Jh. berlieferten Personennamen der buerlichen - nicht der marktbrgerlichen - Bevlkerung noch 20-50% slawisch sind. Auffallig ist die enge Vermischung. Es gibt nicht etwa ein deutsches Dorf hier und ein slowenisches Dorf dort. Auch innerhalb buerlicher
129
Karl SPREITZHOFER
Gemeinerschaften, das sind Althuben mit mehreren Besitzanteilen, gehen slawische und deutsche Namen bunt durcheinander, ja sogar innerhalb einzelner Familien. Kennzeichnend fr den Rckgang der aktiv gesprochenen slowenischen Sprache ist aber bereits die geringe Namenvielfalt. Ganze vier Vornamen (Zwantz/Zwetz, Gelen, Zebochin/Zobodin und Lube) stellen 80-90% der slawischen Gesamtzahl. Wenn man damit etwa die gleichzeitigen Bauernnamen im landesfrstlichen Amt Marburg zwischen Mur und Drau vergleicht, ist es dort genau umgekehrt: ebenfalls ein ethnisches Mischgebiet, aber mit Tendenz zugunsten des slowenischen Elements. Die Namenvielfalt und die Varianz bei einzelnen slawischen Namen (z.B. Kurznamen und Zusammensetzungen) ist deutlich grer als in der Weststeiermark. Schwierig den ethnischen Rubriken zuzuordnen sind in dieser Zeit die biblischchristlichen Namen. In den Jahrhunderten vorher wird man sie mehrheitlich der slawischen Bevlkerungsgruppe zuweisen knnen, in den spteren Jahrhunderten gilt dieses Kriterium nicht mehr. In keiner der geschilderten gemischtsprachigen Regionen lt sich wegen der unterschiedlichen Quellenlage die sptmittelalterliche Entwicklung zum geschlossenen deutschen Sprachgebiet kontinuierlich verfolgen. Ein bezeichnendes Indiz fr das Schwinden des slowenischen Idioms ist die hufige Umbildung und Umdeutung slawischer Ortsnamen, die man nicht mehr verstand (z.B. von Lom zu Lamm), und die Erstarrung eingedeutscher slawischer Personennamen als Vulgar- und Familiennamen. Von den vier vorhin erwhnten hufigsten Vornamen blieben auf diese Art etwa Lube oder Lubi, Zebocher und Zwanz/Zwatzer/Zwanzger) erhalten. Der letzte aktive gegenseitige Sprachaustausch wurde bald nach 1400 bei einem Vulgarnamen im oberen Kainachtal in der Weststeiermark beobachtet. Auf die Auswirkungen des Bevlkerungsrckganges im 14. und 15. Jh. und die ethnischen Folgen unterschiedlicher Wiederbesiedlung von Wstungen gehe ich hier nicht ein. Darber wird Prof. Pickl referieren. Am Ende des Mittelalters war, wie eingangs vorweggenommen, eine Sprachgrenze ausgebildet. Sie war und ist weniger deutlich ausgeprgt im Einzelhofsiedlungsgebiet am Poruck und Remschnigg zwischen Saggau und Drau; sie ist hingegen deutlicher zu erkennen an der unteren Mur, wo das linksmurige Grabenland ab dem 16. Jh. unter dem Namen Deutsche Grben" erscheint und das rechtsmurige Hgelland als Windische Bhel" (Slovenske gorice). Wichtigste Quelleneditionen und -Verzeichnisse: Urkundenbuch des Herzogt(h)ums Steiermark. Bd. 1-3 bearb. v. Josef (von) Zahn, Graz 1875-1903; Ergnzungsheft zu Bd. 1-3 von Hans Pirchegger und Otto Dungern (= Verffentlichungen der Historischen Landeskommission fr Steiermark 33), Graz 1949; Bd. 4 bearb. v. Gerhard Pferschy, Wien (I960-) 1975. Die landesfrstlichen Gesamturbare der Steiermark aus dem Mittelalter (= sterreichische Urbare 1/2), hg. v. Alfons Dopsch (mit Alfred Meli), Wien-Leipzig 1910. Die mittelalterlichen Stiftsurbare der Steiermark. 1. Teil (= sterreichische Urbare III/4/I), Wien 1955: Benno Roth, Das lteste Urbar des ehemaligen Augustinerchorherren- und Domstiftes Seckau; Benno Roth, Das Seckauer Bistumsurbar aus dem Jahre 1295; Hans Pirchegger und Wolfgang Sittig, Die mittelalterlichen Urbare der Minoriten und Dominikaner
130
Die ethnische Formierung der Steiermark im Mittelalter
in Pettau. 2. Teil (= sterreichische Urbare III/4/II), Wien 1986: Fritz Posch, Die Zinsregister des Chorherrenstiftes Vorau aus dem 15. Jahrhundert. Die Urbare, urbarialen Aufzeichnungen und Grundbcher der Steiermark. Gesamtverzeichnis, bearb. v. Franz Pichler u.a., 3 Bnde (= Verffentlichungen des Steiermrkischen Landesarchives 3/I-III), Graz 1967-1984. Registerband im Druck. Monumenta Germaniae historica. Necrologia Germaniae, tomus II: Dioecesis Salisburgensis, hg. v. Sigismund Herzberg-Frnkel, Berlin 1890-1904 (mit den Nekrologien und Verbrderungsbchern u.a. von Salzburg, Admont, St. Lambrecht, Rein, Seckau, Vorau). Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku, von Franc Kos, 5 Bde., Ljubljana 1902-1928. Ortsnamenbuch der Steiermark im Mittelalter, von Joseph von Zahn, Wien 1893. Historina topografija Slovenije II: Slovenska tajerska in jugoslovanski del Koroke do leta 1500, 2 Bnde, von Pavle Blaznik, Maribor 1986-1988. Registerband von Darja Miheli, 1989. Literatur in Auswahl Atlas zur Geschichte des steirischen Bauerntums, von Fritz Posch, Manfred Straka, Gerhard Pferschy (= Verffentlichungen des Steiermrkischen Landesarchives 8), Graz 1976 (besonders Karte 2/1: F. Posch, Die ltesten urkundlichen Nennungen steirischer Siedlungen; Karte 3: F. Posch, Die Besiedlung der Oststeiermark; Karte 7/1: O. Lamprecht u. H. Purkarthofer, Siedlungsrckgang zwischen mittlerer Mur und Raab zu Ende des Mittelalters und zu Beginn der Neuzeit; Karte 8: F. Lochner v. Httenbach, Die Herkunft der steirischen Siedlungs- und Flurnamen; Karte 23/11: F. Posch u. Sepp Walter, Dorfrichter in der Steiermark). Baiern und Slawen in Obersterreich. Probleme der Landnahme und Besiedlung, Red. Kurt Holter (= Schriftenreihe des O. Musealvereins 10), Linz 1980. Die Bayern und ihre Nachbarn, Teil I hg. v. H. Wolfram u. A. Schwarcz, Teil II hg. v. H. Friesinger u. F. Daim (= Verffentlichungen der Kommission fr Frhmittelalterforschung 8 u. 9), Wien 1985. Walter Brunner, Slawische Sptsiedlungen im Rantental, in: Im Lebensraum der Grenze. Festschrift F. Posch (= Zeitschrift des Historischen Vereines fr Steiermark, Sonderband 18), Graz 1971, S. 43 ff. - Ders., Fohnsdorf, Fohnsdorf 1992. Gerald Gnser, Das Diplom Knig Ludwigs des Deutschen von 851 fr Erzbischof Liupramm von Salzburg. Seine Auswirkungen auf die bayrische Besiedlung der Steiermark, in: Zeitschrift des Historischen Vereines fr Steiermark 80, 1989, S. 5 ff. - Ders., Studien zur Geschichte des steirischen buerlichen Namengutes. Vulgar- und Familiennamen im Bezirk Voitsberg, in: sterreich in Geschichte und Literatur 25, 1981, S. 151 ff. Svetozar Ilei, Die Flurformen Sloweniens im Lichte der europischen Flurforschung (= Mnchner geographische Hefte 16), Kallmnz-Regensburg 1959. Karantanien und der Alpen-Adria-Raum im Frhmittelalter, hg. v. Gnther Hdl u. Johannes Grabmayer, Wien et al. 1993. Diether Kramer, Bayern und Slawen in der Steiermark. Aus der frhen Geschichte eines Landes an der Grenze, in: Da schau her - Beitrge aus dem Kulturleben des Bezirkes Liezen 9/3,
131
Karl SPREITZHOFER 1988, S. 2 ff. und 10/2, 1989, S. 3 ff. Eberhard Kranzmayer, Ortsnamenbuch von Krnten, 2 Bde. (= Archiv fr vaterlndische Geschichte und Topographie 50 u. 51), Klagenfurt 1956 u. 1958. Otto Kronsteiner, Die alpenslawischen Personennamen (= sterreichische Namenforschung, Sonderreihe 2), Wien 1975. - ders., Die frhmittelalterlichen Sprach- und Besiedlungsverhltnisse aus namenkundlicher Sicht, in: sterreichische Namenforschung 1976/2, S. 5 ff. - Ders., Die slawischen geographischen Namen sterreichs, in: sterreichische Namenforschung 1973/2, S. 32 ff. Fritz Lochner v. Httenbach, Frhe Namenschichten im Ostalpenraum, in: Probleme der lteren Namenschichten, hg. v. E. Eichler, Heidelberg 1991, S. 147 ff. - Ders., Die Namenschichten des steirischen Ostalpenraumes, in: Linguistische Studien, Reihe A/73/II, Berlin 1980. - Ders., Reste romanischer Ortsnamengebung in der Steiermark?, in: Studien zur Namenkunde und Sprachgeographie, Festschrift Karl Finsterwalder (= Innsbrucker Beitrge zur Kulturwissenschaft 16), Innsbruck 1971, S. 121 ff. - Ders., Das vorslawische Element in den Ortsnamen der Steiermark, in: sterreichische Namenforschung 1976/1, S. 9 ff. - Ders., Zur Bildung deutscher Ortsnamen zur Zeit der Traungauer, in: Das Werden der Steiermark - Die Zeit der Traungauer, hg. v. G. Pferschy (= Verffentlichungen des Steiermrkischen Landesarchives 10), Graz 1980, S. 369 ff. Franz Miklosich, Die Bildung der slawischen Personen- und Ortsnamen, Wien 1860-1874, Nachdruck Heidelberg 1927. Peter Petru, Kontinuiteta in diskontinuiteta naselitve v prehodnem obdobju iz kasne antike v zgodnji srednji vek, in: Zgodovinski asopis 32, 1978, S. 221 ff. Othmar Pickl, Geschichte der Marktgemeinde Krieglach, Krieglach 1993, bes. S. 28. - Ders., Die Ursachen der sozialen und wirtschaftlichen Umbrche des 14./15. Jahrhunderts, in: Zeitschrift des Historischen Vereines fr Steiermark, Sonderband 14, Graz 1967, S. 16 ff. Hans Pirchegger, Geschichte der Steiermark, 3 Bde., Graz-Wien-Leipzig 1931-1936, bes. Bd. 1 S. 83 ff, 382 ff, 461 ff, Bd. II S. 121 ff. Simon Pirchegger, Die slavischen Ortsnamen im Mrzgebiet (= Verffentlichungen des Slavischen Instituts an der Friedrich-Wilhelms-Universitt Berlin 1), Leipzig 1927. Andrej Pleterski - Mateja Belak, ZBIVA. Cerkve v Vzhodnih Alpah od 8. do 10. stoletja, in: Zgodovinski asopis 49, 1995, S. 19 ff. Fritz Posch, Die deutsch-slawische Begegnung im Ostalpcnraum und die Grundlagen des steirischen Volkstums, in: Jahrbuch fr Landeskunde von Niedersterreich NF 36, 1964, S. 87 ff. - Ders., Die deutsch-ungarische Grenzentwicklung im 10. und 11. Jahrhundert auf dem Boden der heutigen Steiermark, in: Sdostforschungen 22, 1963, S. 126 ff. - Ders., Siedlungsgeschichte der Oststeiermark (= MIG Ergnzungsband 13/4), Innsbruck 1941. - Ders., Zum Problem der ltesten deutschen Siedlungszentren im karantanischsteirischen Raum, in: Beitrge zur Wirtschafts- und Sozialgeschichte des Mittelalters. Festschrift H. Heibig, Kln-Wien 1976, S. 147 ff. Heinrich Purkarthofer, Hainersdorf- Obgrn - Riegcrsdorf, Hainersdorf 1992. - Ders., Mons Predel. Zur Siedlungsgeschichte des Gebietes der Wasserscheide zwischen mittlerer Mur und Raab, in: Siedlung und Herrschaft (= Verffentlichungen des Steiermrkischen
132
Die ethnische Formierung der Steiermark im Mittelalter Landesarchivcs 9), Graz 1979, S. 1 ff. Karl Sprcitzhofer, Die Ausbildung der ethnischen Verhltnisse in der Steiermark bis zum Hochmittelalter, in: Internationales Kulturhistorisches Symposion Mogersdorf 24 [Graz 1993], Graz 1995 (im Druck). - Ders., Die ethnischen Verhltnisse der Steiermark im Sptmittelalter, in: Internationales Kulturhistorisches Symposion Mogersdorf 25 [Mogersdorf 1994], Eisenstadt 1995 (im Druck). - Ders., Das Passailer Becken, in: Siedlung und Herrschaft (= Verffentlichungen des Stciermrkischen Landesarchives 9), Graz 1979, S. 93 ff. Karl Stffelmayer / Isabella Wippel, Der Koralmbaucr, bearb. v. Herbert Blatnik, Eibiswald 1993, S. 187 ff. Ferdinand Tremel, Der Slavenzehent als Quelle der Siedlungsgeschichte, in: Das stliche Mitteleuropa in Geschichte und Gegenwart (= Annales Instituti Slavici 1/2), Wiesbaden 1966, S. 109 ff. Typen der Ethnogenese unter besonderer Bercksichtigung der Bayern, Teil I hg. v. H. Wolfram u. H.D. Pohl, Teil II hg. v. H. Friesinger u. F. Daim (= Verffentlichungen der Kommission fr Frhmittelalterforschung 12 u. 13), Wien 1990. Jrgen Udolph, Studien zu slawischen Gewssernamen und Gewsserbezeichnungen (= Beitrge zur Namenforschung NF, Beiheft 17), Heidelberg 1979. Peter Wiesinger, Deutsch-slawische Namenforschung in sterreich, in: Deutsch-slawische Namenforschung, hg. v. H.-B. Harder, Marburg/L. 1981, S. 41 ff. - Ders., Zur Frage deutscher Ortsnamen als Zeugen romanischer Kontinuitten im Frhmittelalter, in: sterreichische Namenforschung 15/16 (1987/88), 1990, S. 103 ff. Wirtschafts- und Sozialgeschichte der Slowenen. Geschichte der Land- und Forstwirtschaft (deutsche Zusammenfassung von Sergij Vilfan), in: Gospodarska in drubena zgodovina Slovencev, Hg. SAZU, Bd. 2, Ljubljana 1980, S. 555 ff. Herwig Wolfram, Conversio Bagoariomm et Carantanorum. Das Weissbuch der Salzburger Kirche ber die erfolgreiche Mission in Karantanien und Pannonin (Bohlau Quellenbchcr), Wien et al. 1979. - Ders., Die Geburt Mitteleuropas. Geschichte sterreichs vor seiner Entstehung 378-907, Wien 1987.
133
Karl SPREITZHOFER
THE ETHNIC FORMATION OF STYRIA IN THE MIDDLE AGES The development of the ethnic structure in Styria had been a course depending on political, economic and cultural conditions that had run through from late Antiquity up to the end of the Middle Ages. From the written sources, in the first place, the analysis of the placenames and of the subsistent proper names enable us in the case of the early Middle Ages a still dim, from the high Middle Ages on a more exact reconstruction of the linguistic-ethnic changes. The number of surviving Roman population of the late Antique Period was in the area of today's Austrian Styria much smaller compared to Lower Styria in Slovenia or to Carinthia. Till the high Middle Ages, they had been assimilated by the Slavic and later by the Bavarian settlers. From the 8th century onwards, the Slavic-Bavarian contacts had begun parallel with the political development. The intensive seigneurial and ecclesiastic reorganisation and internal expansion had been interrupted for a long time in Eastern Styria and hindered in the middle and the western part of the land by the Hungarian invasion in the 10th century. Styria Land, that had become a political unit in the 12th century, represented, from linguistic point of view, a mixed area with regional differences in ethnic relations. The course of assimilation, depending on the majorities, had taken place north of the boundary-line of language, that had had become fixed only in late Middle Ages, to the advantage of the Bavarian, respectively of the German elements. South of the boundary-line of languages, the Slovenien elements had gained majority. Upper Styria was in the late 13th century nearly entirely German, in the Mrz Valley German majority had been formed during the 13th century. The resettlement and the expansion in Eastern Styria had been performed by German peasants. The presence of a significant Slovenien component of population can be traced in Western Styria for the longest time.
134
Npek a Mura mentn
VNDOR Lszl A HAHT-BUZD NEMZETSG BIRTOKKZPONTJAI A kzpkori Zala megyben, a Zala s a Drva kztt a Mura kt partjn, a 13. szzad vgig a Haht-Buzd nemzetsg rendelkezett a legnagyobb birtokokkal. A Haht-Buzd nemzetsg nmet eredet, se Haholt (Haht) lovag 1163-ban kerlt az orszgba. Kiemelked rdemeket szerzett III. Istvn jbli trnra juttatsban a Biznc ltal tmogatott ellenkirlyokkal szemben.1 rdemeirt nyerte el a kirly kegyt s kapta adomnyul hatalmas uradalmt, amelynek legnagyobb rsze Zala vrmegyben volt. Kt fia, II. Haht s I. Bzd, akiknek leszrmazit a szakirodalom Haht-Buzd nemzetsgnek nevezi. Az adomnyozsrl sajnos nem maradt fenn rsos forrs, Haht tetteirl is csak a krnikk szlnak. gy a kirly ltal adomnyozott birtokok kiterjedsrl a ksbbi forrsok alapjn nyerhetnk kpet. A Hahtok Zala megyei jelenltrl oklevelek a 12. szzad vgn tudstanak. 1192-ben Haht fldet vsrol Lendvn s krnykn,2 1193-ban Bzd judvar szomszdsgban birtokos.3 Minden tovbbi, a nemzetsg birtoklsval kapcsolatos adatunk mr a 13. szzadbl van. A Zaltl a Drvig hzd birtokok kztt a legnagyobb egybefgg tmbket a Kanizsa s Plske patakok ltal alkotott - Hahti - medence, a Kerka-Lendva vidk s a Murakz alkotta. A legnyugatibb birtoktest, a Hahti medence esetben, amely bizonyosan bell fekdt a 11. szzad vgn megsznt gyeprendszeren, egy nagyobb kirlyi uradalom jrsznek eladomnyozsrl lehet sz, melynek kzpontja judvar (Nova Curia) volt.4 A kirlyi udvarhztl szakra elterl medence nagyobb rsze jutott Haht birtokba, aki a medence kzepn ptette ki rezidencijt, e telepls aztn az nevt viseli a ksbbiekben. Csak a kirlyi kzpont itteni lte rtelmezi azokat a nagyszabs, korai egyhzi pleteket, amelyek ezen a terleten elkerltek, az judvar-Trktemetsi dlben a szerz ltal feltrt 12. szzadi templomot, s a Haht-Rk. templom alatt s mellett elkerlt, a 13. szzadnl mindenkppen korbbi templom s kolostor maradvnyait, valamint taln ide lehet sorolni az Alsrajk-Kastlyhelyi dlben feltrt keleti toronypros templomot is. Mindhrom olyan kvalits s nagysgrend korai egyhzi emlk, amilyenek ptsre a magnbirtokokon a trsgben a 12. szzad vge eltt nincs plda.5 A nemzetsg els birtokkzpontjn, Hahton kerlt sor a kzs nemzetsgi monostor alaptsra 1232 eltt, melynek elzmnye tbbek vlemnye alapjn egy valsznleg Szent Lszl ltal alaptott kolostor volt. A 13. szzad elejn ez a trsg dnten a Buzdfiak lesz, Bzd fia Arnold ga Plskn, Bzd fia Bzd ga Buzdszigeten s Szabarban alapt kzpontot. II. Bzd fiai s leszrmazi Murakzbl val kiszorulsuk eltt 1270 tjn Rajkon premontrei monostort alaptanak,6 majd miutn a nmetek elfoglaljk murakzi birtokaikat, Csk ga Csnyban, Lankrd ga Falkosiban s Sjtrn ptik ki udvarhzaikat.
135
VNDOR Lszl
A msik kt hatalmas Zala megyei birtokadomny s a gyepvidk megsznsnek sszefggsre Holub Jzsef mutatott r elszr a Zala vrmegyrl rt nagyszabs, maradand mvben.7 Megllaptotta, hogy ez a kt nagykiterjeds uradalom dlen a Murakz, nyugaton a Bnfiak Csesztregtl a Murig hzd birtokai csak gy jhettek ltre, hogy ezeknek a terleteknek a gyepkn tl kellett fekdnik. A hatrok kialakulsa utn az uralkod rendelkezsre lltak, gy ezeket a terleteket eladomnyozhatta. A trsget aztn jrszt az j birtokosok teleptettk be. Ezen megllaptsoknak a bizonytka, hogy e birtokoknak a keleti s szaki hatra csaknem sszeesik a veszprmi s a zgrbi pspksg hatrval. Olyan terletekrl van sz, melyeket Szent Lszl az ltala alaptott Zgrbi pspksghez csatolt, s amelyek csak ezutn lettek a korbban Kolonnk, e terletekkel val egyests utn pedig a Zalnak nevezett vrmegye rszei.8 Holub vlemnyvel nagyrszt egyetrtve gy tnik azonban, hogy a Lendva-Kerka vidki s a murakzi birtokadomnyozsok mr kialakulban lv birtokviszonyok kztt trtntek, ezek a terletek mr rszben megszervezett kirlyi vrfldek voltak. Ezeket a kirly mikor eladomnyozta, az adomny nem a teljes birtokokra vonatkozott, bizonyos kisebb rszeket megtartott, illetve msok is kaptak belle adomnyokat, melyeket ksbb Haht leszrmazi megszereztek. Ezen lltst bizonytja Lendva vidkn mr az els ismert, 1192-es oklevl is, mely szerint Haht Lendvt (a tle szrmaz gnak a ksbbi birtokkzpontjt) s Venct nem kirlyi adomnyul nyerte, hanem gy vsrolta korbbi birtokostl.9 Megerstik a mondottakat tovbbi adatok is. A szomszdsgban Gosztola 1237-ben Panus comes birtoka, akinek Hahttal foly pere sorn derl ki, hogy Panus sei szlltk meg ezt a fldet.10 De 1239-bl tudjuk, hogy a Gosztolya hegy mellett a baki vrjobbgyoknak is si fldje van.11 Lenti 1256-ban Boreszlv fia Bzd birtoka, amelyet a kirly csere tjn megszerez kt falu teleptse cljbl.12 A trsgben jelentsebb birtokokkal rendelkezett a dlszlv (szlovn) eredet Gyre nemzetsge is, kztk s Lendva urai kztt ellensgeskeds dlt az 1260-as vek kzepe tjn.14 A viszly csak akkor cskkent, amikor 1265-ben a Lindva mellett fekv Csernec birtokukat ht Vas megyei falurt tengedtk Hahtnak.15 Tudunk ms tovbbi birtokosokrl is. Kebele a zalai vr fldje volt, s hospitcs, telepesek laktak rajta. V. Istvn adomnyozza el 1271-ben Mileji Zsid fia Zsidnak.16 A Bnfiak csak 1342-ben szerzik meg.17 Birtokosok itt a Harklyiak (Salamonvriak) is, akik 1330-ban a Bnfaknak okozott krtteleik fejben Blazsolc, Ivnc, Reketye s Srd birtokaikat adjk nekik.18 A Hahtok murakzi birtoklsnak els emlkei a 13. szzadbl vannak. Ha a Hahti medencnl s a Kerka-Lendva vidknl is jval kevesebb e terletre vonatkoz oklevelet megvizsgljuk, akkor ezekbl is vilgosan kitnik, hogy itt is egy, mr a zalai vrhoz tartozott uradalom eladomnyozsrl volt sz. Bizonyos, hogy a kirly - Holub vlekedsvel ellenttben - nem az egsz Murakzt adta nekik. Egyes rszeket, vrfldeket, meghagyott magnak, s egyhzi birtokrl is tudunk. Mindez mr az 1232-es hres kehidai oklevlbl kiderl, mely szerint a varasdi rvtl szakra fekv Vizmecet Atyusz bn jogtalanul elfoglalta a veszprmi pspktl. Anlkl, hogy azon llts hitelessgt vizsglnnk, miszerint azt mg Gizella kirlyn, Szent Istvn felesge adomnyozta a pspksgnek, most mindssze annyit llaptunk meg, hogy a
136
A Haht-Buzd nemzetsg birtokkzpontjai
pspksg mellett az Atyusz nemzetsgnek is birtoka volt e vidken19. A kevs oklevl miatt a Haht-Buzd nemzetsg birtokviszonyai a Murakzben csak rszlegesen rekonstrulhatk. Bizonyos, hogy a Murakz nagyrszt a Bzdtl szrmaz csaldok birtokban volt, illetve a Haht gbeli Mihly birtokolt belle egy kisebb rszt. A folykz nyugati dombosabb fele I. Bzd fia Arnold g volt. Amikor 1270-ben V. Istvn elkoboztatta a htlen Arnold fia Mikls birtokait, akkor ccse, ifjabb (III.) Arnold rszt Sztrig vrban s tartozkaiban nem bntotta, mert t zsenge kora miatt a htlensg vtke nem rhette.20 129l-l292-ben a Arnold g birtokgyekben intzkedik itt,21 majd ezzel az Arnolddal ez az g kihal. A keleti skvidki rszeket a II. Bzdtl s Mihlytl szrmaz gak birtokoljk, majd Mihly finak halla utn csak az elbbiek. A birtokviszonyaik rekonstrulsa csak rszben lehetsges, mivel a vonatkoz okleveleik jrszt elvesztek, amikor az osztrkok a 13. szzad vgn (1270-72) megszlltk a Murakzt. Ez a tny, valamint az j kirlyhoz val viszonyuk lehetett az oka, hogy a Buzdfiak nem krik azonnal birtokaikat, mikor Kroly Rbert kirly a Murakzt visszaszerzi (1328). Csak akkor indtanak pert, amikor azokat a kirly 1350-ben a Lacfiaknak adomnyozta, a per az j birtokosok ellen irnyul. Az 1351-tl 1376-ig tart monstre pert a Murakzt utoljra birtokl testvrek II. Bzd fiainak III. Bzdnak, I. Csknak, Lankrdnak a leszrmazi indtottk, a kzben kihalt Trisztn g rksgrt is. A per sorn a Buzdfiak tbb 13. szzadi oklevelet tudtak bemutatni, ezek elssorban Lankrd leszrmazitl szrmaztak. A vizsglat sorn, 1351-ben a megye hatsga s az eskdtek azt vallottk, hogy Csktornya vra Hahti Jnost (Lankrd g) s Csnyi Csk fia Ptert, valamint Egyed fia Jnost (Csk g) rksds jogn (iure haereditario) illeti meg. 1351-ben Falkosi Mikls (Lankrd g) az egsz nemzetsge nevben eltiltotta a kirlyt Szombathely s a hozz tartoz 16 falu eladomnyozstl, amely Trisztn magszakadsa folytn kerlt a kirly kezre. 1358-ban felsoroljk az Istvn herceg ltal 1259-ben Lankrdnak adott 9 birtokot, melyek Szombathely, a kt Polena, Nedelk, Zank (Zunk), Lncrttornya, Kedhel s Tornova. 1368-ban a ndori kzgylsen a Hahtiak Lackfi Istvn fiai ltal elfoglalva tartott s ket illet Paradych ms nven Csktornya vra, Lncrttornya, Terestyntornya s Buzdtornya birtokok miatt tesznek panaszt. Ebbl az oklevlbl kitnik, hogy mindegyik testvrnek volt vra a Murakzben, ezek kzl azonban ekkor mr csak egy llt. A hossz per aztn 1376-ban rt vget. A pert a Lackfiak nyertk, mivel az tlet indoklsa szerint a Hahtok a rgi birtoklsukrl s korbbi tiltakozsukrl a Lackfiaknak trtnt eladomnyozs eltti idbl nem tudtak okleveleket felmutatni, annak ellenre, hogy azokat korbban a kirly mr eladomnyozta Danes mesternek, majd tle jutott jbl vissza a kirly kezre. Emellett a felperesek nem tudtk az eredeti adomnylevelet sem felmutatni, s a vrak a trvnyes elvlsi idn, 32 ven tl voltak a kirly kezn.22 Ebbl a peranyagbl lehetett a legjobb adatokat tallni a Haht-Buzdok 1270 eltti birtokviszonyairl. Ennek alapjn ksreljk meg a birtokok, birtokkzpontok elhelyezkedst felvzolni. A per anyagbl s ms oklevelekbl vilgoss vlt, hogy Lankrd birtokai Podturen (Tornova)-Belica (Bla) s Subotica (Szombathely)-Palovec (Palina) trsgben voltak.23 Az 1358-as felsorols alapjn Lncrttornyt Tornova s Szombathely kztt kell keresnnk.
137
VNDOR Lszl
Csktornya telepls ma is egyrtelmen jelzi, hogy Csk birtokai a Murakz dlnyugati sarkban voltak. Trisztn birtokai gy tnik Szombathely (Subotica) utn, teht keleten lehettek. A per vgn, amikor jogaik erre a terletre mr tmadhatatlanok voltak, a Lackfiak 1376-ban Vrhely nev birtokukon a Boldogsgos Szz tiszteletre egy plos rendi kolostort alaptanak.24 A Vrhely valamely korbbi Haht vrral, felteheten Buzdtomyval azonos, amennyiben sejtsnk igaz, akkor Bzd birtokai Csktornytl szakra voltak. Zala megyben a Haht-Buzd nemzetsg korai birtokkzpontjainak rgszeti kutatsa elrehaladott llapotban van. A kutatsok sorn rendkvl fontos adatokat ismertnk meg a 12-13. szzadi birtokkzpontokrl, a korai birtokszervezetrl.25 A Lendva vidki s a murakzi terletek hasonl szisztematikus kutatsa - melyek kzl a csktornyai s lendvai vrak, valamint a Szent Iloni kolostor kutatsa megkezddtt - a jvben szmos j szemponttal s eredmnnyel segthet, egyttgondolkodsra, kzs munkra ad lehetsget. Rvidtve idzett forrsok: AUO = rpdkori j okmnytr I-XII. Kzzteszi Wenzel Gusztv. Pest - Budapest 1860-1874. CD = Codex diplomaticus Hungri ecclesiasticus ac civilis I-XI. Stud, et op. Georgii Fejr. Budapest 1829-1844. Holub III. = Holub Jzsef: Zala megye trtnete a kzpkorban III. A kzsgek trtnete. Kzirat a Gcseji Mzeum Adattrban. Karcsonyi II. = Karcsonyi Jnos: A magyar nemzetsgek a XIV. szzad kzepig. IIII. Budapest 1900-1901. Mon. Strig = Monu, emta ecclesiae Strigoiensis IIII. Ed. F. Knauz, L.Dedek. Strigonii 1874-1924. ZO = Zala vrmegye trtnete. Oklevltr III. Szerk. Nagy Imre, Vghely Dezs, Nagy Gyula. Bp. 1886-1890.
1 Mlyusz Elemr: Az V. Istvn-kori gesta. rtekezsek a trtneti tudomnyok krbl 58. Bp. 1971.59. 2 C.D.III/1.277. 3 Mon.Strig.1.143. 4 Mon.Strig.I.143.;Kiss Lajos: Fldrajzi nevek etimolgiai sztra II.(Negyedik, bvtett s javtott kiads) Bp. 1988..702. 5 Az els vilgi monostoralapts a megye nyugati felben a Gut-Keled nembeli Mrton ispn 1140 tjn Csatron, ez azonban nagyon kicsi plet lehetett. (A szerz megfigyelse) Az els igazn nagy monostor Kapornak, amely a Kador nemzetsg alaptsa 1196. eltt. A kolostorokrl: Srs Pongrc: Az elenyszett bencs aptsgok. Bp. 1912. 256.,268. 6 Legjabban az alaptst Szke Bla Miks I..Cskhoz kapcsolja: Die Pramontstratenserpropstei von Alsrajk-Kastlyomb. Antaeus 23/1996. 252-306. 7 Holub Jzsef: Zala megye trtnete a kzpkorban. Pcs, 1929. 8 U.o. 30.; Krist Gyula: A vrmegyk kialakulsa Magyarorszgon. Bp. 1988. 249-250. 9 C.D.III/1.277. ioUO.VII.36-37. "iUO.VII.91.
138
>2Holub III.538. 1275. VII.ll.N.Muz.lt. alapjn. Karcsonyi 11.114. >4C;D.IV/405. i5AUO.VIII.130., Holub III.(1265.XI.30.N.Muz.lt. alapjn) 16 Z.O.I.57., UO.VIII.339. 7Z.O.I.394-97. i8C.D.VIII/3.456.,01. D1.2599. '^Karcsonyi II.276-7.; Holub 1929.116-117. 20UO.XII.9. 2iUO.X.59-60.,OL.D1.73.1292-1376. 220L.D1.73.; Holub 1929.124-125. 230L.DL.73.; Hazai Okmnytr. Kiadjk: Nagy Imre, Paur Ivn,Rth Kroly, Vghely Dezs. Gyr-Bp. 1865-1891. VI. 81-83.; UO.XI. 427.,463.,535.;Smiclas: Codex diplomaticus regnii Croatiae, Dalmatiae et Slavoniae. II-XIV. IV 251, V 484.; Z.O. II. 285. 24Levltri Kzlemnyek 1925.124-125. 25 Legjabban Vndor Lszl: Archaeologische Forschungen in den mittelalterlichen weltlichen und kirchlichen Zentren des Haht-Buzd geschlechts. Antaeus 23/1996. 183-218.
13
139
VNDOR Lszl
THE SEATS OF THE HAHT-BUZD FAMILY The Haht-Buzd family -whose ancestor, Haht (Hahold), came from Germany and settled in 1163 - possessed the most extensive estate in Zala County in the 13th century. The largest adjacent lands layed in the Haht basin, along the rivers Kerka and Lendva and in the Mura-region. The land in the Haht basin got into their possession as a royal grant of a crown land. They got the other two pieces of estate after the cessation of the march, from the so called gyepelve" - the strip of land beyond the march-land. The latter ones had already been organised as royal estates when they got into the family's possession. Unfortunately, only a few documents remained concerning the first estates. The chronology of possession can be reconstructed mainly on the ground of 13th-century and later written sources. At the turn of the 12-13th century the family splitted up into two branches - Haht II and Bzd I, the sons of Haht. At the beginning of the 13th century we can find already three branches - Bzd II and Arnold I, the sons of Bzd I. The seats of the respective branches formed in the 13th century. These seats - signeural and ecclesiastic - were: Lendva-Szemenye, belonging to the Haht branch; Plske-Haht, belonging to the Arnold branch; Buzdsziget-Alsrajk, belonging to the Bzd branch. The latter branch, the sons of Bzd, possessed important signeural seats in the Mura-region (Csktornya, Lankrdtorny and Terestyntornya castles) till its occupation by the Germans in 1270. These castles were destructed, with the exception of Csktornya. The lecture makes attemptions to locate their sites. The most part of the documentary and the archaeological materials of the seats lying in Hungary has already been published. Research work in Slovenia and in Croatia (Lenva, Csktornya) has recently started. This way the opportunity to the complex cognition of an early landed property-system is given.
140
A Haht nemzetsg kzpontjai Zala megyben. 1. vr; 2. kolostor; 3. bizonytalan hely vr; 4. mai vros
141
142
Ljudi uz Muru
Josip VIDOVI STOLJEA AKOVEKE UTVRDE U vie navrata tijekom sustavne obnove starog grada u Cakovcu, obavljaju se vea ili manja zatitna arheoloka istraivanja u zoni zahvata obnove objekta ili pak prostora. U svrhu obnove objekta starog grada akovca napravljena je cjelovita povijesna, urbanistika i hortikulturna tudija dugogodinje planske obnove pod nazivom Perivoj Zrinskih." U ovome referatu, koliko nam to prostor dopusta, elimo ukratko iznijeti kronoloki povijest arheolokih istraivanja na prostoru utvrde i oko nje. Rezultati istraivanja manje vie preliminarno su objavljeni u raznim publikacijama, te emo ih u nastavku referata i iznjeti. Pokretni arheoloki materij al iznijet u ovome referatu odnosi se uglavnom na poslednja istraivanja koja su ujedno bila i najopsenija i najdetaljnija. Obilje pokretne arheoloke grade ne dopusta nam da se ovdje detaljnije upustimo u analizu grade, ve ovdje iznosimo samo najznaajniji i najreprezentativniji materijal. Na karti 1 dat je povijesni prikaz arheolokih istraivanja palae i utvrde starog grada sa kraim opisom obavljenih radova napojedinom objektu, te nositeljima zadatka.x Sumaran osvrt na povijest istraivanja akoveke utvrde i palae 1966. Muzej Medimurja u suradnji sa arheolokim odjelom Gradskog muzeja u Varadinu eli istraiti junu i zapadnu kulu te meduprostor izmedu tih dviju kula. Juna kula neto je vie istraena, dok je zapadna kula samo fiksirana u njenim vanjskim bedemima. Pokusne sonde u meduprostoru nisu dale pozitivne rezultate. Voditelj istraivanja je eljko Tomii arheolog muzeja u Varadinu.2 1975.-79. U svei sa izradom projektne dokumentacije konzervatorskog zavoda za obnovu i revitalizacij u Starog grada u Cakovcu, 1975. godine pristupilo se opsenim arheolokim istrai vanj ima koja su uz krae prekide trajala sve do 1979. godine. U potpunosti je istraeno dvorite (atrij) palae, kao i dijelovi ulazne vee i fortifikacije. Cilj ovih istraivanja bio je da se konstatiraju eventualne ranije faze gradnje na spomenikom kompleksu starog grada, te da se utvrde odredeni gradevinski elementi, koji bi strunoj ekipi restauratorskog zavoda posluili kod mogue rekonstrukcije nestalih arhitektonskih dijelova povrina, kao i valorizacij odredene kulturne slojevitosti. Imajui na uvid stariju dokumentaciju arhiva iz Budimpete (1821. god.) nastojalo se spomenutu arheolokim i strai vanj ima potvrditi ili pak korigirati. Istraivanja na arheolokoj podloi odvijala su se etapno, pri emo je detaljno istraeno dvorite palae (1975./76.), prostor sjeverozapadnog trijema (1977.), prostor dananjeg izlobenog salona te ulazna vea i dio bastiona (1977/78.). Arheoloka istraivanja, osim mnotva pokretne arheoloke grade, otkrila su i vrlo znaajna arhitektonska dostignua i
143
Josip VIDO VIC
preinake tokom stoljea te registrirala autentine sloj eve ranijih faza gradnje na ovome prostoru. Posebice se velike pregradnje deavaju nakon razornog potresa iz prve polovice 17.st., te nakon odluke porodice Feteti da u palai sagradi eeranu.3 1986. Prema ranije odredenom planu, ove godine prilo se realizaciji otvaranja jezera oko bedema starog grada tzv. jezera III, koje se proteze od ulazne vee do june kule. Realizacijom ovog projekta otkopani su vanj ski bedemi june kule, dok je kula u cijelosti istraena arheolokim istraivanjem. Temelji kule sa vanjske i unutarnje strane gradeni su od fino obradenih velikih kamenih b loko va, dok je unutranjost ispunjena grade vnim otpadom povezanim ivim vapnom. irina temelja je 3,5 metara, a unutar kule istraene su dvije prostorije sa kamenim oploenjem, dok pokretna arheoloka grada nedostaje, budui da je izvadena prilikom ranijih istraivanja. Iste godine istraene su i tri vertikalne sonde na prostoru izmedu june i zapadne kule, kako bi se fiksirao bedem koji je spajao ove dvije kule prema nacrtnoj dokumentaciji tlocrta starog grada iz 1657. god.4 Temelje bedema sa polukrunom kulom prema nartu nismo potvrdili, ali je jasno da su temelji nestali nakon gradnje Fetetievih kanala za eeranu. Jedan dio obrambenih zidina i kula poruen je nakon urote i zapljene imanja porodice Zrinski.5 Burna povijesna previranja tog vremena veoma su vidljiva i u graditeljstvu.6 1990. Tijekom ove godine zavrena je projektna dokumentacija za obnovu sauvanog dijela fortifikacije, podijeljena na pet dilatacija te se odmah prilo realizaciji sanacije tog dijela objekta. U prvoj i drugoj dilataciji koja se sastoji od veoma dugakog hodnika, sa nizom malih prostorija,7 istraeno je nekoliko manjih sonda radi mogueg otkrivenja originalnog poploenja prostorija u ranijim fazama. Osim neto gradevnog materijala i pokretne arheoloke grade, znaajnijih nalaza nije bilo. Nivo podnica ranijih faza nalazi se 60 centimetara nie od dananje podnice, a u dubljim sondama odkrivene su rupe od istrunutih kolaa poniane u pravilnom redosljedu.8 Znaajno otkrie ovih istraivanja je da temelji ranijih obrambenih zidina koriste se kao temelji stambenog objekta cijelom duinom prve i druge dilatacije.9 1991. Zbog mogunosti niveliranja terena izmedu palae i fortifikacije, na ovome prostoru obavljena su manj a sondana istraivanja. Kao i istraivanja unutar prve i druge dilatacije, i ovaj prostor bio je tijekom poslednjeg stoljea znatno uzdignut usljijed nemara i propadanja itavog kompleksa starog grada. Prvotna sonda obuhvatila je prostor oko bunara, koji se nalazi na sredinjem prostoru izmedu palae i fortifikacije. Nadzemni dio bunara sastoji se od tri komada kamenih tilnica, okrugla profila, dok okovi i drveni dio nadstrenice nedostaju. Sam bunar krunog je oblika, sauvan do dubine 3 metra, od fino obradena kamena. Prostor pola metra oko bunara oploen je fino obradenim kamenim ploama, koje zatvara krug cigle postavljen sjekomice, a prostor dva metra u krug oploen je valuticom, razdeljen na osam prostora ciglom postavljenom sjekomice. Krug etiri metra oko figure tvori cigla postavljena sjekomice, koju naalost moemo pratiti mjestimino, budui da su slojnice oko bunara gotovo
144
Stoljea akoveke utvrde
unitene uslijed mnotva jama za vapno koje se nalaze u irem krugu oko bunara. Stoga slijedecu sondu postavljamo dosta udaljeno od bunara, gdje smo mogli na prostoru 2x2 metra istraiti u potpunosti nivoe intaktnog nasipavanja kroz stoljea. I ovdje je nakon humusnog sloja, slojnica do 0,60 m zapravo sloj raznog odpadnog materijala, te ovu dubinu smatramo nultom tokom faze gradnje palae i fortifikacije. Slijedeih 40 centimetara je zemlja crnica velike gustoe, pomijeana sa neto gradevinskog materijala i pokretne arheoloke grade. Na dubini 1 metar do 1,10 metara uoeni su tragovi paljevine, sa mnotvom pokretne arheoloke grade, koja se nalazi na oploenju od kamenih ploa, cigle i oblutaka kamena. Naalost ovo oploenje mogli smo pratiti samo na ova etiri kvadratna metra, jer proirenjem sonde naili smo na unitene slojnice usred vapnara i bliine bunara. Bez obzira na veliinu sonde, ovdje moemo sa sigurnou konstatirati daje ovo oploenje nivo gotike utvrde od 13.-16. st.10 1992.-93. Arheoloka istraivanja provedena u sklopu projekta zatite i revitalizacije fortifikacije starog grada u akovcu, na tzv. treoj dilataciji provedena su u suradnji sa Regionalnim zavodom za zatitu spomenika kulture iz Zagreba.11 Ova zasad najopsenija iztraivanja u starome gradu provedena su unutar prostora ulaznog bastiona renesansne utvrde iz 16. i 17. st. Ulazni bastion peterokutne je forme, masivnih zidina, duine 31 i irine 27 metara. Nekada jedinstven unutranji prostor ulaznog bastiona, intervencijama u 18 st. vjerojatno nakon razornog potresa, podijeljen je na dva prostora priblino jednake veliine od kojih je sjeverozapadni dio podijeljen na tri ovee prostorije (A, B, C), a itav jugoistoni dio ini dananju kolnicu. Ve na samom poetku istraivanja, desetak centimetara ispod dananje hodne povrine kolnice, pronadeno je oploenje od oblutaka kamenja i mjestimice kvadratine podne opeke. Na istoj razini u susjednim prostorijama nema slinog oploenja. U prostoriji A, razini poploenja od oblutaka odgovara deblji sloj vapnene buke, koja je mogla biti podlogom poda. U prostoriji B, spomenutoj razini odgovara solidan pod od opeke, slagan sjekomice,12 a u prostoriji C, koja je nia za gotovo jedan metar, oploenje je kvadratina opeke sauvana mjestimice. U ovoj prostoriji istraeno je nekoliko manjih sondi sa nalazom temelja dimjaka i neto pokretne arheoloke grade. Ovi nalazi kao i temelji dimjaka ne pripadaju renesansnoj arhitekturi, ve se mogu vezati uz kasnije intervencije 18. i 19. stoljea. Spomenuto oploenje kolnice nije u cjelosti ouvano. Sredinji dio oploenja cijelom je svojom duinom probijen ukopima za postavljanje instalacija (kanalizacije, PTT i elektrinih vodova) a sa strane uz zidove probijen je gradevinskim i istranim sondama.13 Jedan od proboja izvren je u prvoj polovici 19 st. prilikom gradnje kanalizacijskog kanala, koji se proteze du cijele kolnice.14 Kanal je graden veim dijelom od opeke i luno svoden. Temelji kanala radeni su od grubo obradena kamena, te pokoj eg komada koji se dade prepoznati kao dio arhitekture u sekundarnoj upotrebi.15 Najatraktivniji medu njima su svakako reljefni prikaz ene (bijeli pohorski mramor)16 te profilirani kamen sa urezanom godinom 1814, koja bi se mogla odnositi na godinu gradnje kanalizacije. Postupnim skidanjem slojeva te nakon nekoliko niveliranja, uz tragove raznih ranijih oploenja kolnice uglavnom od cigle, na dubini 2 metra, pojavljuje se sloj tamne crnosmede zemlje, u kojem je pronadena velika koliina kasnosrednjovjekovne keramike i mnogo organskog materijala (ivotinjski kostiju, drva, koe i ostalog). Osim toga u ovome sloju pronadeni su ostaci arhitekture od opeke i drva. Cjelokupna ova arhitektura nije u vezi sa arhitekturam 16./17. st. ve predstavlja stariju fazu gradnje na ovome prostoru, koju
145
Josip VIDO VIC
potvrduju i povijesni izvori.17 Ta starija arhitektura sastoji se od dvije prostorije, etverokutna oblika, dimenzija 3,5 x 3 metra, spojena sa dva zida koji su vjerojatno inili ulaznu konstrukciju sa pokretnim mostom (vidi kartu 2). Zidovi su prosjene irine 0,8 metara, zidani od opeke vezani gaenim vapnom. Ponegdje u temelje uzidan je i kamen lomljenac. Tragovi podova, odnosno razina funkcioniranja ove arhitekture nije pronadena, pa se moe predpostaviti da je bila via od razine ouvanosti zidova kule, te je vjerojatno unitena prilikom gradnje renesansne utvrde. Pa ipak njezino postojanje potvrduje mnotvo kovakih avala nadenih u svim slojnicama istraene podloge. Medutim u jugoistonom dijelu kolnice, uz jednu od kula, ouvan je dio originalnog vanjskog nasipa utvrde koji se lagano sputao prema obrambenom opkopu sa vodom (vidi karta 2). Dio drvene arhitekture (nizovi stupova etvrtastog presjeka, dimenzija (20 x 20 cm) vee se vremenski i funkcionalno uz openu strukturu i po svoj prilici predstavljaju nosae drvenog mosta, koji je preko opkopa sa vodom vodio prema utvrdi.18 Nosai su ouvani u duini od tri metra i bili su zabijeni u tvrdo ljunano tlo oko jedan metar. Drugi dio spomenute drvene grade vjerojatno je pripadao najranijoj fazi graditelj stva na ovome prostoru. Okrugle grede poredane jedna uz drugu predstavljaju hodnu povrinu, od mostovnog dijela ka unutranjosti utvrde. Nalaze se izmedu ugla od opeke na jedan metar ispod razine njihove ouvanosti. Osim navedenih dijelova drvene arhitekture, pronadeno je i nekoliko nizova drvenih stupia pozabijenih u zemlju, koji su uvrivali mekano tlo nasipne zemlje kosine utvrde. Ovi stupii dati su gotovo na svim prikazima utvrde u prolosti.19 U zavrnoj fazi istraivanja cijelom duinom kolnice iskopan je kontrolni krini rov irine 2 metra, kako bi se utvrdila debljina kulturnog sloja, odnosno razina sterilnog nepropusnog sloja. Taj sloj tvrdog ljunka pomijeanog sa pijeskom, pojavljuje se na dubini 3,5 metra te u jugozapadnom dijelu kolnice ima blagi pad prema sjeveroistoku gdje se spusta do dubine 4,5 metara. Na torn prostoru nekadanjeg obrambenog opkopa, istono od drvenog mosta, pronaden je najvei dio pokretne arheoloke grade. Istraivanjima u kontrolnom rovu i sa vanjske strane bedema otkriven je nain temeljenja renesansne utvrde. Kao temeljna konstrukcija koristenje sistem pilotae i rotilja. Najprije se u tvrdo ljunano tlo nabijeni drveni stupovi promjera desetak centimetara,20 stavljeni u malim razmacima, a na njih se vodoravno postavljaju hrastove grede velikih dimenzija. Na tu se konstrukciju dalje zidao bedem, u temeljnom dijelu od obradenih kameni blokova, a dalje od opeke (vidi karta 3). Po zavretku arheolokih istraivanja lokalitet je zatien. Pronadena arhitektura obavijena je geotekstilom, kako bi se zatitila od daijneg oteenja i dodira sa oko Inj im materij alom, a cjelikupna sonda zatrpana je finom ilivaom. Na ovaj nain uva se vlaga i odsutnost zraka, te se stvaraju uvjeti kakovi su bili prije istraivanja, kao i mogunost prezentacije u nekoj budunosti. Arheoloki nalazi Najbrojniju skupinu nalaza gotovo kod svih arheolokih istraivanja ini keramika, koja svojim oblikom i ukrasom od prapovijesti je odrednica kulturnih horizonata, odrednica promjena kao posljedica migracionih kretanja, a cesto supstrat samosvojnosti itavih naroda. Nalazi keramiki posuda iz sonda u kuli starog grada akovca, veoma su brojni i raznovrsni, a vremenski pripadaju horizontu od 13.-20. st. Najbrojniju skupinu ine keramike ase (t. 2. 3, 4,) i (t. 3, 1, 2,) od pola litre, koje vremenski moemo datirati od 16. do 19. st.21 Ukraene
146
su uglavnom vodoravnim urezanim linijama ili pak potpuno glatke, a ukupan broj je vie od dvijesto komada. Keramine posude lonci, sa drkama i bez drki ine drugu najbrojniju skupinu, od malih do veoma velikih posuda (t. 2. 1, 2,) te ih vremenski prema skupinama svrstavamo od 13. do 19. st. prema stilskim karakteristikama. U najraniju fazu 13., 14. st. moemo odrediti vri sa drkom (t. 2. 6,) ukraen rebrima i valovnicom u tradiciji slavenske keramike. Ovome vremenskom razdoblju a i neto kasnije pripadaju i mali pehari na noi (t. 1. 1, 2,) izradeni od veoma fine i proiene gline, finih ukrasa i tankih stijenki. Lonici sa drkama poloenim uz rub otvora (t. 1. 4, 5,) sa blago naglaenim rubom za izlijev, te loni sa drkom (t. 1. 3,) vremenski pripadaju horizontu utvrde od 13.-16. st. Keramike posude prate nalazi poklopaca svih dimenzija od vrlo fine obrade (t. 3. 3,) do veoma grubih i jednostavnih formi. Cest nalaz su i uljanice sa otvorom za izljev (t. 2. 5,) te svijenjaci (t. 3. 4,) od gline. Neki svijenjaci su glazirani u maniri penjaka te ih moemo prema njima vremenski opredjeliti u 15. st. Posude od pola litre, sa igom i natpisom (t. 1. 6,) glazirane, sa drkom i bez drke, otkrivaju snanu trgovinsku razmjenu sire regije.22 U posudama se drao liker, kojeg u srednjem vijeku uglavnom spremaju redovnici samostana. Keramikim proizvodima pripadaju i penjaci, a oni su ovdje najatraktivniji nalaz, budui da su se za potrebe dvorca od 13-16 st. izradivali direktno u lonarskim radionicama Budja. Nalazi penjaka Budajskih radionica u akovcu potvrduju stani povijesnu injenicu daje ovdje bio sjajan i bogat grad, a pogotovo kad se zna da su feudalni gospodari akovca Ernuti bili u vrlo prisnim odnosima sa Matijom Korvinom, koji pak je neko vrijeme bio i sam upravljao posjedima u Medimurju. Pun procvat starog grada akovca moemo vremenski opredjeliti u prijelaz 14. u 15. st. za doba kralja Sigismunda, kada nastaju nove, vee pei u stilu penjaka Anjou. Znakovlje zamijenjuju titovi sa grbom novog vladara. Uz etiri pruge zemaljskog grba, pojavljuju se Brandenburki orao i eki lav.23 Dakako omiljeni prikaz je lik samog Sigismunda, sa kraljevskim atributima (t. 8. 1,). Potkraj tog razdobij a susreu se uz Sigismundove grbove i grbovi visoke aristokracije, te visokih dostojanstvenika zmajevih vitezova, utjecajnih obitelji Celjskih, Palcija, te nadbiskupa grada Estergona.24 Najlepi primjerci budajskih radionica su penjaci (t. 8. 2, 3,) koji nam daju pravo da dvorac u akovcu svrstamo u grupu originalnih nalaza penjaka budajskih radionica25 (vidi karta 4.). Radinice Matije Korvina (1458.-1490.) preuzimaju talijansku renesansu, kao tekovinu talijanske Faenze, te kao novost prve uvode bijelu kositrenu glazuru kao dekorativno sredstvo. Nakon enidbe Matija Korvin izdaje dekret da svi dvorci moraju biti opremljeni kalijevim peima, a sam poput svog predhodnika za estih putovanja vodi sa sobom itave grupe maj tora koji rade na licu mjesta. Smru Matije Korvina a prodor Turaka u Europu, dovodi do dekadance unutarnjeg uredenja prostora dvoraca i znaajnih gradevina. Penjaci sada imaju jednostavnu etvrtastu formu (t. 8. 4,) neglazirani su najee ukraeni urezanim linijama.26 Dakako sa ove radionice osim pearskih proizvoda, izraduju i druge uporabne predmete, gradevinske elemente, predmete za svakodnevnu uporabu.27 Sumarnim osvrtom na penjake 14. i 15. st. koji su pronadeni u velikoj koliini tijekom ovih istraivanja moemo zakljuiti da su svi odreda proizvod budajskih radionica, bez utjecaja ili pak lokalnih varijanata, te iziskuju opsenu i cjelovitu tudiju.28 Nadamo se da e i naredna istraivanja ovoga prostora na svijetlo dana iznjeti mnoge zanimljive ali skrivene povijesne podatke. Noevi (t. 4. 1-6,) i (t. 6. 4,) sa manje vie sauvanim drkama, te signaturama na sjeivu noa, pripadaju istom vremenskom horizontu 15. i 16. st. Signature su duboko urezane, te
147
Josip VIDO VIC
veoma efektno i briljivo izvedene. Nadene su na svim noevima ovih arheolokih istraivanja na poloaju kolnice. Povijesnu determinantu noeva izvodimo iz nalaza penjaka istog horizonta, koji imaju sigurnu dataciju u povijesnim izvorima. Veci nalaz noeva na relativno malom prostoru istraivanja, govori u prilog postojanja obrtnikih radionica na ovome prostoru. Ovu pak pretpostavku potvrduju i cesti nalazi keramikih posuda za visoke temperature, sa ostacima metala na dnu posuda.29 U istome horizontu nailazimo i kare (t. 7. 21,) te dio eljeznog oklopa sa rupicama za privrivanje (t. 7. 2,) i eljeznu cjediljku sa sauvanim dijelom drvene drke (t. 6. 2,) kao i bravu i klju (t. 6. 5, 6,) te ih sve kao zatvoreni nalaz istog horizonta datiramo u 15. i 16. st. S vi ovi proizvodi osim za potrebe samog dvorca, namijenjeni su zasigurno irem tritu. Praporac (t. 7. 3,) pojasna kopa (t. 7. 4,) pozlaena ukosnica (t. 7. 6,) redovit su nalaz kod ovakovih istraivanja je suneva ura (t. 7. 5,) sa ostacima rupica za kazaljke.30 Analogijom ispisanih brojeva sat datiramo u 15. st.31 Noevi na (t. 5. 1-8,) te vojnika fuka (t. 7. 7,) nalazi su etvrte dilatacije fortifikacije, svi odreda datirani kao zatvoreni nalaz sa vie srebrnog novca iz kraja 17. st. a iznijeti ovdje kao dokaz nastavka obrtnikog zanata u starome gradu.32 Nalazi oruja koje ovdje donosimo na (t.6.1,3,) koplje i strelica, kao i drugi nalazi oruja ovih istraivanja odreda pripadaju navalnom oruju i bilo bi udo da ovakovih nalaza na ovome prostoru nema.33 Ovdje smo sumarno iznijeli rezultate ovih istraivanja u starom gradu akovcu kako smo to i ranije napomenuli, jer brojnost pokretne arheoloke grade zahtjeva iscrpan rad kako na samoj obradi grade tako i na rekonstrukciji same.
Kartu 1, kao i ostalu nacrtnu dokumentacij u arheolokih istraivanja ove kampanje, napravila je Tatjana Loli suradnik, arheolog pri Zavodu za zatitu spomenika kulture u Zagrebu. 2 eljko Tomii, akovec-stari grad. Arheoloki pregled 8, Beograd 1966, str. 172. 3 eljko Tomii, Josip Vidovi, Rezultati arheolokih istraivanja u Medimurju 1974-1985, katalog, akovec 1985. 4 Tlocrt starog grada akovca i Badisches Generallandesarchiv Karlsruhe u potpunosti se poklapa sa rezultatima arheolokih istraivanja. Naime juna kula u smjeru istoka i zapada ima sauvane temelje bedema 2-3 metra, dok ih u produetku nema. Takode na ovome tlocrtu naznaene su preinake za sve etiri kule u smislu pojaanja, no realizacija je provedena samo na zapadnoj kuli. Ova pojaanja mogla bi se odnositi na pripremanje urote od strane tada mone familije Zrinski, a nerealizacija na ostalim kulama otkrivenju urote i traginom zavretku njenih nosioca. 5 Na tlocrtnoj dokumentaciji Giusepea Spalle iz arhiva u Beu, koja se odnosi na neka mjerenja oko starog grada, datirana u drogoj polovici 17. st. dakle nakon eksproprijacije dvora i imanja Zrinskih, juna i zapadna kula povezane su snanim palisadnim bedemom. 6 Josip Vidovi, Najnovija arheoloka istraivanja u Starom gradu Cakovcu, Muzejski vjesnik 10, akovec 1987, str. 40. 7 Ovaj dio fortifikacije, prema razporedu i veliini prostorija, vjerojatno je uvijek sluio kao zatvorske prostorije. 8 Najvei dio rupa od kolaa naden je u dugome hodniku prve i druge dilatacije, neposredno uz stare temelje fortifikacije, te oni u osnovi ine drvenu palisadu za zatitu zemlje uz bedem. 9 Josip Vidovi, Arheoloka istraivanja podruja Medimurja u 1990 godini, Muzejski vjesnik 14, Kutina 1991., str. 34. 10 Zbog obimnih gradevinski radova kako na fortifikaciji tako i na palai, zasad se nije prilo uredenju dvorinog prostora, pa su nalazi zatieni do konane finalizacije. "Zbog obima zahvata na arheolokoj sondi, na ovim arheolokim istrai vanj ima uz stalnog voditelja projekta Ksenije Petri diplomirani ing. arhitekture, za suradnju kooptirani su suradnici: konzultant Marija malcelj prof. arheologije, Amelio Veki, arheolog, Tatjana Loli arheolog dokumentarista, te Slobodan Oli arheolog. Povremeno istraivanju prisustvuju i tudenti arheologije iz Zagreba. Svima ovim putem
1
148
najsrdanije zahvaljujem na suradnji. Prostorija B vjerojatno je neko vrijeme sluila kao privremeno odmorite za konje, nato ukazuj u i sauvane alke za vezanje konja u prostori]'i. 13 Unekoliko navrata vre se manja ili vea sondana istraivanja na poloaju kolnice i same kule. Za odredivanje nulte toke uzet je veliki kameni prag na ulazu u kolnicu, kao odrednica oploenja dvorita palae. Moramo ovdje napomenuti da su kasnija arheoloka istraivanja pokazala da je itav teren neto uzdignut, nato ukazuj u i pokraena ulazna vrata, te e se kasnije kod niveliranja terena vjerojatno u obzir uzimati ova neto poviena kota. l4 Tatjana Loli, Amelio Veki, Slobodan Oli, Izvetaj o arheolokim iskopavanjima u akovcu provedenim u 1992. god. na lokalitetu stari grad, Muzejski vjesnik 16, Bjelovar 1993, str. 22, si. 3. i s c. o. str. 22, si. 2. if'c. o. str. 21-22, si. 1, 5. ,7 lsprava kralja Karla Roberta od 27. VI. 1333. CD. X. a. 109, Chaktornya astnim: prvi povijesni spornen akovca kao utvrdena grada (castra Strigow et Chaktornya). 18 Uzorci drvene grade sa ovih istraivanja dati su na ispitivanje metodom 14C, te priblina odstupanja gotovo da odgovaraju povijesnim injenicama. Ispitivanje je obavio institut Ruder Bokovi'1 laboratorij za mjerenje niskih aktivnosti. ,l} Vediita grada akovca, vanj ska utvrda i unutamji dvor, grafiki prikaz J. Ledentua iz kodeksa datiranog 1632 god. ONB. Cod. Wien. 20 Ovi stupii najveim su dijelom od drva Johe, koja ima nisku kalorinu vrijednost, ali u vodi uz neprisutnost zraka ima veoma dugi vijek trajanja. To potvrduje sauvanost kore ovog drveta, koja izgleda kao daje tek nedavno stavljena u zemlju. 2l Ove keramike ase poznate su u narodu pod imenom Holbek" a u Medimurju opjevane su u narodnim pjesmama. 22 Herzogthum Nassau, je nekadanje njemako vojvotstvo, sjeverno od ua Meine u Rajnu, izmedu gorja Taunus na jugu i Westerwalda na na sjeveru. Glavni grad Wiesbaden. 23 Pl Vbit-Imre Holl, Alte ungarische Ofenkacheln, Budapest 1963, si. 14. 24 U to vrijeme Celjski su feudal ni gospodari ne samo akovca, ve i cijelog Medimurja, te je neosporan povijesni podatak o svekolikom gradevinskom napretku na ovome prostoru. 25 Pl Vbit-Imre Holl, Alte ungarische ofenkaheln, Budapest 1963, si. 15, 18. 26 Holl Imre, A kzpkori Szentmihaly falu satsa I. Az 1. hz s klyhja, Zalai Mzeum 1., Zalaegerseg 1987, str. 161. 27 Mitja Gutin, Martin Horvat, Ljubljanski Grad, Penice, Ljubljana 1994, skledaste penice str. 91. 28 Ana Bobovec, Grad Moslavina u svijetlu dosadanjih arheolokih istraivanja. Muzejski vjesnik 16, Bjelovar 1993, str. 17. 29 Dosad su pronadene posude sa ostacima eljeza, bronce i zlata. Uz nalaze posuda nailazimo i na vee koliine otpadne ljake pojedinih metala, a najee eljeza. 30 Sunan sat kao privjesak rijedak je nalaz, a zbog povoljnih okolnosti veoma je dobro uuvan. 31 A. Horvat, Spomenici arhitekture i likovnih iimjetnosti u Medimurju, Zagreb 1956. g. si. 54., konzola sa andelom i uklesanom godinom 1468. To je najstariji natpis arapskim brojkama u Hrvatskoj, a brojka 4 pie se kao polovica osmice. Na temelju ovih analogija ovaj sat moemo datirati u 15. st. 32 Sve table za ovo izvjee nacrtala je Erika Nad-Jerkovi, kustos likovnog odjela Muzeja Medimurja, akademska slikarica, a fotografije je izradio Bojan Dami fotograf muzeja, te im ovim putem najsrdanije zahvaljujem. 33 Josip Vidovi, Stoljea utvrde, katalog, akovec 1994, Darovnica kralja Ferdinanda od 12. III. 1546. Cod. dipl. Com. Nikolai de Zrinio, astnim Chaktornya postaje vlasnitvo Nikole Zrinskoga, no ovaj grad akovec mora osvojiti ilom, to mu i polazi za rukom tek nakon dvije godine.
12
149
Josip VIDO VIC
CENTURIES OF THE CAKOVEC FORT

During 1992 and 1993 the findings following extensive archaeological excavations of the fortification of the old town of Cakovec were published, i.e. findings of the third dilatation, according to the division of the entire fortification complex as specified by conservators. Thorough excavations have been done in the entrance tower, along its driveway and in the three rooms by the driveway, for all of them together used to form a unified complex. These extensive excavations have up to their completion made possible for us to document the way foundations have been laid on a swampy terrain, whereas numerous mobile archaeological structures confirm the alleged historical information about a mightly and rich castle in the time period from the 13th till the 16th Century. Due to the castle of Cakovec actually having been a Wasserburg, the moat encircling the castle used to be filled with water was an ideal dumping ground for superfluos construction material, used during adaptations and renovations; on the other hand, however, it is a priceless heritage. The richness of ceramic findings hint at the glory and power of the then feudal lords of this region. The findings of tiled ovens from the 14th, 15th and 16th Centrury show the features of the castle and its masters, and it is believed that the ovens had been made by the pottery workshops of Budin, Hungary. The findings of knives with engravings and similar metal objects tell us about an extensive manufacture activity within the castle itself, which, however, must have been connected with the powerful centres of the then Europe. Strong trade connections within a broader region have been confirmed by the findings of ceramic bottles with seals of the ancient dukedom of Nassau, which used to range from the mouth of the Maine river to the Rhine river, the Taunus Mountains to the South, to Westerwald in to North, with the city of Wiesbaden being its capital. The heyday of the old town Cakovec came in the 14th and 15th Century, during the region of King Sigismund, and the times of feudal lords of Medjimurje, the counts of Celeia, and King Matthias Korvin, who, for some time, used to rule over the estates of Medjimurje, later maintainig close contacts with the Ernust family. The archaeological findings have confirmed that the castle of Cakovec, especially its interor used to be built and furnished according to the orders on the part of the ruler, whereby the best materials and the best craftsmen of the Budim workshops were employed.
150
S T A R I
G R A D
A K O V E C
1966 g. UTVRDA - JUNI BAStlON lOlRfna oincofoiko <jliciivcn;o fflukonf nnfle fneionwx:g tJOiDono (MM tkomat) 1966 g UtVROA - ZAPADNl BASTION laititna oinccUo t-o;:vOjo - ftM'for c iia;e rcnc*ar.inoQ coinono MM .TomlCi)
: 1976/77 g. PALAA - DVOGISTE. ZAPADNl IGlJEM - citira orMOO-oUO WroiWJO I - utv3ivanje najevo l roimc popk>cn;a ovonlto (RH 2 onvCi
I 197; g PALAA - ZAPAONO KRILO zoitifno arneotoika Vrciivonjo urvfCrvCi>, | co^tke trukTjic u doroknom korpuiu paioCe (TUH tlom&t. JVlaovI)
l9ei.g UTVROA - JONI SASnON - lOStuno orheoiolt toliotivonja - Wtvforj Vii|e renctowvooboinono. noavokhtiotvon|o bl966goo (MM jVlcoviC)
) 19S6 g. urVROA - LINtJA JUGOZAPADNOG B E DE WA - )oro>ran|o ipoja Juirog I j ropoonog Dcjnono (MMC J.Vlaavtc)
] 1989g. UTVTDA - SJEVEBOtttOCNBEDEM 1 BASTION. ULAZNI BASTION. TEWEIJ | BAflOKNE KUE - iaSW>o orhootolko htrawanja ~ftkiifanjercmci;o kucc H IB i t . raiCJecvnnje renetonmog Ooacmo. utvrdivanje roi\r\e popioCenfO w otarôm DOlHonu (MM V.Povft) 9 I99tg. UIVIOA-BOEMIZMEEXJSJEVtfOZAPAOfJOGtUuVNOGOASIiONA) | UGRADCNABAROKNAZGBAOA jorxjiranje taync pooovo (MMC J V o o v !
"1 1991 g. UTVflOA - DVORlSTE -taHiToomcoioUolitfOiivonjO :| popioCcnJas'/onllOlOurtoro (MM JVtaoVi)
-tanti*w$t
-j 1992/93 g UTVTDA - ULAZNI BASTION laifitr-o amcoioiwa WdfcWft

J
atvonl mm*, iinô |ari<a I naiaz kc*r*os.-coniovieitovnog powcrnog arnca otkog motertjoia - wnooiro tttroiivonjc tcrri)o (cnoiarirc tAjkiufo 16 l I7it (c^cwo i notn rcar.,0) - naoino UTcitvan;c temelja vih kcWJifi intervencijo ijfvrdivanje KUMe i vte popioenja u ntfCMrt Iciama ,*oc^;c .(TZG AVckC.J.VlaovId)
MM Muzc) MetTIfrvjrJo COWCC RZH BctfOuratonM lavoa HrvtrtWc fZG Rcg!oâ.nf icvoa lo lalwu ipomeruc kurtuW u Z05.cc J
No tfoiDi S V J pf^cicnf re:ulott oifcotolkih hVcIlvOfla w(-la;r'.omCoi!:cnul.o.iti~-.-c*o prcvcccni u CCCO.SJ 00 10 miciccl u 1992/93 gedr.! ko|: lu voicm u itfcpu prcvsoâ prcgra-T^ iOiW 1 obrovo u<v-ca Slc-ogc c'03o
Josip VIDO VI
S T A R I
G R A D
A K O V E C
U T V R D A
L e ge nd a B RENESANSNA STRUKTURA 16/17 st.
103 jugoistoni zid basliona; kamen/vapneni mort 161 drveni r o t i l j , uvrenje temeljnog tla
REGIONALNI ZAVOD ZA ZASTITU SPOMENIKA KULTURE U ZAGREBU OBJEKT- LOKALITET-PLAN

SURI ULAZNI GRAD AKOVEC U T V R D A BASTION
SADR2AJZASTITNA ARHEOLOKA ISTRAiVANJA 02/3. POOLED NA R E N E S A N S N U STRUKTLRU KONTROLNA SONDA ( V A N J S K A I Z I D 1 0 3
RADNA GRUPA'
MJ: 1:20
DATUM;
REO BK)J COO SN
RZG
Rasprostranjenost pecnjaka budajske radionice

originali o kopije * utjecaji
T. 1. akovec stari grad, 1992793., kolnica, keramike posude.
155
Josip VIDO VIC
T. 2. akovec stari grad, 1992793., kolnica, keramike posude
156
Stoljea akoveke iitvrde
T. 3. akovec stari grad, 1992793., kolnica, keramike posude.
157
Josip VIDO VIC
T. 4. akovec stari grad, 1992./93., kolnica, noevi sa igom.
158
T. 5. akovec stari grad, 1989., etvrta dilatacija fortifikacije, eljezni noevi.
159
Josip VIDO VIC
T. 6. akovec stari grad, 1992793., kolnica, oruje i orude.
160
T. 7. akovec stari grad, 1992793., kolnica, 1-6, etvrta dilatacija 1989., 7.
161
Josip VIDOVIC
T. 8. akovec stari grad, 1992./93., kolnica, penjaci 14.-16. st.
162
Ljudje ob Muri
Janez BALAIC TOKOVI POZNOGOTSKEGA STENSKEGA SLIKARSTVA NA ZAHODNEM PANONSKEM ROBU V poznem srednjem veku, ustrezno zaznamovanem z duhovnim in formalno-slogovnim zvenom gotike, je na zahodnem panonskem robu potekala ivahna umetnostna dejavnost. Nemara je ravno v 14., potlej pa e skozi celotno 15. in deloma 16. stoletje na umetnostni znaaj tega prostora odloilno vplivala specifina umetnostna govorica, ki se je tod lahko razvila do te mere tudi zato, ker so kakovostni, predvsem pa koliinski razmah omogoale ugodne zgodovinske, torej politine in potemtakem tudi kulturne okoliine. V splonem pogledu je torej zahodnopanonski rob doivel, po nemirnejem zgodnjem srednjem veku, delno konsolidacijo ele v 12. in 13. stoletju. V umetnostnorazvojnem pogledu je tedaj, kajpada z ozirom na razvoj sloga in doseke v zahodnoevropski umetnosti, lo za znailno, romaniki prilagojeno umetnostno prakso,1 katere znaaj se v samih uresniitvah v spomenikih v tem delu srednjeevropskega prostora izkae kot posledica retardirane umetnostne pojavnosti oz. produkcije.2 e je za romanske spomenike e mogoe govoriti, da so nastali asovno pozneje, kot je to narekoval razvoj v osrednjem toku evropske umetnosti, in so zato v formalni odvisnosti od le-teh, potlej je za gotske spomenike, denimo vse od zaetka 14. pa tja do konca 15. stoletja, prav gotovo znailno, da predstavljajo soasen in pomemben len v srednjeevropskem umetnostnem razvoju. In e ve: po razprostranjenosti, pogostnosti in nekaterih specifinostih bras gre za slog, ki je ob baroku najodloilneje zaznamoval kulturnozgodovinsko identiteto zahodnega panonskega prostora. Odloitev, da bi preveril ter tako morda celo prepoznal nekatere skupne znailnosti umetnostnega razvoja, zlasti poznogotskega stenskega slikarstva na zahodnem panonskem robu, izvira na naelni ravni iz spoznanja o iri geografski, posledino pa seveda tudi zgodovinski ter kulturni povezanosti tega prostora. Vpraanja o povezavah in nekaterih skupnih znailnostih umetnostnega dogajanja, pa tudi o razpoznavnem umetnostnem profilu prostora ob Muri, posebej Prekmurja v asu od 12. do 20. stoletja, sem si zastavil e pred leti.3 Sledim torej spoznanju, da iz ozkega geografskega in tudi umetnostnega okvira izstopa, e se omejim zgolj na stensko slikarstvo v poznem srednjem veku, zlasti znameniti radgonski slikar Janez Akvila.4 Kontekst, ki ga doloa njegova, pa tudi vloga po imenu neznanih slikarjev iz Prekmurja ter kajpada delo drugih mojstrov, dejavnih severneje in juneje, je mnogo iri. Zato me resen premislek sili k postavitvi teze, da je ravno ob zahodnem panonskem robu tam ob koncu 14. in na zaetku 15. stoletja prepoznati razgibano slikarsko produkcijo, ki so jo generirala razlina formalna izhodia. ez Koroko in tajersko so tako, denimo, prihajale nove formalne vzpodbude zlasti iz italijanskih umetnostnih delavnic. Za drugimi spomeniki stenskega slikarstva zopet stoje slogovni in tudi ikonografski zgledi, ki razodevajo bodisi eki, dunajski, slovaki ali pa tudi ogrski izvor. Ravno raznoterost pobud, ki jih je ob osrednjih spomenikih vendarle mogoe prepoznati, je e pri stareji generaciji uenjakov vzbujala nemalo zanimanja. Nekateri izmed njih so
163
Janez BALAZIC
opravili izjemno delo, pa najsi je veljalo njihovo prizadevanje odkrivanju in publiciranju posameznega spomenika,5 argumentiranju atribucij, sistematizaciji, poskusom slogovnih analiz ali pa opredeljevanju vsebinskih, pomenskih oz. ikonografskih kontekstov.6 V danem okviru zanimanja za slikarstvo poznega 14. in zgodnjega 15. stoletja seje poleg predstavnikov stareje generacije raziskovalcev gotskega slikarstva dogodil opazni premik v osemdesetih in devetdesetih letih. V tej lui velja izpostaviti, kljub nekaterim zadrkom, delo Marie Prokopp, ki obravnava vplive italijanskega trecenta na srednjeevropsko in posebej madarsko stensko slikarstvo.7 Mednarodna konferenca 1984. leta v Sombotelu je sicer kakovostno prispevala k objektivneji valorizaciji snovanja radgonskega slikarja Janeza Akvile, vendar pa se je v razpravah sodelujoih hkrati pokazalo, da gre za slogovne poteze, ki priajo o srednjeevropski razsenosti ter odvisnosti od ire vzpostavljenih tokov v tedanji slikarski produkciji.8 Tehtno razpravo o umetnostno-geografskih silnicah slikarstva poznega 14. stoletja na tajerskem in v Srednji Evropi, torej v kulturnem prostoru med Italijo in eko, je prispeval Janez Hfler.9 Tudi najnoveje raziskave, ki vsaj delno osvetljujejo umetnostno dogajanje na zahodnem panonskem robu, jasno kaejo, da se raziskovanje vendarle osredotoa na integriranje in poskuse sublimiranja silnic gotskega slikarstva v srednjeevropskem prostoru.10 Zahodni panonski rob ni obstajal zgolj kot geografska, temve tudi kot politina in umetnostna os. Ob njej so se razporejali vplivi italijanskih, korokih, tajerskih, dunajskih in ekih umetnostnih delavnic. Tako so semkaj oz. v ire zaledje prihajale e predelane pobude, katerih izhodia so kar najira in ki segajo, kot sem e bil omenil, do tedaj osrednjih slikarskih sredi, denimo severnoitalijanskih. Tako je brkone e pred sredo 14. stoletja oz. nekoliko pozneje nek zgornjeitalijanski potujoi slikar delal v minoritski cerkvi v Steinu na Donavi (Stein a. d. Donau) in v cerkvi klarisinj v Drnsteinu.11 Vpliv italijanskega gotskega slikarstva je z deli potujoih slikarjev segel ez meje Koroke in se raziril tudi na tajersko. Okoli leta 1400 je od zgornjeitalijanskega ter junotirolskega slikarstva odvisni slikar snoval v Noni vasi (Einersdorf), v Altenmarktu in Ivniku (Eibiswald), pa tudi v Vuzenici ter Ravnah na Korokem.12 Posebno zanimive so seveda tiste slikarske govorice, za katerimi stoje znailne italijansko-eke prvine. To je denimo znailno za roko slikarja, ki je okoli 1390 oz. 1400 poslikal ladjo minoritske cerkve v Brcku na Muri.13 Ti izpostavljeni primeri stenskih poslikav, ki so geografsko razporejeni nekoliko vstran od zahodnega panonskega roba, seveda zastavljajo vpraanje o dejanski vlogi in posrednitvu v sam zahodni panonski prostor. Problem je seveda veplasten, zato si kae vpraanje o posrednitvu med italijanskimi delavnicami in delavnicami, ki so delovale ali se izoblikovale v zahodnem panonskem prostoru, postaviti v irem okviru in ob upotevanju splonih komunikacijskih tokov v poznem srednjem veku. Pri tem je bras nujno upotevati ustaljene trgovske poti, tudi poreja, v naem primeru Mure, kar je predstavljalo vplivno os, po kateri se niso odvijali le gospodarski tokovi, marve tudi ivahna umetnostna izmenjava. Severovzhodni predeli, kijih je zaznamovala politina meja med tajersko in Ogrski pripadajoimi deelami, so torej predstavljali obmoje, kjer so se meali razlini umetnostni tokovi in pobude ter tako doloili mikavni znaaj poznogotskega stenskega slikarstva na zahodnem panonskem robu. Vidno in pomembno vlogo je v tem procesu zagotovo imel iz Radgone (Radkersburga) izvirajoi mojster Janez Akvila.14 V njegovih zgodnjih delih, poslikavi upnijske cerkve sv. Trojice v Velemru,15 datirani in signirani v letu 1377 oz. 1378, in v stenskih slikarijah v praupnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja v nekdanjem rncu/Turniu,16 nastalih brkone v
164
Tokovi poznogotskega stenskega slikarstva na zahodnem panonskem robu
devetem desetletju 14. stoletja oz. med leti 1380 in 1389, se kaejo izraziti eki vplivi.17 Prostorske inscenacije, prefinjeni obrazni, v lirino razpoloenje ujeti tipi, voluminozne, plastino izoblikovane poteze likov ter draperij slejkoprej priajo o eki komponenti njegovega sloga. Nemara ni odve ponoviti, daje izhodia za mojstrov slog brkone potrebno iskati v krogu iluminacij iz t. i. Liber Viaticus (1355/60; Praga, Narodni muzej), Misalaprosta Nikolaja (1357/50; Brno, Mestni arhiv), Laus Mariae Konrada von Haimburg (t. i. Mariale Arnesti, ok. 1360; Praga, Knjinica Narodnega muzeja) in v Antifonarju viebrodskega kapitlja (1360/61 ; Vorau, Samostanska knjinica). e izraziteji vpliv pa bi nali v Misalu Jana iz Strede (ok. 1365; knjinjica Metropolitanskega kapitlja) in Evangeliarju Jana iz Opave (1368; Dunaj, Nacionalna biblioteka). Vplive na Akvilovo slikarsko govorico vidim tudi v tablah mojstra viebrodskega oltarja (1350/60; Praga, Narodna galerija), pa tudi Morganovem diptihu (1355/60; New York, Pierpont Morgan Library). Ni manj pomembni niso vplivi iz t. i. prvega ekega sloga", ki ga predstavljajo stenske poslikave v gradu Karltejn, posebej v Katarinini kapeli (ok. 1360) in Marijini kapeli (1360/62), pa tudi slikarije v krinem hodniku t. i. hrvakega samostana Emaus (Na Slovanech, ok. 1365).18 Kot tretje delo iz delavnice Janeza Akvile teje ikonografsko zanimiva, na viteki epiki utemeljena profana poslikava, ki se je fragmentarno ohranila v kletnem prostoru t. i. Pistorjeve hie (Pistorhaus) na Glavnem trgu v Radgoni (Radkersburg).19 V ikonografskem pa tudi slogovnem pogledu so izjemnega pomena slikarije v upnijski cerkvi sv. Martina v Martjancih.20 Stenske slikarije v Martjancih so tako signirane kakor tudi datirane in zgodovinsko verodostojno potrjujejo, daje bila cerkev zgrajena za asa upnika Erazma, torej leta 1392. Napis v prezbiteriju naprej govori, da je bila okraena z roko Janeza Akvile, izvirajoega iz Radgone {...Johannes Aquila de Rakespurga oriundi). Toda v Martjancih je Akvili odlono pomagal, domnevam pa, da je celo poslikal veino prizorov, nek na ekem olani slikar. Poteze njegove roke razodejavo prvine mednarodnega gotskega sloga tiste smeri, ki jo je okoli leta 1380 odlino zastopal Mojster trebonskega oltarja. Akvilovega sodelavca sem zaradi prepoznavne slogovne govorice poimenoval z zaasnim imenom kot mojstra martjanskih apostolov.21 Oddaljevanje od Akvilovega prostorsko-plastinega sloga22 kaejo tudi pred poldrugim desetletjem odkrite slikarije v nekdanji samostanski cerkvi avgutincev - eremitov v tajerskem Frstenfeldu.23 Pri poslikavi v Frstenfeldu seje slikarska delavnica Janeza Akvile, asovno smo seveda tu e v prvem desetletju 15. stoletja, pribliala razvojni stopnji t. i. drugega ekega sloga", ki ga prepoznavno opredeljuje oltar iz prakega kapucinskega samostana (pred 1410).24 Stilne sorodnosti so naravnost osupljive in bras dokonno nakazujejo smer nadaljnjih raziskav. Vpraanja, povezana z Akvilovo zapuino, so sicer izjemno kompleksna, vendar pa je mojstrov izrazit ter razpoznavni slog dovolj indikativen, da morem tvegati misel o neposrednih stikih mojstra in njegovih sodelavcev s ekimi umetnostnimi sredii. Ti stiki pa so zagotovo potekali po zahodnem panonskem robu. K tej tezi navaja tudi spoznanje o deleu delavnice v irem kulturnem okolju. Tako se, denimo, ob samem mojstru Akvili izkae, da je njegov mlaji sodelavec, mojster martjanskih apostolov, svoje prvo znano delo zasnoval brkone v Jakobovi cerkvi v Kszegu. V ladji tamkajnje cerkve se je namre ohranil prizor Marije zavetnice s plaem s sv. Elizabeto in sv. Barbaro. Radocsay nastanek poslikave v Kszegu postavlja na konec 14. stoletja (1380-1400); podobnosti vidi v slikarijah v kapiteljski dvorani
165
Janez BALAZIC
benediktinskega (najprej kapucinskega) samostana v opronu in v poslikavi apostolov v csi.25 Vendar pa tako stilni znaaj freske kot sama obravnava nadrobnosti odlono kaeta na identina izhodia ter na domala istoveten slikarski prijem, ki je znailen tudi za mojstra martjanskih apostolov. V zasnovi kompozicije prizora Marije zavetnice s plaem v Jakobovi cerkvi v Kszegu, posebej pa v likih obeh svetnic, tako v njuni dri kakor tudi opravi, so jasno zaznavne slikarske znailnosti mojstra martjanskih apostolov. e ve: neposredne povezave je zlahka opaziti, e ta lika natanno primerjamo z liki svetnic v pritlinem pasu poslikave v martjanskem prezbiteriju ali z zasnovo poslikave v ladji, denimo v motivu Marije zavetnice na slavoloni steni, ali s prizori na severni steni.26 Problem atribucije poslikave v Kszegu je tako usmerjen k natanni formalni analizi, ki pa e ob tem poskusu dovolj tehtno opredeljuje samo avtorstvo, torej mojstra martjanskih apostolov. Povsem osamljen primer drugane umetnostne in torej tudi kulturne provenience osmilja poslikava v starem prezbiteriju up. c. sv. Nikolaja v Murski Soboti.27 Tako je bras ravno preko panonskega prostora v Mursko Soboto in verjetno tudi k Sv. Juriju priel po imenu neznan, vendar pa po slogu razpoznaven mojster iz slovake, gmrske slikarske ole.28 Stenske slikarije v Murski Soboti so brkone nastale v zadnji etrtini 14. stoletja in se po stilu pribliujejo prvinam slovakega in posebej gmrskega stenskega slikarstva. Odgovor na vpraanje, kako je, denimo nek, gmrski slikar zael v Mursko Soboto, tii najbr v opredelitvi razmerja med naronikom in neznanim mojstrom. Domnevni naronik, gornjelendavski grof in tedaj bras e tudi lastnik zemljia Belmura Nikolaj Szchy, je namre tudi izhajal iz tedanje ogrske upanije Gmr, natanneje iz kraja Rimavsk Se (Rima Szch); od tam pa je najverjetneje priel tudi mojster sobokih slikarij.29 ivahne umetnostne povezave na zahodnem panonskem robu je mogoe prepoznati tudi v drugih poznogotskih stenskih slikarijah. Spomeniki namre posredno potrjujejo misel o resnino vzpostavljeni osi in celo stikih med razlinimi umetnostnimi delavnicami. Seveda ni mogoe trditi, da je lo za iste slikarje oz. delavnice, temve kae misliti le na podobna izhodia in splono slogovno orientacijo. Vsekakor pa ni mogoe spregledati nekaterih oitnih povezav, ki temelje na sorodnih, e e ne identinih pobudah in uporabi predlog. Izmed vseh spomenikov poznogotskega stenskega slikarstva v tem prostoru si nemara posebno pozornost zaslui izjemno dobro ohranjena druga plast poslikave v rotundi sv. Nikolaja v Selu.30 Od slikarske delavnice Janeza Akvile neodvisen slikar je tu, brkone e v prvem desetletju 15. stoletja, zasnoval obsenipasijonski ciklus ter tevilne svetnike figure. Slikarije v Selu so slogovno prav gotovo izjemno kakovostne ter ikonografsko domiljene. Slikarska govorica po imenu neznanega mojstra razodeva izrazite poteze internacionalnega gotskega sloga eke provenience. Zato je slikarska izhodia selanskega mojstra najbr potrebno iskati v ekih delavnicah, ob dunajskem posrednitvu31 pa jih je na slikar zanesel v pomurski, kot se zdi, pa tudi v iri panonski prostor. Domneva o monih povezavah med slikarskimi delavnicami ali vsaj prilonostih za izmenjavo pobud na zahodnem panonskem robu se ponuja e ob enem pomembnem spomeniku poznogotskega stenskega slikarstva. V ve plasteh ohranjena poslikava v t.i. ribiki cerkvi" {Fischerkirche) v Rustu ob Neiderskemjezeru32 namre dopua misel, daje bil na delu slikar, ki je prej delal tudi v Selu ali pa je bil vsaj dodobra seznanjen s podobnimi pobudami ter predlogami. V Pankracijevem koru se je od prve plasti, nastale e pred letom 1437, ohranilo ve prizorov, ki razkrivajo skorajda identine predloge. Gre za tiri pasijonske
166
prizore, Marijino kronanje in Poslednjo sodbo. Tamkaj delujoega slikarja zaznamujejo formulacije, katerih prvine moremo prepoznati pri selanskem mojstru, kar - e drugega ne nakazuje, daje pri slikanju pasijonskih prizorov rpal iz podobnih predlog. Prav presentljivo pa je, ko se ob formalni in ikonografski analizi izkae, da gre za domala identine kompozicijske obrazce tudi v prizorih s preroki v ilastih zakljukih sten. eravno gre za drugo plast poslikave v Rustu, kije po dosedanjih dognanjih nastala e po letu 1437, se utegne v prihodnje izkazati neposredneja povezava z delom mojstra martjanskih apostolov. Vse pa kae, da je lo v obeh primerih za podobna izhodia. Sorodnosti vidim v naslikanih medaljonih z liki apostolov. V zasnovi se namre pribliujejo zgledom, ki jih je pred sabo imel Akvilov sodelavec, ko je slikal v samostanski cerkvi avgutincev - eremitov v Fiirstenfeldu. Kljub morebitnim zadrkom, ki jih pred nas postavlja mnogo mlaja datacija medaljonov v Rustu,33 pa takno misel dopua zlasti obravnava detajlov. Ravno poslikava v Rustu zastavlja e dodatna vpraanja. Ob dejstvu, da oitno gre za podobna izhodia, morda tudi predloge, pa o doloenih stikih in monih povezavah govori tudi to, da so slikarji rpali iz sorodnih virov. Nemara ne bo dale od resnice hipoteza, daje torie pobud vendarle mogoe iskati v ekih umetnostnih srediih Praga in Brno, pri emer ne kae pozabiti za zahodni panonski rob pomembnega posrednitva Dunaja. Fragmentarni pogled na nekatere spomenike poznogotskega stenskega slikarstva kajpada e zdale ne more prispevati k celovitemu preuevanju tokov poznogotskega stenskega slikarstva na zahodnem panonskem robu. Dejstvo pa je, da se ravno ob izpostavljenih primerih izrisuje doloena podoba o ivahni izmenjavi umetnostnih pobud na zahodnem panonskem robu ob koncu 14. in v prvih desetletjih 15. stoletja. To pa kvejemu govori v prid misli o izjemni kulturni transparentnosti tega prostora.
167
Janez BALAIC
Naj spomnim le na dve temeljni deli, ki zajemata oz. vkljuujeta romanske spomenike ter obravnavata romanske slogovne tokove v zahodnem panonskem prostoru (z izrpnim seznamom stareje literature); cf. Marijan Zadnikar: Romanika v Sloveniji, Ljubljana 1982 ter Ilona Valter (v sodelovanju s Friedrichom Bergom in Marijanom Zadnikarjem): Romanische Sakralbauten Westpannoniens, Eisenstadt 1985. 2 Ilona Valter, op. cit., pp. 25-27. 3 Janez Balaic, Prekmurje kot ozemlje umetnostnih importov, Kronika, 39/1-2, Ljubljana 1991, pp. 11-15. 4 Janez Hfler-Janez Balaic: Johannes Aquila, Murska Sobota 1992 (od tod citirano Hofler-Balaic: Johannes Aquila). 5 Tako je poslikave v Velemru, Turniu, Martjancih, Selu in e kje med prvimi deloma odkril, predvsem pa pozitivistino ustrezno publiciral Franz Florian Romer. Cf. Franz Florian Romer, Kirchliche Wandgemlde des XIII. und XIV Jahrhunderts in der Eisenburger Gespanschaft, Mitteilungen der k.k Central Commission zur Erforschung und Erhaltung der Baudenkmale, Wien 1874, pp. 203-215. 6 V kontekstu razprave velja med starejimi raziskovalci stenskega slikarstva izpostaviti predvsem temeljna dela Dnesa Radocsayja in Franceta Steleta, med specialnimi prispevki pa - kot pars pro tot - razpravi Tmasa Bogyayja. Cf. Dnes Radocsay: A kzpkori Magyarorszg falkpei, Budapest 1954; idem: Wandgemlde im mittelalterlichen Ungarn, Budapest 1977 (od tod citirano Radocsay: Wandgemlde); France Stele: Monumenta Artis Slovenicae I: Srednjeveko stensko slikarstvo, Ljubljana 1935; idem: Slikarstvo v Sloveniji od 12. do srede 16. stoletja, Ljubljana 1969 (od tod citirano Stele: Slikarstvo) in njegovo, posthumno izdano, reprezentanno monografijo Gotsko stensko slikarstvo, Ljubljana 1972; Thomas von Bogyay, Die Selbstbildnisse des Malers Johannes Aquila aus den Jahren 1378 und 1392, Stil und berlieferung in der Kunst des Abendlandes, III (Akten des 21. Internationalen Kongresses fr Kunstgeschichte), Berlin 1967, pp. 55-59; Thomas von Bogyay, Der gesellschaftliche Hintergrund der Ladislauslegende von Turnie (Toronhely - Bntornya), v: Louis the Great: King of Hungary and Poland, New York 1986 (ed. S.B. Vardy, G.Grosschmidt & L.S. Domokos), pp. 237-260. 7 Mria Prokopp: Italian Trecento Influence on Murals in East Central Europe, particulars Hungary, Budapest 1983 (od tod citirano Prokopp: Italian Trecento). 8 Ern Marosi (ed.; ve avtorjev): Johannes Aquila und die Wandmalerei des 14. Jahrhunderts/Johannes Aquila s a 14. szzad falfestszete, Budapest 1989 (od tod citirano Johannes Aquila 1989). 9 Janez Hfler, Steiermark und Mittelosteuropa zwischen Italien und Bhmen - Kustgeographisches zur Malerei des spten 14. Jahrhunderts, v: Kunsthistorisches Jahrbuch Graz XXIV, Graz 1990, pp. 127-134 (od tod citirano Hfler, Steiermark). 10 Gerhard Schmidt, Die Rezeption der italienischen Trecentokunst in Mittel- und Osteuropa, v: Gotika v Sloveniji: Nastajanje kulturnega prostora med Alpami, Panonijo in Jadranom, Akti mednarodnega simpozija, Ljubljana 1996 (ed. Janez Hfler), pp. 25-36 (od tod citirano Schmidt, Die Rezeption). Elga Lane, Zur gotischen Wandmalerei in der zweiten Hlfte des 14. und im ersten Viertel des 15. Jahrhunderts, v: Schatz und Schicksal - Steirische Landesausstellung 1996 (Mariazeil & Neuburg an der Mrz), Graz 1996, pp. 255-264/r.k./. 11 Otto Demus, Ein italienischer Wanderknstler an der Donau, sterreichische Zeitschrift fr Kunst und Denkmalpflege, 5, Wien 1951, pp. 46-57; cf. Hfler, Steiermark, p. 128. Gerhard Schmidt pripisuje Krianje v cerkvi klarisinj v Drnsteinu ravno tako nekemu zgornjeitalijanskemu mojstru, vendar na podlagi analogij postavlja nastanek drsteinske freske e pred sredo 14. stoletja; cf. Schmidt, Die Rezeption, p. 131. 12 Georg Kodolitsch, Die Fresken zu St. Veit in Altenmarkt, Weststeiermark, sterreichische Zeitschrift fr Kunst und Denkmalpflege, 23, Wien 1969, pp. 183-194. Janez Hfler: Stensko slikarstvo med Janezom Ljubljanskim in mojstrom sv. Andreja iz Kras, Ljubljana 1985; cf. Hfler, Steiermark, p. 131. 13 Walter Frodl, Italienisches und Bhmisches in der steirischen Trecentomalerei, sterreichische Zeitschrift fur Kunst und Denkmalpflege, 5, Wien 1951, pp. 99-112. 14 Stele: Slikarstvo, pp. 157 ss.Cf. Ferenc Levrdy, Die Persnlichkeit des Johannes Aquila, v: Johannes Aquila 1989, pp. 29-38. 15 Hfler-Balazic: Johannes Aquila, pp. 22-29, 114-117, repr. pp. 50-61. 16 Hfler-Balazic: Johannes Aquila, pp. 29-37, 117-121, repr. pp. 62-85; cf. Janez Balaic: Stenske slikarije v stari turniki cerkvi, v: Marijan Zadnikar-Janez Balaic: Turnie: Zgodovinska in umetnostna podoba farne cerkve, Murska Sobota 1994, pp. 41-88 (od tod citirano Balaic: Stenske slikarije). 17 Jnos Vgh, Johannes Aquila, die Wurzeln seines Stils, v: Kunsthistorisches Jahrbuch Graz XXIV, Graz
168
1990, pp. 114-126; Janez Balaic, Janez Aquila, v: Gotika v Sloveniji, Ljubljana 1995, pp. 232-233 (od tod citirano Balaic, Janez Aquila) /r.k./. 18 Cf. Janez Balaic: Stenske slikarije, p. 59. 19 Elga Lane, Johannes Aquila und seine Werkstatt in Radkersburg und Frstenfeld, v: Johannes Aquila 1989, pp. 62-65 (od tod citirano Lane, Johannes Aquila). Cf. Hfler-Balazic: Johannes Aquila, pp. 37-38, 121-122, repr. pp. 86-88. 20 Marijan Zadnikar: Martjanci, cerkev sv. Martina 1392-1992, Murska Sobota 1992, pp. 21 ss.; cf. HflerBalazic: Johannes Aquila, pp. 38-43, 122-126, repr. pp. 90-105. 21 Janez Balaic, Janez Aquila in poslikava v Martjancih, Zbornik sobokega muzeja, 3, 1993/1994, Murska Sobota 1994, pp. 77-90. 22 Stele: Slikarstvo, pp. 158 ss. 23 Lane, Johannes Aquila, pp.65-70. Cf. Hfler-Balazic: Johannes Aquila, pp. 43-46, 126-127, repr. pp. 106-112. 24 Hfler-Balazic: Johannes Aquila, pp. 44. 25 Radocsay: Wandgemlde, pp. 28, 152, repr. 39. 26 Hfler-Balazic: Johannes Aquila, repr. pp. 92, 96-97. 27 Janez Balaic, Prispevki k razreevanju umetnostnozgodovinske problematike sobokega prezbiterija, Zbornik sobokega muzeja, 1, 1990, Murska Sobota 1991, pp. 33-56. (Tuje navedena tudi stareja literatura o sobokih stenskih slikarijah.) 28 V. Dvorakova, P. Fodor, K. tej skal, K vyvoji stredovke nstenn malby v oblasti Gemeru a Malohontu, Umeni, VI, Praga 1958, pp. 325 ss.; cf. Mria Prokopp, Gmri falkpek a XIV. szzadban, Mvszettrtneti rtest, XVIII, Budapest 1969, pp. 128-146; Jan Bako: Dejiny a koncepcie stredovekho umenia na Slovensku, Bratislava 1984. 2 9Cf. op. 27. 30 Stele: Slikarstvo, p. 136. Marijan Zadnikar: Rotunda v Selu, Murska Sobota 1967, pp. 15 ss. 3i Balaic, Janez Aquila 1995, pp. 233, 245-246. 32 Die Kunstdenkmler sterreichs: Burgerland, Dehio-Handbuch, Wien2 1986, pp. 260-261. 33 Ibidem.
169
Janez BALAZIC
TENDECIES IN GOTHIC WALL-PAINTING ON THE WEST-PANNONIAN MARGIN During the historical context of the late Middle Ages the West-Pannonian margin did not exist merely as a geographical axis but also as a political on and as a result as an art axis as well. Distributed along it were the influences of Italian, Carniolan, Styrian, Lower Austrian, Viennese, Czech, Slovak and Hungarian art workshops. Hence, around 1360, there was an early Italian travelling painter working in the Minorite church at Stein an der Donau and in the Claris church of Drenstein. Thus the influences of the Italian Trecento painting reached as far as Corynthia and Styria. A painter trained in Early Italian and South Tyrolian painting was active around 1400 in Einersdorf, Altenmarkt, Eibiswald, Vuzenica and Ravne na Korokem. Another painter, trained by Italian and Czech stimulations, painted the nave of the Minorite church and Brck an der Mur around 1390-1400. From a complety different Slovak cultural originated a frescoe painter, who, in the 14th Century, painted not only the presbytery of the parish church of Murska Sobota but probably also the soon after World Ear One destroyed paintings in the nave of the old parish church at St. Jurij. The stylistic strokes of this painter point at the symultaneous painting output of Gmr, where-by the links and the transfer were made possible by the dontor of the Murska Sobota painting, ban Nicholaus Szchy. A prominent place in the wall painting of the last quarter of the 14 Century and the beginning of the 15th Century undoubtedly goes to Johannes Aquila of Radkersburg (named Johannes Aquila de Rakespurga by the inscription in the parish church ot Martjanci). In his wall paintings at Velemr (1377, 1378) and at Turnie (1383, 1389) one can trace the spatially-plastic inscenations which point to the stylistic language of the master himself. One can, however, not ignore his Czech role models despite the rather extensive spectrum of influences. It is by the elements of the international Gothic art, as introduced by the Master of Trebon (Meister von Wittingau), that the work of art is characterised, created by the Master of the Martjanci Apostles, within the Aquila painting workshop. His hand can also be recognised, alongside Aquila, in Radkersburg, in the profane paintings from around 1390, the paintings in the parish church of St. Martin of Martjanci from around 1392, as well as in the last work created by the Aquila painting workshop, the painting in the Augustine-Eremite church of Frstenfeld from the beginning of the 15th Century, The echoes and influences of the Aquila painting workshop could also be attributed to the fragmentary preserved painting in the church of St. Jacob of Kzsg. The questions of Aquila's heritage are, of course, much more complex, for along with the mediation and influence on the part of the Czech cultural centres, it can be asserted that these tendencies ran along the West-Panonnonian margin. The theory about constant contacts maintained among the workshops can be hinted at in the works of the painter, who, prior to 1436, painted the first layer in the Fischerkirche at Rust on the Neusiedler Lake. The same origins can also be seen with the Viennese trained painter, who drafted the extensive passion cycle in the romanesque rotunda of St. Nicholaus at Selo. The exposed and discussed examples of the late Gothic wall paintings are eloquent proof of busy artistic contacts among the stylistically differnt art workshops on the West-Panonnian margin.
170
Vlker an der Mur
Othmar PICKL DIE AUSWIRKUNGEN DES GROEN STERBENS" UND DER TRKENKRIEGE AUF DIE STEIERMARK Die rasche Zunahme der europischen Bevlkerungszahl seit dem 11. Jahrhundert war eine der Hauptursachen fr jene Expansion des Abendlandes", die in den Kreuzzgen, der Reconquista und der deutschen Ostkolonisation ebenso in Erscheinung tritt, wie in der Rckgewinnung des Mittelmeeres durch die italienischen Seestdte Genua, Pisa und Venedig fr die Seefahrt und den Handel der Christenheit. Die Zunahme der europischen Bevlkerung von ca. 38 auf ca. 75 Millionen zwischen 1100 und 1348 bedeutete eine Verdoppelung innerhalb von blo 250 Jahren.1 Das bewirkte eine intensive Binnenkolonisation, durch welche sich die Besiedlungsdichte in den Rodungsgebieten der Steiermark zum Teil versechsfachte und sich die Wirtschafts- und Sozialstrukturen entscheidend vernderten. Der intensive Siedlungsbau, der in West- und Mitteleuropa schon um die Mitte des 11. Jahrhunderts einsetzte, erreichte mit einer Verzgerung von etwa 100 Jahren die Ostalpenlnder und die Steiermark. Da hier zu Beginn des 12. Jahrhunderts weite Landschaften noch immer nur sehr dnn besiedelt waren, konnten die deutschen Herrscher im 11. und 12. Jahrhundert ganze geschlossene Talschaften an weltliche und geistliche Groe schenken. Diese leiteten bis zur Mitte des 14. Jahrhunderts eine intensive Binnenkolonisation dieser Gebiete in die Wege, wodurch die Bevlkerungszahl in den Einzelhofsiedlungsgebieten auf das Vierbis Sechsfache anstieg.2 Zwei von mir angestellte Spezialuntersuchungen zeigen, da die Rodungsvorgnge meist von einer bestehenden Bauernstelle ausgehend die noch ungerodeten Teile dieser groen Urhufen" erfate. Die so entstandenen Neurodungen auf den noch ungerodeten Teilen einer Urhufe wurden je nach ihrer Gre als Halb-, Viertel- ober Achtelhufe bezeichnet.3 Ein im mittleren bzw. oberen Sdingtal gelegenes Schenkungsgut, das Knig Konrad III. 1146 dem Zisterzienserkloster Rein (bei Graz) bertrug, umfate damals 20 1/2 Hufen. Jede dieser Hufe entsprach damals offenbar einer Bauernstelle. Die Flchen dieser Hufen waren so gro, da bis zur Mitte des 14. Jahrhunderts (d.h. bis zu dem durch das groe Sterben von 1348 verursachten Bevlkerungsrckgang) auf den einzelnen Grohufen in der Regel vier bis sechs neue Bauernstellen entstanden. Es wre aber falsch anzunehmen, da diese neuen Bauernstellen aus der Aufteilung bereits genutzter landwirtschaftlicher Nutzflchen einer Grohufe hervorgegangen seien. Sie entstanden vielmehr - worauf mit Nachdruck verwiesen sei - durch die Aufrodung der bisher landwirtschaftlich nicht genutzten Teile der bestehenden Urhufen. Insgesamt bestanden auf dem Gebiet der 1146 dem Kloster Rein geschenkten 20 1/2 Hufen um 1350 bereits 126 Zinsgter (meist Viertel- bzw. Achtel-Hufen), die von 120 Holden bewirtschaftet wurden. Die Besiedlungsdichtedes Schenkungsgutes im Sdingtal hatte sich demnach im Laufe der rund 200 Jahren - d.h. von 1146 bis zum groen Sterben von 1348 etwa versechsfacht.4 Die landwirtschaftliche Nutzflche der neugeschaffenen Viertelhufen betrug im
171
Othmar PICKL
Durchschnitt 24 bis 30 Joch, jene der Achtelhufen etwa 14 bis 18 Joch, soda diese Bauerngter durchaus lebensfhig waren. Als im 18. Jhd. die Bauerngter aus Steuergrnden in Graz-, Halb- und Viertelbauern eingeteilt wurden, bezeichnete man die einstigen Achtelhufen als Viertelbauern", die einstigen Viertelhuben als Halbbauern".5 Zu hnlichen Ergebnissen kam meine Untersuchung ber das 1103 durch Herzog Heinrich III. von Krnten, dem letzten Eppensteiner, an das von ihm gegrndete Benediktinerkloster St.Lambrecht geschenkte Veitschtal. Die Lambrechter Mnche nahmen hier die Rodungsarbeit offenbar an der Wende vom 12. zum 13. Jhd. auf, denn 1243 ist von neu angelegten Rodungsgtern in der Veitsch die Rede. Diese Rodungsarbeiten wurden - wie die Gegend-, Flur- und Hofnamen beweisen - hauptschlich durch deutsche Siedler durchgefhrt, wobei der Gegendname Schwabenberg" im Pretalgraben vermuten lt, da die Lambrechter Mnche Neusiedler aus den schon berbevlkerten Teilen des Reichsgebietes in diesem Fall aus Schwaben - herbeigeholt haben.6 Im Verlauf der deutschen Besiedlung wurde im Veitschtal auch das deutsche Hufensystem eingefhrt, wozu man den einzelnen Siedler nunmehr bestimmte Grundflchen - eben jeweils eine Hufe - zur Nutzung bzw. Rodung zuwies. Hier im Bergland umfat eine solche Hube - wie auch im Sdingtal - jeweils eine natrliche rumliche Einheit, sehr oft einen Seitengraben, an dessen Einmndung zumeist ein Urhof ' angelegt wurde. Von ihm aus wurde die Rodung der Besiedlung in das Innere des Grabens bzw. in das hangaufwrts anschlieende Bergland vorangetrieben. Das zu den Urhfen gehrige Rodungsland wurde als Hufe (huba") bezeichnet.7 Die ursprngliche Hufeneinteilung im Veitschtal umfate 30 solcher Grohufen". Bis zur Mitte des 14. Jhd-s wurde die Rodung auf den Flchen dieser 30 Grohufen intensiv betrieben. Die schwierige Aufgabe der Rodung neuer landwirtschaftlicher Nutzflchen war im Bergland durch eine buerliche Familie allein offenbar nicht zu bewerkstelligen. Deshalb kam es zum Zusammenwirken mehrer Bauernfamilien auf ein und demselben Besitzgut in der Form der sogenannten Gemeinerschaften".8 Das St.Lambrechter Urbar von 1382 verzeichnet im Bereich der ursprnglich 30 Grohufen des Veitschtales bereits 81 zinspflichtige Gter. Davon waren allerdings 40 Gter oder beinahe 50% im gemeinsamen Besitz mehrer buerlicher Familien, d.h. von Gemeinerschaften. Waren die landwirtschaftlichen Nutzflchen des von einer Gemeinerschaft" bewirtschafteten Hofes durch Rodung entsprechend ausgeweitet, so teilten die Gemeiner" den Besitz, wodurch neue, selbstndige Bauernhfe entstanden. Die in den Seitentlern und deren Talschlssen entstandenen Hfe erweisen sich in den meisten Fllen ganz klar als Teilgter oder Abspaltungen des Urhofes, nach dem die Hufe ursprnglich meist auch benannt worden war.9 Das ergibt sich eindeutig aus dem St.Lambrechter Urbar von 1494. Zu dieser Zeit waren aus den 40 um 1382 noch gemeinsam bewirtschafteten Hfen durch Teilung bereits selbstndige Bauerngter geworden. Jetzt existierten auf den ursprnglich 30 Grohufen bereits 123 Bauerngter. Diese Zunahme ergibt sich przise aus der Verselbstndigung der 40 Gemeinerschaften auf den 81 im Jahre 1382 verzeichneten Gtern. In der Veitsch ergab sich somit im Zuge der Rodungsttigkeit vom Ausgang des 12. Jhds. bis zum Groen Sterben" von 1348 eine Vervierfachung der Besiedlungsdichte.10 Wie die Versechsfachung der Besiedlugnsdichte in Sdingtal und die Vervierfachung in
172
Die Auswirkungen des Groen Sterbens " und der Trkenkriege auf die Steiermark
der Veitsch zeigt, war vor dem Ausbruch des Groen Sterbens" der Bevlkerungsdruck offenbar so gro geworden, da bis zur Mitte des 14. Jhds. in der Steiermark die Rodungen bis in Extremlagen (Grenzlagen) d.h. in der Veitsch z.B. bis in die hintersten Seitengrben und anderswo in Hhenlagen ber 1400 m Seehhe vorangetrieben wurden. In solchen Grenzlagen konnten sich Gehfte aber nur solange halten, solange die Agrarpreise noch hoch lagen und die Besiedelung so dicht war, wie vor 1348. In der Steiermark war vor dem Groen Sterben" - wie in den Ostalpenlndern insgemein - bezogen auf die Zahl der Bauernhfe, die hchste Besiedlungsdichte erreicht worden. Das nderte sich jedoch schlagartig, als 1348 durch die aus dem Orient eingeschleppte Beulenpest die Bevlkerung drastisch vermindert wurde. Das Groe Sterben" ab 1348 und seine Folgen Der Schwarze Tod", der von 1348 bis um 1385 mit mehreren verheerenden Epidemien ber Europa hinwegging, hat auch in der Steiermark die Bevlkerung um rund ein Drittel reduziert. Whrend in den Einzel hofsied lungsgebieten der Mittelsteiermark der Bevlkerungsrckgang ca. 25 bis 30% ausmachte, drfte in den drflichen Siedlungen die Zahl der Einwohner in der Regel sogar um die Hlfte, bisweilen sogar bis zu zwei Drittel zurckgegangen sein. Sowohl im Einzelhofsiedlungsgebiet als auch in den Drfern wurden die Grnde der verdeten, d.h. unbehausten Bauerngter meist von den benachbarten Realitten aus bewirtschaftet, denen sie alsbald angegliedert wurden. Das fhrte dann im 15. Jhd. einerseits zur Entstehung grerer Bauerngter als sie vor der Pest bestanden hat; andererseits bewirkte die Agrarkrise im 15. Jahrhundert sowohl einen weiteren Rckgang der grundherrlichen Eigenwirtschaft als auch die Verdung weiter Teile der Mittelsteiermark. Diese Verdung zwischen Raab und Mur am Ausgang des Mittelalters und am Beginn der Neuzeit, d.h. schon nach den ersten schweren Trkeneinfallen, ist in einer von Lamprecht- Purkarthofer erstellten Karte dargestellt. Da Drfer gnzlich verschwanden und zu totalen und permanenten Ortswstungen" wurden, war in der Mittel-Steiermark nach dieser Karte in etwa 10% der Fall. In der Regel ergab sich aus der Schrumpfung der Einwohnerzahl auf die Hlfte oder sogar blo ein Drittel des ursprnglichen Standes, blo eine partielle Ortswstung", d.h. da im Bereich der einstigen Dorfflur nur einige bzw. nur ein Teil der Gter als Einzelgehfte bestehen blieben. So verlief die Entwicklung z.B. im Dorf Seding" des Klosters Rein im Sdingtal, das vor dem Groen Sterben" insgesamt 42 Zinsgter umfate. Diese 42 Zinsobjekte waren vor der Pest im Besitz von 35 buerlichen Holden. Nach der Pest befanden sich um 1400 diese 42 Zinsobjekte im Besitz von nur neun buerlichen Holden, die berdies die an sich gebrachten Zinsgter zu verschweigen suchten. Der Ort hatte durch den Verlust von drei Viertel der Bevlkerung seinen Charakter als geschlossene Dorfsiedlung verloren und blieb bis heute ein Einzelhofsiedlungsgebiet.11 Meist jedoch bewahrten die geschlossenen Siedlungen ihren drflichen Charakter und das auch dann, wenn die Zahl der Behausungen auf die Hlfte schrumpfte. Das war im Sdingtal bei den Pfarrdrfern Stallhofen und Geistthal der Fall. In Stallhofen wurde durch die Pest die Zahl der buerlichen Holden von 39 auf 13 im Jahre 1396, d.h. auf ein Drittel reduziert, stieg bis 1450 aber immerhin wieder auf 22 Holden an. Das entsprach etwa 50% des
173
Othmar PICKL
ursprnglichen Standes. Der Siedlungskern rund um die Kirche bewahrte dennoch den drflichen Siedlungscharakter. hnlich verlief die Entwicklung im Pfarrdorf Geistthal, wo die Zahl der Holden von 19 vor der Pest auf 10 zinspflichtige um 1400 d.h. gleichfalls etwa auf die Hlfte schrumpfte. Als Kirchsiedlung aber konnte Geistthal seinen Dorfcharakter jedoch beibehalten.12 Die Karte 1 zeigt die Auswirkungen des Groen Sterbens" im Sdingtal um 1400, d.h. noch vor den Trkeneinfallen. Von den von mir untersuchten Dorfsiedlungen des Klosters Rein im Sdingtal wurde nur eine, das Dorf Mayerhof', als Folge der Pest zur totalen und permanenten Orts Verwstung. Die Grnde der ursprnglich fnf Hufen dieses Dorfes wurden von den Holden der benachbarten Mukkau" mitbewirtschaftet. Das Dorf Mayerhof selbst aber wurde nicht wieder aufgebaut.13 Ein Zehentbuch von 1406 zeigt, da in weiten Teilen des Jogellandes, des Raabtales und im Leibnitzer Feld die Lage ganz hnlich und mehrere Orte ganz verdet waren. Alle diese partiellen oder totalen Ortswstungen waren ausschlielich Folgen des Groen Sterbens" und noch nicht der Trkenkriege.14 In der Regel ist es fr die Wstungsforschung sehr schwierig, die Schrumpfung der Siedlungs- und Bevlkerungsdichte auerhalb von drflichen Siedlungen zu verfolgen. Im Reiner Verwaltungsamt Geistthal, dessen intensive Besiedlung von der Mitte des 12. Jhd-s bis zum Groen Sterben" von 1348 wie oben verfolgt, war mir dies mglich. Wie oben gezeigt, befanden sich vor dem Groen Sterben" die 126 buerlichen Besitzungen dieses Amtes im Besitz von etwa 120 Holden. Bis zum Jahre 1400 war die Zahl der buerlichen Untertanen durch die Pest auf 93 reduziert worden, was einen Rckgang von 26% entspricht. Diese 93 Holden vereinigten alle einstmaligen 126 Zinsgter in ihrer Hand, doch waren um 1400 von diesen Gtern nur noch 66 oder 52% behaust, die brigen 60 lagen damals de", d.h. da sich zu dieser Zeit auch keine buerlichen Behausungen darauf befanden. Diese den" wurden in der Regel von benachbarten Realitten aus bewirtschaftet und sind spter grtenteils mit diesen zu einer neuen Besitzeinheit verschmolzen. Rund 140 Jahre spter - im Jahre 1540 gab es im Amt Geistthal 101 behauste Bauerngter, bei welchen Stand es bis ins 19. Jahrhundert bleib.15 Damit wird eindeutig klargestellt, da nach der Pest die einzelnen Bauern in der Regel grere Realitten bewirtschafteten, als vor dem Groen Sterben". In der Regel blieben in der Steiermark die im 14./15. Jhd. entstandenen Besitzgren der buerlichen Gter bis ins 19. Jhd. hinein unverndert bestehen. Im Falle des St.Lambrechter Besitzes Veitsch lt sich feststellen, da als Folge der Pest einerseits die Rodungsttigkeit zum Erliegen gekommen war, und da andererseits aus 40 Bauerngtern, die im Urbar von 1390 noch als Gemeinerschaften bezeichnet werden, 100 Jahre spter durch Teilung 42 selbstndige Hfe entstanden waren.16 Zusammenfassend lt sich sagen, da wir die Auswirkungen der Pest von 1348 bis 1385 auf das Siedlungsbild der Steiermark nur im mittleren Sdingtal przise kennen. Die oben erwhnte Karte von Lamprecht-Purkarthofer zeigt nmlich den Siedlungsrckgang zwischen Raab und Mur am Beginn der Neuzeit, d.h. nach der sogenannten Schreckenszeit der Steiermark, in der von 1469 bis 1491 das Land von Adelsfehden, Ungarnkriegen und verheerenden Trkeneinfallen heimgesucht wurde. Die allein durch das Groe Sterben" verursachten BevlkerungsVerluste wurden von Manfred Straka, dem besten Kenner der Bevlkerungsentwicklung des Herzogtums Steiermark, ohne genauere Angaben als erheblich bezeichnet. Ich glaube, da sie realistisch mit rund 30% der Gesamtbevlkerung des
174
Herzogtums anzunehmen sind. Die ersten Jahrzehnte des 15. Jahrhunderts brachten dann offensichtlich wieder ein strkeres BevlkerungsWachstum. Genauere Schtzungen erlaubt ein Feuerstttenverzeichnis aus den Jahren 1444/45, das Angaben ber die bewohnten Huser in 81 Pfarren aus allen Teilen des Herzogtums enthlt. Daraus hat Hans Pirchegger fr das ganze Herzogtum etwa 60.000 bewohnte Huser errechnet; 15.000 oder 25% fr die Obersteiermark und je 23.000 oder je 38% fr die Mittel- und Untersteiermark. Unter Annahme der aus spterer Zeit bekannten Behausungsziffer pro Hof kann danach die Bevlkerung des Herzogtums um 1450 grob auf etwa 370.000 Seelen gezhlt werden; davon lebten 90.000 in der Obersteiermark und je 140.000 in der Mittel- und Untersteiermark.17 In den Jahrzehnten der Schreckenszeit (1469-1491) erlitt unser Land jedoch wieder schwerste Menschenverluste. In den von den Kriegen und Trkenzgen heimgesuchten Landstrichen - wie z.B. im Gebiet zwischen Raab und Mur sowie im Grazer- und Leibnitzerfeld - nahmen die Verdungen weiter drastisch zu - wie die Karte 2 ber die Verdung zwischen Raab und Mur am Beginn der Neuzeit deutlich zeigt. Auch die slowenische Untersteiermark war vor allem durch die Trken grlich verwstet worden. In der Herrschaft Friedau/Ormoz lagen 1486 von 410 Hben nicht weniger als 180 oder 44% de; in der benachbarten Herrschaft Pettau/Ptuj waren es 4194 nicht weniger als 98 1/2 oder 30% von insgesamt 334 Hben.18 Manfred Straka schtzt, da die Bevlkerungszahl des Herzogtums Steiermark, die bei normalem Wachstum um 1485 etwa 415.000 Seelen erreicht haben sollte, zu dieser Zeit tatschlich nur etwa 315.000 Personen betrug; das entspricht einem Verlust von 25%. Am strksten hatte unter den verheerenden Trkeneinfallen die Untersteiermark gelitten, wo die Bevlkerungszahl auf etwa 160 Seelen htte steigen mssen, wo um 1485 aber tatschlich nur mehr 80.000 Menschen gelebt haben drften, so da die Untersteiermark tatschlich zur Hlfte entvlkert wurde. Die Bevlkerungszahl der Obersteiermark schtzt Straka damals auf etwa 100.000, die der Mittelsteiermark auf etwa 135.000 Seelen.^ Diese Schtzung wird auch durch die Auswertung der Leibsteuerverzeichnisse von 1527 erhrtet. Sie zeigen, da in der slowenischen Untersteiermark die Behausungsziffer der buerlichen Hfe weit unter jener der Obersteiermark lag. Meist lebten auf den untersteirischen Bauernhfen nur halb so viele Menschen wie auf den Bauernhfen des Mrzbzw. Ennsgebietes (vgl. Karte 3).20 Sergej Vilfan hat jedoch aufgrund von Leibsteuerverzeichnissen der Bela Krajna festgestellt, da die Zahl der verdeten Gter keineswegs den Bevlkerungsverlusten entsprach, weil die Verwstungen es sowohl den buerlichen Kindern als auch den Knechten und Mgden mglich machte, einen eigenen Hausstand zu grnden. Aus dieser Tatsache erklrt sich die auerordentlich niedrige Zahl von familienfremden Arbeitskrften bzw. Kindern auf den Bauerngtern der untersteirsich-slowenischen Klstern Seitz (Czice) und Studenitz (Studenice), deren Herrschaftsgebiet den Trkeneinfallen besonders ausgesetzt war.21
175
Othmar PICKL
Die Auswirkungen der Trkeneinflle in die Ober- und Mittelsteiermark Welche katastrophalen Auswirkungen die Einfalle der Trken in die Untersteiermark hatten, zeigt der katastrophale Bevlkerungsrckgang bis 1485. Die Ober- und Mittelsteiermark hatte zu dieser Zeit erst einen verheerenden Trkeneinfall erlebt. Anfang August 1480 waren rund 20.000 der schnellen trkischen Reiter, die vom Volk Renner und Brenner" genannt wurden, ber den Neumarkter Sattel in die Steiermark eingebrochen. Sie kamen damit gleichsam durch die Hintertr ins Land, von wo man sie nicht erwartet hatte. Sengend und brennend zogen die Akinschi von Scheifling an das Murtal abwrts ins Aichfeld. Dort teilten sie sich in drei Haufen". Eine Abteilung ritt ber Zeiring und Hohentauern nach Rottenmann und zog durch das Palten- und Liesingtal nach Go und Leoben. Hier vereinigten sie sich mit der zweiten Gruppe, die aus der Gegend von Judenburg das Murtal abwrts bis Bruck zog. Ein dritter Haufe ritt ber den Obdacher Sattel ins Lavanttal und kam von dort ber den Packsattel zurck in die Weststeiermark. Auch die Umgebung von Graz wurde beim Abzug der Trken durch die Oststeiermark bis zur Raab verwstet und ebenso die Windischen Bhel bis Marburg/Maribor. Der Einfall hatte nur acht Tage gewhrt aber schweren Schaden angerichtet. Allein 500 Priester und zahlreiche Unglckliche sollen in die Gefangenschaft weggeschleppt worden sein. Wer alt, krank oder zu jung war oder sich verteidigte, wurde gettet. Mdchen und junge Frauen mitgefhrt; Kinder wurden in Scke gesteckt und lugten weinend hervor. Niemand war sicher, weder in den Tlern noch auf den Almen. berall lagen tote Menschen und Tiere, Wlfen und Hunden zum Fre", berichten die zeitgenssischen Chroniken.22 Zur gleichen Zeit wtete die Pest im Lande und suchten Heuschreckenschwrme das Land heim, wie das sogenannte Gottesplagenbild" an der Grazer Domkirche in erschtternden Szenen zeigt. Genaue Zahlen ber die 1480 von den Trken getteten oder verschleppten Menschen kennen wir leider nicht. Zur gleichen Zeit wurde das Land aber auch durch die schweren Kmpfe zwischen den Truppen des Ungarnknigs Matthias Corvinus und Kaiser Friedrich III. verwstet, wobei nicht zuletzt die Obersteiermark, nmlich die Umgebung von Neumarkt, Murau und Judenburg und spter auch das Mrztal schwer heimgesucht wurden. Kaiser Maximilian I. hatte die Abwehr der Trken stets als eine Hauptaufgabe seines Lebens betrachtet, doch als ein von ihm geplanter Gegenangriff aller christlichen Mchte nicht zuletzt durch den berfall des franzsischen Knigs Karl VIII. auf Italien nicht zustande kam, schlo Maximilian einen Waffenstillstand mit Sultan Bajezid II. (1497), der die sterreichischen Lnder praktisch fr 30 Jahre vor einem trkischen Groangriff bewahrte.23 Erst nachdem 1521 der kriegerische Sultan Suleiman IL den Thron bestiegen hatte, erfolgten wieder alljhrlich Einfalle nach Krain und in die Untersteiermark. Im September 1529 stand dann der Sultan mit dem Hauptheer das erstemal vor Wien und seine schnellen Reiter verwsteten nicht nur das Erzherzogtum sterreich bis zum Semmering sondern fielen auch in das obere Mrztal ein, wo die Trken an die 800 Leute niedermetzelten oder verschleppten.24 Auch die oststeirische Grenze gegen Ungarn wurde von den Trken verheert. Schon drei Jahre spter marschierte der Sultan 1532 mit seinem Hauptheer abermals gegen Wien, belagerte aber drei Wochen lang vergeblich die kleine westungarische Stadt Gns/Kszeg, so
176
da Kaiser Karl V. inzwischen ein Reichsheer heranfhren konnte. Daraufhin zog der Sultan durch die Oststeiermark nach Sden ab. Das erste und letzte Mal erlebte das Land den Durchzug der Hauptmacht des Islam. Der Marsch ging ber Friedberg - Grafendorf - an Hartberg vorbei nach Pischelsdorf und von Gleisdorf ber die Ries nach Graz, an dessen Mauern die Trken am 11. September 1532 vorberzogen. Lediglich die westliche Vorstadt St. Andr versuchte man zu berfallen. ber Leibnitz und ber den Platsch marschierte das Heer nach Marburg/Maribor, dessen Brger die Stadt gegen drei trkische Angriffe glcklich verteidigen konnten. Entlang der Drau und durch die Kollos zog das Trkenheer nach Kroatien
ab.25
Drei Wochen lang hatte die Steiermark unter dem Durchzug des Riesenheeres entsetzlich gelitten. Weite Landesteile, die neben der Marschstrae lagen, wurden von den schnellen trkischen Reitern verwstet. Ein moslemischer Reimchronist berichtete darber: Das deutsche Land ward rings verbrennet und gesengt, des Himmels reine Luft mit dichtem Rauch vermengt, und jeder Zufluchtsort unglubiger Gebete verheeret und verkehret in eine wste Sttte. " 26 Viele hundert Drfer, ber ein Dutzend Mrkte und Stdte waren verbrannt, tausende Menschen erschlagen und noch viel mehr in die Sklaverei verschleppt. Offensichtlich wurde damals auch der nachmalige trkische Grovezier Achmed ( 1580) als Zwlfjhriger in die trkische Gefangenschaft geschleppt. Jedenfalls bezeichnete er sich gegenber dem Botschafter Kaiser Ferdinands I. als einen Grazer.27 Offensichtlich hatte er es in der Janitscharenlaufbahn bis zum hchsten Beamten des trkischen Reiches gebracht. Welche Menschenverluste die beiden Einfalle der Jahre 1529 und 1532 bewirkten, ist schwer abzuschtzen. Da sie erheblich gewesen sein mssen, ist klar. Die Friedensjahre von etwa 1493 bis 1528 hatten jedenfalls ein deutliches Bevlkerungswachstum bewirkt, denn anhand der Kommunikantenzahlen berechnete Straka zum Jahre 1528 die Einwohner des Herzogtums Steiermark auf 373.000 Seelen.28 Das bedeutet gegenber den Schtzungen fr das Jahr 1485 immerhin eine Zunahme um 68.000 Personen innerhalb von 43 Jahren. Strakas Berechnungen fr das Jahr 1528 basieren auf den fr die einzelnen Pfarren vorliegenden Kommunikantenzahlen, die allerdings nur die erwachsene Bevlkerung umfassen. Aus spteren Seelenzhlungen konnte Straka jedoch fr die einzelnen Landesteile jenen Faktor errechnen (der zwischen 1,16 im Oberland und 1,22 im Unterland liegt) mit dem man die Zahl der Kommunikanten multiplizieren mu, um die Bevlkerungszahl mit sehr hoher Wahrscheinlichkeit errechnen zu knnen.29 1544/45 betrug die Bevlkerungszahl des Herzogtums nach Straka rund 271.000 Seelen,30 was gegenber der von ihm fr das Jahr 1528 errechneten Einwohnerzahl einen Verlust von 106.000 Menschen bedeutet. Die nchsten verllichen Kommunikantenzahlen bietet ein Visitationsprotokoll von 1617, anhand dessen Straka die Bevlkerungszahlen der einzelnen Landesteile berechnet. Fr das gesamte Herzogtum kommt er 1617 auf eine Einwohnerzahl von 478.000 Seelen, was fr den Zeitraum von 72 Jahren (seit 1545) eine Bevlkerungszunahme von 207.000 Seelen ergibt. Im Landesdurchschnitt bedeutet das von 1528 bis 1617 ein jhrliches Wachstum von 6,2 Promille. Innerhalb der einzelnen Landesteile ergeben sich jedoch groe Unterschiede: whrend in der Obersteiermark das jhrliche Wachstum nur 4,53 Promille betrgt, lag es in der Mittelsteiermark schon bei 6,35 Promille und in der Untersteiermark mit 8 Promille fast doppelt so hoch wie in der Obersteiermark. Das hngt mit dem Kleinbesitz in der
177
Othmar PICKL
Untersteiermark zusammen, die es einer wesentlich greren Zahl von Menschen erlaubte, zu heiraten.31 Die folgenden Jahrzehnten bis 1680 brachten ein kontinuierliches Wachstum in allen drei Landesteilen, wobei die Untersteiermark das relativ strkste Wachstum aufwies. Die Gesamtbevlkerung des Herzogtums betrug 1680 rund 616.000 Seelen, sank jedoch bis 1685 durch die schweren Pestjahre 1679/80 und die Kriegshandlungen des Trkenjahres 1683" bis 1685, d.h. innerhalb von nur fnf Jahren, um rund 12.000 Seelen ab und stagnierte dann bis 1690 bei rund 605.000 Seelen.32 Die Kuruzzeneinflle von 1704-1711 und auch die letzten Pestepidemien der Jahre 1713-1715 bewirkten in den davon betroffenen Gebieten (wie z.B. im Dekanat Pettau durch die Kuruzzeneinflle bzw. im oberen Mur- und im Mrztal durch die Pest), Bevlkerungsverluste von einigen tausend Menschen. Insgesamt aber stieg die Bevlkerung des Herzogtums von 605.000 im Jahre 1690 auf 657.000 im Jahre 1720.33 Am strksten war das Bevlkerungswachstum auch in diesem Zeitraum in der Untersteiermark, deren prozentueller Anteil an der Gesamtbevlkerung von 27%o im Jahre 1528 auf 32% im Jahre 1720 anstieg, whrend der Anteil der Obersteiermark im gleichen Zeitraum von 32,2% auf 24,1%> absank und die Mittelsteiermark von 40,8%) auf 43,9%o prozentuell nur halb so stark wuchs wie die Untersteiermark.34 Als Ursache fr das gegenber den anderen Landesteilen deutlich strkere Bevlkerungswachstum in der Untersteiermark hat Manfred Straka folgende Fakten angefhrt: die zwar kleinen, dafr aber gegenber der Obersteiermark viel zahlreicheren buerlichen Gehfte ermglichten einer greren Anzahl von buerlichen Menschen die Heirat, was gegenber den anderen Landesteilen auch eine grfsere Geburtenzahl bewirkte. Das allein aber erklrt nicht, wieso nach den drastischen Menschenverlusten durch die Pest der Jahre 1679/80, die Straka auf 11.000 Seelen oder 5,7%o der untersteirischen Bevlkerung schtzt, das BevlkerungsWachstum hier fast doppelt so stark war, wie in den brigen Landesteilen.35 Wir bieten dafr folgende Erklrung an. In mehreren Aufstzen konnten wir zeigen, da in den siegreichen Trkenkriegen der Jahre 1684-1688 die Heeresversorgung das zentrale strategische Problem darstellte. Fr die Versorgung des sogenannten Draucorps, das auch Corps von Innersterreich" genannt wurde und entlang der Mur- und Draulinie operierte, war die Grazer Hofkammer zustndig.36 Fr die fnf Feldzge der Jahre 1684-1688 wurden von der Grazer Hofkammer mindestens 1,36 Millionen Gulden aufgewendet. Allein die Kosten fr Proviant und Fourage stiegen von rund 125.000 Gulden fr den Feldzug des Jahres 1684 auf mindestens 250.000 Gulden fr die Campagne 1687, denn der Proviantbedarf des Drau-Corps an Getreide bzw. Mehl stieg von 90.000 Viertel (oder 4.0321) im Jahre 1684 auf 90.000 PfundZentner (= 5.040 t) im Jahre 1687.37 Die fr die Campagne 1687 angeforderte Proviantmenge entsprach einer Getreideernte von 8.400 Hektar, und die 50.000 Viertel (= 40.000 Hektoliter) Hafer, die fr die Campagne 1687 veranschlagt wurden, entsprachen einer Hafer-Ernte von ca. 3.300 Hektar. Alles in allem ergab dies eine Ackerflche von ca. 12.000 Hektar, was um 1770 etwa 17% der Getreideanbauflche Krntens ausmachte.38 Die enorme zustzliche Nachfrage nach Brotgetreide und Hafer konnte nur in eben jenen Regionen gedeckt werden, in denen die Stnde der Herzogtmer Steiermark und Krnten seit jeher das fr die Militrgrenze bentigte Proviantgetreide - und das waren rund 2.400 Tonnen pro Jahr - aufkauften. Zwangslufig mute dies die Getreidepreise in die Hhe treiben.39 Wir drfen nach den vorhandenen Unterlagen annehmen, da in den fnf Feldzgen der Jahre 1684-1688 nur fr das Drau-Corps ein Betrag von rund 800.000 Gulden allein fr
178
Proviantkufe ausgegeben werden mute.40 Der Aufkauf des Getreides und der Fourage erfolgte zum Teil in der Obersteiermark d.h. im Raum Judenburg-Neumarkt - sowie im angrenzenden Krntner Raum um Friesach und im Lavanttal. Vor allem aber erfolgten die Ankufe im Viertel Cilli/Celje und in den angrenzenden kroatischen Grenzgebieten.41 Die dafr aufgewendeten Summen flssen der Landwirtschaft und somit dem Primrsektor der Volkswirtschaft zu. Enorme Summen erforderte aber auch der Transport der Nachschubgter, der zum grten Teil auf dem Wasserweg der Mur bzw. der Drau erfolgte. Daran profitierten angefangen von den Fuhrleuten, die den Transport des Getreides zu den Legsttten und Proviantmtern (u.a. Radkersburg, Marburg) bzw. den Feldmagazinen (Legrad, Dernje) bewerkstelligten, alle am Transportwesen Beteiligten. Vor allem waren dies die Fler und die Plttenfahrer. Allein die Fahrtkosten fr eine von vier Mann gefhrte Pltte von Graz bis in das Feldlager bei Turanovac (nrdlich von Virovitica) wurde mit 46 Gulden beziffert.42 Schwierigkeiten ergaben sich fr die Plttenfahrt auf der Mur u.a. daraus, da die Radkersburger Fischer - wie man die Flomeister dort nannte - die Nachschubpltten von Radkersburg nur etwa 50 km weit bis zur ungarischen Grenze bei Mursko Sredisce/Szerdahely fhren durften. Von dort bis Legrad bernahmen die Zrinyschen Haiducken den Transport. Dazu mute man allerdings erst die Zustimmung des in Neuhof (Novakovec) sitzenden Verwalters einholen, woraus sich im Sommer 1684 Verzgerungen von ein bis zwei Tagen ergaben.43 Da die Hauptnahrung der Soldaten aus Kommibrot bestand, kam den Kommibrot-Bckereien eine wichtige Rolle zu. 1684 gab es in Radkersburg drei Backfen, die im Tag- und Nachtbetrieb 2.000 Portionen Brot (a 56 dag) erzeugten. Noch im gleichen Sommer 1684 wurden jedoch in Legrad zustzlich drei und in Dernje zwei Backfen neu erbaut, in denen 5.000 Portionen Brot pro Tag ausgebacken werden konnten.44 Legrad, nahe der Mndung der Mur in die Drau gelegen, war in den Jahren 1684 bis 1686 einer der wichtigsten Hauptnachschubpltze fr die Feldzge dieser Jahre. Von den Lhnen der dort ttigen Bcker und sonstigen Handwerker profitierte zweifellos auch die einheimische Bevlkerung. Sowohl der gesteigerte Ankauf landwirtschaftlicher Produkte wie auch die hheren Einnahmen der Handwerks- und Gewerbebetriebe, die in engerem und weiterem Sinn Anteil an der Versorgung des Draucorps hatten, vermehrten den Geldumlauf vor allem in der Untersteiermark zweifellos erheblich. Deshalb stieg die Bevlkerung der Untersteiermark in den Jahren ab 1685 bis 1700 wieder berraschend schnell und zwar doppelt so stark wie in den brigen Landesteilen.45 Wir schlieen daraus, da die fr die Feldzge der Jahre 1684 bis 1688 aufgewendeten Finanzmittel der Bevlkerung der Untersteiermark in besonderem Mae zugute kamen und da diese Investitionsspritze" offenbar auch eine hhere Geburtenrate bewirkte. Manfred Straka berechnet das jhrliche Bevlkerungswachstum in der Untersteiermark in den Jahren nach 1685 mit rund 6 Promille, whrend das Wachstum der Mittelsteiermark bei rund 3,2 Promille und das des heutigen Bundeslandes Steiermark bei 2,6 Promille lag.46 Damit besttigt sich die von Werner Sombart schon 1913 vertretene These, da die Kriege des 17./18. Jahrhunderts durch die gesteigerten Ausgaben fr militrische Zwecke positive Auswirkungen auf die verschiedensten Sektoren der Volkswirtschaft hatten.47 Die Zeitgenossen der Kriege des 17./18. Jahrhunderts bemerkten geradezu staunend, da der vermehrte Geldumlauf in den nicht unmittelbar vom Kriegsgeschehen betroffenen
179
Othmar PICKL
Landschaften gleichsam Wunder wirkten. Verdienten doch dort sowohl die Landwirtschaft als auch die fr den Krieg arbeitenden bzw. wirkenden Handwerker und Gewerbetreibenden deutlich mehr als in Friedenszeiten.48 So kam es auch in Innersterreich noch whrend und in der Folge des groen Trkenkrieges von 1683-1699 zu einem krftigen take off der Bevlkerungszahl. Das galt vor allem fr die Regionen entlang der Mur und damit auch fr die im Mittelpunkt unseres Symposions stehenden Vlker an der Mur".49
W. Abel, Der Landesausbau nach der Jahrtausendwende, in: Handbuch der deutschen Wirtschafts- und Sozialgeschichte, Bd. 1, 1971, S. 169ff und Johsua C. Rssel, Die Bevlkerung Europas 500-1500, in: Europische Wirtschaftsgeschichte, hrsg. von Carlo M. Cipolla und Knut Borchardt, 1 (1978), S. 13-43. 2 O. Pickl, Knigsschenkungen und Binnenkolonisation, in: Siedlung, Macht und Wirtschaft, Verffentlichungen des Steiermrkischen Landesarchivs, Bd. 12, 1981, S. 89-107, bes. S. 102ff. 3 Ebd., bes. S. 92ff und S. lOOff. 4 Ebd., der Abschnitt Die Gemeinde Geistthal", S. 97-102. s Ebd., S. 102f. 6 Ebd., den Abschnitt Die Altpfarre Veitsch", S. 90-97. ? O. Pickl (wie Anm. 2), S. 92ff. 8 Ebd., S. 92. 9 Ebd., S. 93ff lOEbd., S. 92ff "Vgl. dazu O. Pickl, Die Auswirkungen des Groen Sterbens auf die Siedlungsstruktur der Steiermark, in: Wirtschafts- und sozialhistorische Beitrge. Festschrift fr Alfred Hofmann zum 75. Geburtstag. Verlag fr Geschichte und Politik 1979, S. 41-66, ber das Dorf Sding, bes. S. 5Iff. '2Ebd., S. 53ff. i3Ebd., S. 50. 14 M. Straka-W. Neunteufel, Die steirische Bevlkerung, in: Steiermark. Land-Leute - Leistung, Graz 19712, S. 243. l5 Pickl, Die Auswirkungen (wie Anm. 11), der Abschnitt Das Amt Geisthal", S. 55ff. ,6 Pickl, Knigsschenkung (wie Anm. 2), S. 94f. i^Straka-Neunteufel (wie Anm. 14), S. 243ff und Tabelle auf S. 251. 'Ebd., S. 244. 9Ebd., S. 243 bzw. Tabelle auf S. 251. 20 O. Pickl, Arbeitskrfte und Viehbesatz sowie Vermgensverhltnisse steiermrkischer Bauernhfe im 16. Jahrhundert, in: Wirtschaftliche und soziale Strukturen im saekularen Wandel. Festschrift fr Wilhelm Abel zum 70. Geburtstag. Bd. 1 Agrarische Wirtschaft und Gesellschaft in vorindustrieller Zeit, Verlag Schaper, 1974, S. 143-170. Zur Lage in der Untersteiermark bes. S. 146ff. 21 0. Pickl, Wirtschaft und Gesellschaft in den Ostalpenlndern Krnten und Steiermark, in: ITINERA Fase. 5/6-1986, Wirtschaft und Gesellschaft in Berggebieten, Basel 1986, S. 38-101 mit Karte und Tabelle ber die Situation in der Untersteiermark auf S. 67 und 68. 22 Hans Pirchegger, Geschichte der Steiermark, Bd. 2/1931, S. 98ff. 23 Vgl. dazu Hermann Wiesflecker, Maximilian I., Verlag fr Geschichte und Politik 1991, S. 130ff. 24 Vgl. zu den Trkeneinfall ber den Semmering ins obere Mrztal O. Pickl, Geschichte der Marktgemeinde Krieglach, 1993, S. 69ff 25 Vgl. dazu Fritz Posch, Das Trkenjahr 1532, in: Geschichte des Verwaltungsbezirkes Wartberg, Bd. 1/1 (1978), S. 121-138. 2 *H. Pirchegger (wie Anm. 23), S. 380f. "Ebd., S. 373, Anm. 431. 28 Straka-Neunteufel (wie Anm. 14), Tabelle S. 251. 29 Manfred Straka, Die Bevlkerungsentwicklung der Steiermark von 1528 bis 1782 auf Grund der Kommunikantenzhlung, in: ZdHVfStmk. 52. Jg./1961, S. 3-53, hier S. 4f. 30Ebd., Tabelle auf S. 40.
180
3i Ebd., Tabelle auf S. 43. 32Straka (wie Anm. 29), Tabelle auf S. 40-41.
33 Ebd.
34Ebd., Tabelle auf S. 43. 35Straka (wie Anm. 29), S. 48f. 36 Vgl. dazu O. Pickl, Nachschub fr den groen Trkenkrieg. Der Anteil der Steiermark an den siegreichen Feldzgen der Jahre 1683-1686, in: ZdHVStmk. 68/1977, S. 105-163 (kurz: Pickl - Trkenkriege) und O. Pickl, Kriegsfinanzierung als Faktor der Wirtschaftsbelebung. Die Ausgaben fr das Drau-Corps 1684-1687 als Investitionsspritze" fr die Wirtschaft Innersterreichs, in: Geschichtsforschung in Graz, Graz 1990, S. 81-90 (kurz: Pickl - Kriegsfinanzierung) und O. Pickl, Der Anteil der Steiermark vom Trkensieg vom Berg Harsny 1687. Ein Beitrag zur Logistik des Groen Trkenkrieges", in: Geschichte und ihre Quellen. Festschrift fr Friedrich Hausmann zum 70. Geburtstag, Graz 1987, S. 317-343 (kurz: Pickl - Anteil), hier bes. Pickl - Kriegsfinanzierung, S. 81 f. 3?0. Pickl, Der Beitrag der Steiermark zu den Siegen im Trkenkrieg 1684-1688. Zur Logistik der Operationen an Drau und Save, in: 800 Jahre Steiermark und sterreich 1192-1992, Bd. 35 der Forschungen zur geschichtlichen Landeskunde der Steiermark, Graz 1992, S. 295-342 (kurz: Pickl Beitrag). Fr diese fnf Campagnen von 1684-1688 betrugen die Ausgaben der Grazer Hofkammer insgesamt 1,36 Millionen Gulden, S. 299, Anm. 25. 3Pickl - Kriegsfinanzierung (wie Anm. 36), S. 85f. 39pickl - Beitrag (wie Anm. 36), S. 306f. 40 Pickl - Kriegsfinanzierung (wie Anm. 36), S. 86. 41 Pickl - Beitrag (wie Anm. 36), S. 307ff. 42pickl - Trkenkriege (wie Anm. 36), S. 134f. Pickl - Anteil (wie Anm. 36), S. 333f. 44 Pickl - Beitrag (wie Anm. 36), S. 337f. Pickl - Trkenkriege (wie Anm. 36), S. 140f. 46Straka (wie Anm. 29), S. 43, Tabelle II. 47 Vgl. dazu Pickl - Kriegsfinanzierung (wie Anm. 36), S. 89f. 48 So Johann Georg Krnitz im Kapitel Kriegswirtschaftskunst - Kriegs-Haushaltungskunst" in seiner groen Oekonomisch-technologischen Encyklopdie oder allgemeines System der Staats-Stadt-Haus- und LandWirtschaft" 53. Teil Berlin 1791, wo er feststellt in dem Kriege, diesem frchterlichen Schrecken-Bilde aller Sterblichen, besonders der Gewerbe- und Nahrungstreibenden, hren zwar die brgerlichen Geschichte nicht gnzlich auf; ein groer Teil derselben bekommt vielmehr dadurch eine noch grere Betriebsamkeit und Lebhaftigkeit, als er vielleicht sonst in dem ruhigen Sche des Friedens gehabt hat... Auch die Einwohner des Vaterlandes, welche zuhause geblieben sind, knnen bei ihren mannigfaltigen Nahrungsarten ohne Schaden erhalten, ja wohl gar durch die Schtze, welche die kriegsfhrenden Mchte zu verbreiten gentigt sind, bereichert werden... Wer hierber ernstlich nachdenkt, mu notwendig die wunderbaren Wege der Vorsehung, welche so oft Krieg und Frieden miteinander abwechseln lt, erkennen und verehren". 49 Vgl. Pickl - Kriegsfinanzierung (wie Anm. 36).
181
Othmar PICKL
THE CONSEQUENCES OF THE BLACK DEATH AND OF THE TURKISH WARS IN STYRIA
The rapid increase in European population between 1100 and 1348 generated an intensive inner expansion. As a result, the settlement-density in the cleared woodland regions of Styria had been partly sextupled and the economic and the social structures had decisively changed. These changes are illustrated by the results of two special regional investigations: Sdingtal, the gifted estate of the Cistercian monastery in Rein (near Graz) and Veitschtal, the gifted estate of the Benedictine monastery in St.Lambrecht. The Black Death, that had swept over Europe in several devastating epidemic waves between 1348 and ca. 1385, had reduced the population of Styria by exactly one third. In the farmstead-region of Middle Styria this decline was ca. 25-30%, whereas the population of the villages might have been reduced to the half, occasionally to one third. The enclosed settlements, nevertheless, had maintained their village-character. During the first decades of the 15th century population increased again. In the years 1469-1491, called the Schreckenzeit" (times of horror) of Styria, the country was hit by terrible blows: feud, Hungarian attacs and Turkish raids, which caused heavy losses again. Village desertion increased in the areas affected by the wars and the Turkish incursions. During the peaceful years between ca. 1493 and 1528 the increase in population was remarkable and during the subsequent centuries, till 1720, this increase was continuous. The Turkish and the Kuruts' raids, as well as the epidemics of the plague affected smaller regions and caused only minor losses. The wars of the 17th and 18th centuries exerted positive influence on the sectors of the national economy by the increased military expenditures. In the regions not directly affected by war incidents, currency expansion performed miracles. As a result, a remarkable increase in population followed, especially in the Mura-region.
182
Ljudje ob Mari
Franc KUZMI KONFESIONALNA PODOBA PROSTORA OB MURI Prikazati konfesionalno podobo deele ob Muri ni tako enostavno, kot bi se morda zdelo na prvi pogled. Kljub sorazmerno skromnim informacijam in gradivu o nekaterih obdobjih pa moremo vendarle do neke mere izrisati okvirno podobo skozi vsa stoletja. Po najnovejih ugotovitvah arheologov kontinuitete med bakrenodobnimi in bronastodobnimi poselitvami ni, saj so bile vse do sedaj znane bronastodobne naselbine postavljene v popolnoma nova okolja. Med obema poselitvama pa je tudi nekaj stoletna asovna vrzel."1 Tako tudi e ni poselitvene slike te pokrajine med leti 1800-1400 pr. n. t., ker zaenkrat e ni najdb iz tega asa. Desni breg Mure je postal zanimiv za poselitev v asu pozne bronaste dobe (kulture arnih grobi), to je od 13. do 8. stol. pr. n. t. as stareje elezne dobe je spremenil Pomurje v precej opustelo krajino ter manj pomembno podroje na robu cvetoih vzhodnoalpskih eleznodobnih (haltatskih) kultur, saj iz tega asa ni najdb. Taken opustel videz daje pokrajina tudi v asu vdora Keltov (as mlaje elezne dobe)." Religiozna slika iz prazgodovinskega obdobja naj bi bila izpriana oziroma dokazana z nekaj najdbami, kijih arheologi uvrajo v skupino idolov ali malikov. Tako sta dekan Kritof Maul in dr. Joef Ondreka med raziskovanjem gomil v prejnjem stoletju v bliini Gornje Radgone nala dvoje kolesc nekega malika.2 Vendar najnoveje raziskave kaejo, da ne gre za voziek, na katerem bi bil malik.3 Na afarskem je bil najden glinast predmet, ki bi lahko bil manja plastina figurica (idol).4 V Prekmurju so v Bukovnici med keraminimi izdelki, ki so jih pobrali na povrini, nali tudi pokodovano, v gornjem delu odlomljeno statueto, glineno figurico (idol).5 Idoli so simbolizirali boanstvo. Med kulti je bil najpomembneji kult boginje matere, katere podoba se je skozi obdobja spreminjala. V kamenodobnih kulturah je njena podoba nihala od realistino-naturalistine do izrazito stilizirane. Idol iz Bukovnice sodi med stilizirane, po obliki pa med piramidalne idole.6 Iz najdia v Dolnjem Lakou pa na prisotnost religiozne sfere v asu zatona srednje bronaste dobe kae posoda s plastinim okrasom para vodnih ptic z dolgima vratovoma in zlitima trupoma, ki ju obliva vodna gladina.7 Vodna ptica je bila sakralni simbol, povezan z vodo. Nasprotje vodne ptice je sonce.8 Nekdanji soboki katoliki upnik in kanonik Jano Slepec v neobjavljenem rokopisu trdi, daje na prostoru dananje soboke katolike cerkve moral stati e v 2. ali 3. stoletju po Kristusu neke vrste rimski poganski tempelj in okrog njega pokopalie. Pri ruenju stare cerkve smo namre odkrili v najglobljem delu temeljnega zidu vzidan star rimski nagrobnik z okraski leva in delfina brez kakrnega koli kranskega znamenja. Po mnenju strokovnjakov in znanstvenikov je ta nagrobnik ostanek poganskega sveta."9 Joe Smej nato trdi, daje to bil gotovo ostanek Mitrovega kulta,10 saj zapisi izpriujejo, daje bil ta kult prisoten v Panoniji in Noriku, astilci pa so bili veinoma odslueni vojaki, oproeni sunji in niji uradniki.11
183
Franc KUZMIC
Toda noveje raziskave omenjeno trditev zavraajo. Nikjer v bliini dananje soboke katolike cerkve v zadnjem asu niso bili najdeni ostanki tega kulta, kakne sluajne najdbe, eprav seje zaradi gradbenih del precej kopalo, tudi precej globoko.12 Nagrobnik je lahko bil prinesen od drugod in vzidan v fasado cerkve, saj je veljala uredba, da morajo vse teje kamnite, e posebej napisne nagrobnike spraviti k cerkvam in jih tam vzidati. Uredbo so izdali leta 1828, po mnenju nekaterih strokovnjakov pa e veliko prej.13 Iz asa antike imamo na tem obmoju le dva rimska nagrobnika, druge drobne arheoloke najdbe ter gomile, ni pa religioznih predmetov. Po porazu Avarov je Karel Veliki raziril svojo misijonsko dejavnost tudi med Panonce. Leta 798 seje med prebivalce ob Muri napotil salzburki kof Arno, jih poueval, posveeval cerkve in nastavljal duhovnike. Priprava na sprejem kranstva in krsta je trajala sedem dni. Odziv je bil mnoien. Krevali so vsako soboto zveer.14 V eni izmed v latinini pisanih listin15 je reeno, da je nadkof Liupram, ki je bil drugi Arnov naslednik, v letih 840-859 posvetil cerkve v krajih Dudlepin, Ussitin, ad Businiza, ad Bettobiam, ad Lindolveschiricun. Po trditvah nekaterih zgodovinarjev16 so bile cerkve v Pribinovih asih lesene in so se le malo razlikovale od ostalih vakih ko.17 Z druge strani pa naj bi kof posveeval le zidane cerkve, nikakor pa ne lesenih. Potemtakem lahko sklepamo, da so bile cerkve v krajih, kjer jih je posveeval kof, grajene iz opeke ali kamna. Madari so s prihodom v te kraje okrog leta 900 uniili veino teh slabo grajenih cerkva. Ko so okrog leta 1000 sprejeli kranstvo, so zaeli sami graditi cerkve. Na podlagi letnice 1071, ki je bila vzidana na proelju soboke cerkve nad zahodnimi vrati in e vidna leta 1698,18 zgodovinarji sklepajo, da naj bi bila druga cerkev v Soboti zgrajena leta 1071. Tudi to je e odprto vpraanje. Cerkveno in politino je spadalo obmoje ob Muri najprej pod salzburko, potem pod Metodovo, nato spet pod salzburko nadkofijo, od leta 1094 pa pod zagrebko kofijo.19 Teko pa je, po mnenju nekaterih zgodovinarjev, da bi Prekmurje takoj pripadalo novo ustanovljenima kofijama v Gyru in Veszpremu, tako da je to ozemlje upravljala nazaj salzburka nadkofija. eprav je bilo Prekmurje podrejeno Zagrebu, si je Gyr gornje Prekmurje priboril zase. Tako je bil sede najjunejega dela kofijskega ozemlja poseben arhidiakonat s sedeem v Murski Soboti.20 Iz vatikanskega arhiva sta podatka, daje leta 1394 pape predlagal sobokega duhovnika za kanonika, leta 1401 pa je pape podelil soboki cerkvi odpustke.21 O zidani cerkvi sv. Nikolaja v Murski Soboti govori listina iz leta 1297.22 Za protestantizem se je sredi 16. stoletja prva opredelila lendavska grofovska druina Banffy, ki je imela e vrsto let razvite trgovske stike (predvsem izvoz vina) z avstrijskimi in slovakimi mesti.23 Tako je tudi e leta 1573 v Lendavi delovala protestantska tiskarna potujoega tiskarja Rudolfa Hofhalterja,24 kije natisnil tri knjige,25 med temi je tudi sploh prva knjiga v madarini26 in prvi tisk na ozemlju dananje Slovenije.27 Protestantizem se je seveda najprej udomil po gradovih in ele nato med drugim prebivalstvom. Po vizitacijskih zapisnikih sode je bila ena prvih organiziranih slovenskih protestantskih skupnosti v Prekmurju pri Sv. Benediktu (Kanevci). e leta 1539 zasledimo med tudenti wittenberske luteranske univerze Gaparja iz Monotra, pozneje pa e druge.28 Poleg grofov so h krepitvi in raziritvi protestantizma bistveno pripomogli prvi domai olani pridigarji. V obdobju protireformacije v ostalih slovenskih pokrajinah in v Avstriji so se zatekli v
184
Konfesionalna podoba prostora ob Muri
kraje ob Muri tevilni ugledni protestanti in se v letih 1598-1603 nastanili v gradiu na Petanjcih. Po ukazu nadvojvode Ferdinanda so morali namre protestanti v 14 dneh zapustiti svoja mesta. Ena skupina izgnancev seje napotila v Varadin, a so zaradi povodnji prili le do Sobote. Nastanili so se v Petanjcih; bilo jih je okrog 40. iveli so v zelo slabih in nevzdrnih razmerah. Med izgnanci je bil tudi znani zvezdoslovec Johann Kepler.29 Leta 1595 so se prekdonavski protestanti razcepili v dve loeni in samostojni cerkveni obestvi - kalvinsko in evangeliansko augsburke veroizpovedi. Od leta 1596 so morali evangelianski duhovniki obvezno podpisovati tako imenovano Formulo Concordiae. Ker med podpisniki tega obrazca soglasja oz. zvestobe v letih 1596-1601 ne najdemo nobenega evangelianskega duhovnika z gornjelendavskega, dolnjelendavskega in medmurskega ozemlja, naj bi bil to dokaz, da so bili vsi kalvinske veroizpovedi.30 V letih 1595-1624 je deloval pri Sv. Juriju tudi kalvinski dekanat. Katoloke upnije so bile v tem asu v rokah kalvincev. Vizitacijski zapisnik iz leta 1627 poroa tudi o sorazmerno dobri organiziranosti cerkva in ol. Lendavski grof Kritof Banffy je leta 1608 prestopil v katoliko vero in tako na svojem ozemlju s pomojo misijonarjev jezuitov spreobraal protestantsko prebivalstvo po vaseh v katoliko vero.31 Zmaga nad Turki pri Monotru leta 1664 in vasvarski mir sta katoliko usmerjeni oblasti pripomogla, daje zaela z razievanjem na verskem podroju. Zaela seje protireformacija in v marcu ter maju 1672 so protestantom odvzeli osem cerkva. Naslednji veji val protireformacije je bil leta 1732, ko so jim odvzeli e preostalih 5 cerkva. Protestanti so ostali brez cerkva, zato so bili prisiljeni hoditi vsaj dvakrat letno k bogosluju v najblije artikularne kraje na Madarskem. Najblija sta bila Nemes Cs in urd. Kljub posredovanju vernikov na cesarskemu dvoru in osebno pri sami cesarici protestanti verske svobode niso dobili vse do tolerannega patenta Joefa II. leta 1781, ki seje zael v Prekmurju uresnievati ele leta 1783, ko so bile oblikovane tri evangelianske upnije: Puconci, Krievci in Hodo, ki so obsegale tudi do 58 naselij in skupaj 2.234 druin. Z leti so se iz teh treh upnij oblikovale e druge.32 Pietistino usmerjeni nemki protestanti so s svojo misijonarsko dejavnostjo posegli, predvsem na pobudo tudenta Franca Temlina, na slovstveno podroje. Tako je leta 1715 v Halleju na Sakem izel v prekmurini Luthrov Mali katekizem v prevodu Franca Temlina, zatem e nekaj osnovnih knjig, kot so abecedniki, ubeniki v obliki prironikov, Kuzmiev prevod Nove zaveze, pesmarica, molitvenik ipd.33 al o obredniku ali agendi iz leta 1587, o kateri sicer zamegljeno govorijo pisni viri, do danes ni znano e ni konkretnega.34 Pomemben vpliv na konfesionalno podobo te pokrajine je imela ustanovitev nove sombotelske kofije leta 1777. Dotakratno ozemlje kofije je bilo zelo obseno, tako da niso zmogli obvladovati dejavnosti. Ker je bil povrhu na tem obmoju e protestantizem, so se ga seveda eleli imprej znebiti. Iz treh kofij (zagrebke, gyrske in vespremske) je bila oblikovana nova, sombotelska kofija. Usmerila seje v pastoralno in knjievno dejavnost, kajti cilj e prvega kofa Szylyja je bil, da vrne protestante v naroje rimske cerkve v e vejem tevilu, e bodo od nene mladosti v znanju prav izobraeni in e bodo dobili oporo v knjigah v narodnem jeziku za raziskovanje katolike dogme."35 Ta prvenstveni namen sicer ni bil
185
Franc KUZMIC
doseen, je pa bilo to dejanje dobrodolo pri utrjevanju narodne zavesti, tako da ob koncu prejnjega stoletja Prekmurci niso podlegli monim madarizacijskim pritiskom in raznarodovalni politiki. Z druge strani pa je elel kof onemogoiti, da bi katoliki duhovniki in uitelji pri svojem delu uporabljali e obstojee protestantske knjige oz. bi jih te ideoloko iztirile. Okrog leta 1773 so se zaeli v deeli ob Muri naseljevati idje, in sicer z madarske strani. Najve jih je bilo v Lendavi, Murski Soboti, Beltincih in nekaj e po vaseh (ena tretjina). Najve idov je bilo v Prekmurju leta 1889, in sicer 1.107. Z leti je nato tevilo upadlo. Sinagoge so bile v Lendavi, Beltincih, Murski Soboti in Monotru. Nacistini genocid jih je v asu druge svetovne vojne popolnoma uniil. Sinagog ni ve, le lendavsko prenavljajo v zgodovinski spomenik. Med obema svetovnima vojnama je bil v Murski Soboti sede izraelitske verske skupnosti za celotno Slovenijo.36 Z razpadom avstroogrske monarhije po prvi svetovni vojni in z ustanovitvijo kraljestva SHS so se morale v mejah nove drave cerkveno-upravno preoblikovati tudi verske skupnosti. Statistini podatki, sicer iz leta 1921, izpriujejo naslednjo podobo: 66.602 katoliana, 23.899 evangelianov a. v., 642 idov in 929 kalvincev.37 Katoliani iz sombotelske kofije so bili vkljueni v mariborsko kofijo, evangeliani pa so leta 1922 ustanovili svoj seniorat. Kljub prizadevanjem niso mogli najti s Slovaki v Vojvodini skupne kofije in tako so se prikljuili k nemki kofiji s sedeem v Zagrebu. Podobno je bilo z idi, ki so gravitirali delno v Avstrijo (radgonski del), medtem ko je soboki rabinat spadal pod Sombotel, lendavski pa pod Veliko Kanio. Po veletnih prizadevanjih soboke izraelitske verske obine so bili nato s 1. januarjem 1929 prikljueni k sobokemu rabinatu e idje iz mariborskega in ljubljanskega obmoja. Kalvinci so bili razporejeni v tiri upnije, ki pa so bile vse na madarski strani. Ker odslej ni bilo ve zaledja, Vojvodina pa je bila predale, so kot peica organizacijsko in sploh oslabeli ter skoraj izumrli.38 Sezonstvo in migracije so v prvih desetletjih dvajsetega stoletja pripomogle k e veji barvitosti in tevilnosti verskih skupnosti v Prekmurju med obema vojnama. Leta 1927 seje vrnila iz Amerike domov v Fokovce na Goriko Franika Solar. Leta 1925 se je v Ameriki seznanila s tako imenovanim neoprotestantizmom, konkretneje z baptistinim naukom in cerkvijo ter to sprejela. Ko se je tudi mo odloil za to, sta zaela v domai hii z bogosluji. Prihajalo je zelo veliko ljudi, tako da vsi niti niso imeli v hii prostora in so morali ostati zunaj ter spremljati bogosluje skozi okna in vrata. Kmalu zatem so se povezali z baptisti iz Medmurja. ez nekaj let so se prikljuili binkotni cerkvi.39 Leta 1976 je bila prijavljena prva in doslej edina baptistina cerkev v Prekmurju, in to v Murski Soboti. Zaetki binkotne cerkve v Prekmurju segajo v leto 1933, ko sta prila na obisk v Veico v Prekmurju zakonca Mihok. Bila sta misijonarja in Mihokova soproga je bila doma iz Veice. Sorodniki ter nekateri vaani, sasoma pa e okoliani, so se hitro odloili za duhovno gibanje, ki sta ga oznanjala. Zanimivo je, da je bila to nekakna naslednja stopnja pietizma, ki je bil med prekmurskimi protestanti znan e pred dvesto leti, zato tudi lahko razumemo, zakaj evangelianski duhovniki niso uradno in naelno nasprotovali temu gibanju. Nestrpnost so netili le gostilniarji in drugi vaki verski nestrpnei. Iz Veice se je potem binkotno gibanje oz. cerkev razirila e v druge kraje po Prekmurju.40 Med obema svetovnima vojnama so stekle priprave tudi za gradnjo srbske pravoslavne cerkve. V Murski Soboti in ob severni meji so namre sluili in iveli oficirji, vojaki, oroniki,
186
Konfesionalna podoba prostora ob Muri
graniarji, potem druge druine, celo nekateri pribeniki iz Rusije. Leta 1933 se je zaela akcija zbiranja sredstev za gradnjo pravoslavne cerkve v Murski Soboti v bizantinsko srbskem slogu, ki naj bi bila posveena sv. Cirilu in Metodu. Obina je darovala parcelo, precej sredstev pa so zbrali pri podjetnikih in meanih. Priprave so se zavlekle do vojne, tako do udejanjenja tega projekta ni prilo.41 Na koncu naj e pripomnim, da kljub tako pestri konfesionalni podobi skozi vso zgodovino deele ob Muri med ljudmi ni bilo neke izrazite verske nestrpnosti.42 Navadili so se iveti drug ob drugem in se sprejemati tudi z razlinimi nazori. Tisti, ki so pa kdaj skuali netiti versko nestrpnost, niso uspeli. Celo uradnim cerkvenim oblastem vasih to ni uspelo.
Irena Savel, Prazgodovinske naselbine v Pomurju, (Murska Sobota : Pomurska zaloba, 1994), 11-18. Stanko Pahi, eleznodobne najdbe v Slovenskih goricah, v: Arheoloki vestnik 1966, 122. 3 Prim. B. Teran, Stareja elezna doba na Slovenskem tajerskem, v: Katalogi in monografije 25, Ljubljana; I. Savel, n. d., 22. < I. Savel, n. d., 38. 5 Glej op. 4, str. 46. 6 Idol iz Bukovnice je izdelan iz fineje preiene gline, sivo do sivo rjavo gan z odlomljenim zgornjim delom, spodnji del pa se zakljui s ploato stojno ploskvijo, iz katere izhaja odlomljen podaljek, ki bi bil lahko del nog. Viina ohranjene figurice je 4,8 cm, irina v zgornjem delu 2,7 cm, v spodnjem pa 4,2 cm, v debelino pa meri 2,5 cm. eprav je enostavne stilizirane oblike, pa ga na sprednjem in zadnjem delu krasi bogat ornament, ki ponazarja oblailo. Le-ta je izdelan v tehniki brazdastega vreza z motivom cikcak linij in bodee ice. Zadnji in oba stranska dela so enako okraeni. Na sprednjem delu se cikcak linije ob straneh zakljuujejo z vrezano navpino rto, po sredini pa potekajo prene kratke zareze, ki v spodnjem delu prehajajo v vrezan okras v obliki rke V, kakren se pojavlja v prazgodovinskih kulturah, ki ga Marija Gimbutas simbolizira s ptii." (Savel 1994, 46). 7 Savel, n. d., 78. 8 Kombinacija teh dveh simbolov, kot npr. sonna ladja, sonni voz s ptijimi perutmi, je po eni izmed razlag simbol pripronje za vodo ob suah in poarih v sunih letih. 9 Jano Slepec, A muraszombati r. k. templompit bizottsg lseinek jegyzknyve. upnijski arhiv v Murski Soboti. 10 Mitras je bil bog svetlobe in boanstvo dobrega. Rodil seje iz skale, nato prestal tevilne preizkunje, daje lahko daroval prvo ivo stvar na Zemlji in to je bil beli bik. Bika je moral prinesti v votlino (naroje zemlje) in ga tam zaklati. To je bilo obenem stvarjenje rastlinstva, ivalstva in loveka. Pri tej daritvi so bila prisotna e druga boanska bitja (simboli). Na Mitrovi strani sta bila Kaa-Zemlja in Pes, porajajoe se ivljenje pa je hotel zastrupiti korpijon, sestavni del zla. Pri daritvi sta mu pomagala e boanstvi sonnega vzhoda in zahoda (Cantes in Cantopates). Pozneje je Mitras novonastalo ivljenje spremljal in varoval. ivim bitjem je dal tudi vodo, ki jo je s puico priklical iz skale. Na zemeljski poti je z bogom sonca sprva tekmoval, na koncu pa je uival njegovo pomo in podporo. V kultu sta se v tretjem stoletju ti boanstvi e skoro povsem izenaili. Ko je Mitras opravil vse naloge, se je vrnil v naroje boanstva svetlobe in dobrega. Ob koncu sveta naj bi po tej veri e enkrat priel darovat vse ivo, da bi ga tako odreil za sreno ivljenje. - Povzeto po I. Curk, Ohranjeni mitreji na Slovenskem, Ljubljana 1972, str. 4. 11 Joe Smej, Poganski tempelj, v: Stopinje 1972, 23. 12 Prim. Branko Kerman, Arheoloka podoba Sobote, v: Separatio 1994, 67-72; isti, e enkrat - o antinem nagrobniku iz soboke cerkve, v: Vestnik 43 (1991) 13 (4. IV); isti, Dve antini nagrobni teli iz Sobote, v: Zbornik sobokega muzeja 2, Murska Sobota 1992, 5-12. 13 Ena od uredb o spravljanju tejih kamnitih in zlasti napisnih spomenikov k najblijim cerkvam je bila izdana leta 1828 (prim. S. Pahi, Seznam rimskih kamnov v Podravju in Pomurju, v: Arheoloki vestnik 1977, 25). 14 Fran Kovai, Zgodovina lavantinske kofije, Maribor 1928, 23; Joef Koi, Starine eleznih ino salaskih Slovenov, v: ZN 1914, 93; Josip Gruden, prav tam. 15 Prim. Milko Kos, Conversio Bagoariorum et Carantanorum, (Ljubljana, 1963), 137.
2
187
Franc KUZMIC
Milko Kos, Gyrgy Balanyi. Zanimivo je Koievo pisanje: Te cerkve slovenske, kako niti te perveje, so nej mle trna, nej zvona, teri bi dobre liidi k booj slubi vabo, nego so po vkiip zbitih blanjah ropotali, gda so ldstvo k booj slubi vabili. Nae perve papinske cerkve so bile male, lesene, za volo malo kerenikov i zmenkanja metrov i stroka." - ZN 1914, 99-100. ,8 Visitatio Kazoiana 1698 (kofijski arhiv v Sombotelu). 19 Ivan Zelko, Cerkvenoupravni poloaj Slovenske krajine od 798 do 1958, v: Zbornik sobokega muzeja 3, Murska Sobota 1994, 39-48; isti, Zgodovinski pregled cerkvene uprave v Prekmurju, v: Zbornik ob 750-letnici Mariborske kofije, Maribor 1978, 103-119. 20 Ivan Zelko, Murska Sobota kot sede arhidiakonata in cerkvenoupravna pripadnost Prekmurja v srednjem veku, v: Kronika 11 (1963), 38-51. 2ilvan Zelko, Soboka cerkev, v: Druina 12 (1963) 12, 93-94. 22 Prim. Gusztv Wenzel, Codex diplomaticus Arpadianus continuatus. X. Budapest 1873, 250; Ivan Zelko: Prekmurje do leta 1500 (Murska Sobota, 1982). 23 Prim. Franc ebjani, Protestantsko gibanje panonskih Slovencev (Murska Sobota 1977), 12; Franc Kuzmi, Protestantizem v Lendavi in okolici, v: Lendava-Lendva 1192-1992, Lendava 1994, 35. 24 Franc Kuzmi, Protestantizem v Lendavi in okolici, v: Lendava-Lendva 1192-1992, Lendava 1994, 36. 25 Prva knjiga ima 65 strani in je kratek pouk o pripravi na smrt - Az hallra val kszletrl rvid tanossg... (Lyndvae 1573). Druga knjiga v obsegu 48 strani vsebuje razmiljanja in prevod dela nemkega protestantskega teologa Urbnusa doktorja Regiusa - Az rdgnec a penitencia tart Bnssel val vetekedsrl... (Also Lindun 1573). Tretja in obenem zadnja Hofhalterjeva knjiga iz lendavske delavnice je 561 strani obsegajoa postila- Postula, az evangeliomoknac... (Also Lyndvan 1574). 26 Prva knjiga na Madarskem je izla leta 1473 v Budimpeti, in sicer v latinini z naslovom Cronica Hungarorum. 27 Prva tiskana knjiga na Slovenskem je bil Dalmatinov prevod dela Jezus Sirah, ki gaje natisnil leta 1575 Jan Mandelc. 28 Prim. Franc ebjani, n. d., 14 29 Ivan kafar, Izvirna poroila, regesti in zapisi o delovanju luteranov (evangelianov) na Petanjcih 1592-1637, v: AES 6, Ljubljana 1984, 155-222. 30 Ivan kafar, Gradivo za zgodovino kalvinizma in luteranstva na ozemlju belmurskega in beksinskega arhidiakonata, v: AES 3, Ljubljana 1981, 81-170. 31 Franc Kuzmi, Protestantizem v Lendavi in okolici, v: Lendava 1192-1992, Lendava 1994, 35-38. 32 Danesjihje 10. "Nadrobneje v: Ivan kafar, Bibliografija prekmurskih tiskov od 1715 do 1918. (Ljubljana : SAZU, 1978). 34 Prim. Franc ebjani, Agenda Vandalica - prekmurski tisk iz 16. stoletja, v: ZN 1969, 242-245; isti, Agenda Vandalica" in Bakoev rokopisni obrednik, v: ZN 1977, zv. 1-2, 157-163. 35 Ivan kafar, Madari o prvih tirih knjigah Mikloa Kuzmia, v: ZN 1975, zv. 2, 247. 36 Franc Kuzmi, idje v Prekmurju (Murska Sobota, 1990). 37 Prim. Prekmurje. Seznam obin (Okrajno glavarstvo v Murski Soboti, 1921). 38 Franc Kuzmi, Pregled cerkvene uprave v Prekmurju v obdobju nastajanja kraljevine SHS, v: ZN 1989, zv. 2, 149-159. "Vladimir Gradnik, Isus me ljubi i ja ljubim Isusa. Izvori (Novi Sad) 24 (1981) 1, 12-13. 40 Franc Ouek, 40 let. Veica (KBC), 1973. 41 Franc Kuzmi, O nameravani gradnji pravoslavne cerkve v Murski Soboti v obodbju med obema vojnama, v: V edinosti. Ekumenski zbornik. Ljubljana-Maribor (SES) 1989, 52-54. 42 Franc Kuzmi, Soitje in strpnost v konfesionalni barvitosti Prekmurja, v: V edinosti. Ekumenski zbornik. Ljubljana-Maribor (SES) 1995, 126-137.
17
16
188
Konfesionalna podoba prostora oh Muri
THE CONFESSIONAL PICTURE OF THE REGION ON THE MURA RIVER Ever since the pre-historic times traces of piety can be found in the region of Prekmurje, Slovenia, mostly in the form of archaeological findings of idols at different sites (afarsko, Bukovnica, Dolnji Lako). From the time period of the Antique there are only two Roman tombstones, several small archaeological findings and sepulchral mounds, yet nothing more definite as regards the piety. Also there are no sound proofs regarding the alleged Mitra Cult of Murska Sobota. The people of Prekmurje adopted Christianity in the latter part of the 8th Century; records tell us about some churches which, however, could not be located with definite reliability. Still there are a few churches originating from the Middle Ages. Protestantism came to these parts in the middle of the 16th Century when the Lendava counts of Banffy adopted it. At the closing of the 16th Century, along with the Augsburg confession, Calvinism also came to prominence, if only for some time; at first Calvinism used to be the prevailing faith whereupon it has gradually disappeared in the next few centuries. The reintroduction of Roman Christianity was realised in two waves, the first one from 1672 on and the second one from 1732 on. From then on protestantism was officially prohibited although it could never be uprooted; it continued to live illegally and in exile. Due to the Franz Josef reforms and the Tolerance Patent protestantism was officially revived in 1783. From the religious as well as political point of view the Szombathely diocese (established in 1777) was of vital importance; it was at this time that the Prekmurje Catholics started their own literature. In the latter part of the 18th Century Jews appeared in Prekmurje building sinagogues (Lendava, Beltinci, Murska Sobota) thus contributing to the life of the region. With the fall of the Austro-Hungarian Empire the church administration has been modified due to all the faiths having been administratively bound to Hungary and this modification has dealt some of them a severe blow. During the time period between World War One and World War Two, the Baptist, Pentecost and Orthodox faiths (confessions) have come to prominence. Despite the multi-confessional versatility there has never been any major religious intolerance.
189
190
Vlker an der Mur
Gernot Peter OBERSTEINER ETHNISCHE ASPEKTE BEI ADEL UND BRGERTUM IN DER STEIERMARK ZWISCHEN 1700 UND 1850 Die ethnische Entwicklung der Bevlkerung des Herzogtums Steiermark war am Ende des Mittelalters weitgehend abgeschlossen, die Sprachgrenze gezogen. Von der Mitte des 16. bis zu jener des 18. Jahrhunderts wuchs die steirische Bevlkerung um ber 70 Prozent, durch Verschiedenheiten in der Agrarverfassung regional unterschiedlich zwar, doch im wesentlichen aus eigener Kraft. Diese Entwicklung wurde lediglich durch den Dreiigjhrigen Krieg, die Trkeneinfalle, Pest und die Kuruzzenkmpfe unterbrochen. Vielmehr trugen Steirer in anderen Teilen der Monarchie zum Wiederaufbau verdeter Gebiete oder berhaupt zur Kultivierung von Neuerwerbungen bei. Etwa in sterreich unter der Enns nach den Osmanenkriegen, im Banat als Bergleute, gezwungenermaen als religis motivierte Transmigranten aus dem Salzkammergut in Siebenbrgen oder in josephinischer Zeit freiwillig in Sdungarn oder Galizien. Durch die Napoleonischen Kriege und die schlechte Wirtschaftslage in den 1840er Jahren unterbrochen, sollte dieses Bevlkerungswachstum bis zum Ersten Weltkrieg anhalten. Trotz der genannten relativen Statik der ethnischen Bevlkerungsverhltnisse sind in der Steiermark im 18. und frhen 19. Jahrhundert Zuzge aus anderen Erblanden sowie dem Ausland zu beobachten. Zu berichten wre beispielsweise ber die signifikante Zuwanderung von Hndlerfamilien aus Carnia und dem Venetianischen Raum im frhen 18. Jahrhundert: Ihre Namen (etwa DECRINIS, DELLEFANT, CAPELLARI und andere) finden sich heute noch in der Steiermark. Dem aus Grz stammenden Kaspar Andreas von JACOMINI verdankt die Stadt Graz in den Jahrzehnten um 1800 die Anlage eines ganzen, nach ihm benannten Stadtteiles. Handwerker und Gewerbetreibende aus den Stdten und Mrkten anderer, berwiegend deutscher Lnder der Monarchie lieen sich, zum Groteil noch in Zeiten der wandernden Gesellen, in Brgergemeinden der Steiermark nieder. Das Grazer Brgerbuch verzeichnet zwischen 1720 und 1819 vereinzelte Zuzge aus Ungarn, Bhmen, Mhren und der Untersteiermark, meist Angehriger deutscher Brgerfamilien. Und auch zahlreiche Adelsfamilien (neue und alte) verlegten im 18. und frhen 19. Jahrhundert den Mittelpunkt ihrer Interessen in unser Herzogtum. Das umfangreiche Thema auf einen Teilbereich einschrnkend, soll im folgenden nun kurz untersucht werden, welche Aufflligkeiten zur Herkunft der landesfrstlichen Beamtenschaft und der Landstnde im 18. und frhen 19. Jahrhundert es gibt - ergnzt durch Ausblicke in die Zeit nach 1850. Der einheitliche Obrigkeitsstaat mit einer starken Armee war ein Ideal des aufgeklrten Absolutismus. In ihren sterreichischen Erblndern erhielten Maria Theresia und Joseph II. durch neue, rein landesfrstliche Behrden den Durchgriff auf den einzelnen Untertanen. Der juristisch und in den Kameri- und Policeywissenschaften ausgebildete Beamte, vielseitig verwendbar und quer durch die gesamte Monarchie zu versetzen, wurde ebenso zur Sttze des
191
Gemot Peter OBERSTEINER
Staates wie die Angehrigen der reformierten Armee. Rekrutiert wurde der Beamte und Offizier neuen Typs aus den alten Familien des Hofadels, in zunehmendem Mae aber aus dem Brgertum und dem aus diesem bereits hervorgegangenen frisch nobilitierten Verdienstadel. Was lt sich nun hiebei fr die Steiermark beobachten? Nach der Zerschlagung des innersterreichischen Lnderkomplexes in den Jahrzehnten nach 1740 richtete Maria Theresia auch hier neue Landesbehrden und -gerichte sowie die so wichtigen Kreismter auf der regionalen Ebene ein. Zahlreiche neue systemisierte Stellen fr Beamte wurden so geschaffen und boten Verdienst- und Karrieremglichkeiten. Die hchsten Konzepts- und Verwaltungsbeamten der ersten Stunde in der neuen Mittelbehrde, der Reprsentation und Kammer, kamen 1748 bemerkenswerterweise berwiegend aus dem Ausland, und zwar besonders aus jenen Teilen Schlesiens, die im Erb folgekrieg an Preuen verlorengegangen waren. Mitglieder so prominenter Adelsfamilien wie SCHAFFGOTSCH oder HAUGWITZ und anderer, auch brgerlicher Familien Bhmens und Schlesiens sollten ein Aufmucken der eingesessenen Landstnde gegen die neuen Verhltnisse unterbinden. Beide Familien erhielten jedoch die steirische Landstandschaft, ihre Kinder kamen in Graz zur Welt. Die Landstandschaft war gem adeligem Selbstverstndnis Voraussetzung fr den Besitz eines landtflichen Gutes, sie konnte aber auch ehrenhalber verliehen werden - etwa an die Spitzen der Wiener Hofbrokratie, um sich ihrer allfalligen Gunst zu versichern. Der Katalog der erhaltenen Landmannschaftsakten im Steiermrkischen Landesarchiv verzeichnet fr die Zeit von 1700 bis 1849, der Aufhebung der alten Landstnde, 236 Neuaufnahmen. Darunter berwiegen jene Familien, die entweder bereits Landstnde in anderen deutschen Erblanden waren, aus Adelsfamilien des heiligen rmischen Reiches stammten oder neugeadelte Steirer waren. Neben einer irischen, vier polnischen, sieben ungarischen und 16 bhmisch-schlesischen Familien fllt die relativ hohe Zahl von 43 Verleihungen an Adelsfamilien romanischer Lnder (Italien, Frankreich, Belgien und Spanien) auf. Die LESLIE aus Schottland und die INZAGHI aus dem Raum Como waren bereits 17. Jahrhundert eingewandert. Gewi waren diese Familien durch ihr Heiratsverhalten bereits weitgehend assimiliert. Doch ihre Namen sind es, die in der Landtafel, in den Verlassenschaftsakten des adeligen Landrechts und nicht zuletzt in den Pfarrmatriken der gesamten Steiermark aufscheinen und dem steirischen Adel des 18. und 19. Jahrhunderts ein internationales Flair verleihen. Mitglieder der genannten Familien haben sich in der Hauptsache wohl der Karriere in der kaiserlich-kniglichen Armee oder ihren Grundherrschaften und Wirtschaftsbetrieben gewidmet. Einige erscheinen auch in der Zivilverwaltung, doch ist diese in unserem gesetzten Zeitraum in berwltigendem Mae von jenen Familien dominiert, die aus den deutschen Erblndern und aus dem Reich stammten. Dieses Ergebnis erbrachte eine stichprobenartige Auswertung des Personalstandes von Gubernium (Rat und engere Beamte) und Kreismtern in der Steiermark in den Jahren 1777, 1800, 1826 und 1848. Von den dabei erfaten 690 Namen sind - die eine oder andere Doppelnennung vorbehalten - rund knapp mehr als zehn Prozent als slawisch anzusprechen. Die Namenstrger stammten hievon zum grten Teil aus der Untersteiermark, dazu kamen einige wenige Kroaten, Bhmen und Polen. Nur knapp fnf Prozent des Namenmaterials ist romanischer Provenienz, ein verschwindend kleiner Teil von nicht einmal einem Prozent ungarisch. 1826 und 1848 fllt bereits eine leichte Zunahme der slawischen Familiennamen auf, sowohl in der Grazer Zentralbehrde als auch in den
192
Ethnische Aspekte bei Adel und Brgertum in der Steiermark zwischen 1700 und 1850
Kreismtern. Doch beschrnken sich diese noch auf Beamte des mittleren und unteren Kanzlei- und Rechnungspersonals. Einstieg und Sprungbrett fr Brgerliche bildete eben diese untere Verwaltungsebene: Eine Stelle im Konzept- oder Kanzleidienst eines Kreisamtes, als Pchter oder lediglich Verwalter einer Staatsherrschaft, in einem Wirtschaftsamt oder hnliches. Als Beispiel mge hier die Familie der BLAGATINSCHEGG dienen. Als Besitzer des Gutes Rosenhof und Pchter der Herrschaft Ebersfeld, beides in der Untersteiermark gelegen, wurde Franz BLAGATINSCHEGG 1815 in den Adelstand erhoben mit dem Prdikat Edler von Kaiserfeld". Beobachtet, doch noch genauer erforscht werden mu die Tatsache, da die NeuNobilitierten jener Jahrzehnte fast ausschlielich deutsche Adelsprdikate erhielten. Auch jene, deren Familienname etwa slawischer Herkunft war. Bei der Familie BLAGATINSCHEGG kommt dazu, da sie in der Folge bemht war, sich nur Edle von Kaiserfeld" zu nennen und den alten Familiennamen wegzulassen - ein Bestreben, das ihnen von den sterreichischen Behrden untersagt wurde. Nichtsdestotrotz hat sich Moritz BLAGATINSCHEGG Edler von KAISERFELD, der steirische Landeshauptmann in der Zeit des Liberalismus, stets nur nach seinem Prdikat genannt.(Ich berufe mich hier auf neueste Forschungen seines Nachkommen Hans KAISERFELD.) An diesem Beispiel wird ersichtlich, da sich der soziale Aufstieg dieser Familie in der ersten Hlfte des 19. Jahrhunderts in starker Anlehnung an die dominante deutsche Sprachgruppe und Nation" vollzog. Deutsche Beamte des Konzeptsdienstes engagierten sich im Vormrz auch in den zahlreichen Patriotischen und Landwirtschaftsgesellschaften, Lese- und Musealvereinen, und trugen so zum bildungs- und wirtschaftsbrgerlichen Element der Landes und zu dessen nationaler Identitt bei. Wesentlicher als der namenkundliche oder ethnische Aspekt scheint der soziale Wandel innerhalb der Beamtenschaft hinsichtlich der Zugehrigkeit zu Adel oder Brgertum zu sein. Waren 1777 noch 100 Prozent der Gubernialrte Adelige gewesen, hatte sich das Verhltnis 1848 auf 40 zu 60 Prozent gendert. Das Verhltnis von adeligen zu brgerlichen Gubernialbeamten blieb mit 21 zu 79 Prozent uerlich vllig ident. Doch waren 1777 smtliche adeligen Beamten lediglich Ritter oder einfache Adelige, whrend 1848 etwa ein Viertel Hochadelige (Grafen, Freiherren) darunter waren. Die Zahl der adeligen Kreishauptleute sank im genannten Zeitraum von 100 auf 80 Prozent, doch waren 1848 nur mehr 40 Prozent Hochadelige in dieser Funktion ttig. Der Anteil adeliger Kreisadjunkten bzw. Kommissren war im Jahre 1800 bereits von 100 Prozent auf knapp 55 Prozent halbiert worden und blieb bis 1848 auf diesem Niveau. Auf der Ebene der Kreisbeamten schlielich stand es 1800 noch 21 Prozent Adel zu 79 Prozent Brgern. 1848 hatten die Brger mit 96 Prozent und 4 Prozent Neunobilitierten bereits triumphiert. Denn rechnet man (mit Nikolaus von PRERADOVICH) die erst wenige Jahre oder Jahrzehnte zuvor als Beamte in die beiden unteren Adelschargen Erhobenen noch dem Brgertum zu, wird die fortschreitende Dominanz dieser Schichte gegenber dem alten und Hochadel in der landes frstlichen Verwaltung noch eindrucksvoller. Die Rekonstruktion von Karrieren anhand von Behrdenhandbchern und Personalakten zeigt eine starke horizontale Mobilitt der hheren und mittleren Beamtenschaft. Und dies keineswegs nur im eigenen Erbland oder nur in der Lndergruppe Innersterreich. Lediglich die unteren Amtschargen waren lokal gebundener, obwohl es auch hier zu Diensttausch quer
193
Gernot Peter OBERSTEINER
durch die Monarchie kam. Vom Studienabschlu und erstem Konzeptpraktikum bei einer Behrde bis zu seiner Jubilation konnte ein hherer Beamter der sterreichischen Monarchie Funktionen in zehn und mehr Stellen in verschiedenen Lndern bekleiden - fr einen heutigen vergleichbaren Bundesbeamten der Republik sterreich bei stark reduziertem Staatsgebiet bereits undenkbar! (Die Europische Union bietet hier wieder Mglichkeiten der Horizonterweiterung.) Die Kenntnis der jeweiligen Landessprache war selbstverstndlich Anstellungskriterium. Versetzungsgesuche von untersteirischen Kreiskommissren des 18. Jahrhunderts, die der windischen Sprache nicht mchtig waren, zeugen davon. Amtssprache war deutsch, doch erschienen seit der Regierung Maria Theresias wichtige Patente bereits in zweisprachigem Druck. Fr die meisten Spitzenbeamten war ihre Stellung in der Steiermark entweder nur Ausbildungs- oder Durchgangsstation, bei entsprechendem Dienstalter mglicherweise auch Hhepunkt der Karriere. Der aus prominentestem Krainer Adel stammende 21jhrige Heinrich Graf AUERSPERG etwa trat 1742 in Graz in Gerichtsdienste, wechselte in die Krainer Reprsentation, bte sich im Dienst des Grazer Kreisamtes und ging als Reprsentationsrat nach Laibach zurck. Anschlieend Prsident der Grafschaften Grz und Gradia, dann wiederum Rat bei den Grazer und Laibacher Landesbehrden, und Chef in Grz und Gradia, wurde AUERSPERG 1773 Prsident der Hofrechenkammer in Wien. Ein Jahr spter Gouverneur von Galizien, krnte er seine Karriere 1780 als bhmisch-sterreichischer Hofkanzler. Und - der Ausblick in die zweite Hlfte des 19. Jahrhunderts sei gestattet - als der aus bhmischem Kleinbrgertum stammende Guido KBECK von KBAU im Jahre 1870 zum Statthalter der Steiermark ernannt wurde, konnte er bereits auf eine 20jhrige Dienstzeit an Behrden in Bozen, Innsbruck, Mailand, Wien, Laibach, Triest, Grz und Klagenfurt zurckblicken. Seine Nachkommen leben heute noch in der Steiermark. Zum Ausdruck kommen soll hier, da es mehr oder weniger vom beruflichen Werdegang des einzelnen Beamten oder Offiziers abhing, ob er sich fr dauernd in der Steiermark niederlie und ethnisch relevant" wurde (sprich: eine Familie grndete) oder ob er in ein anderes Land weiterwanderte. Betrachtet man etwa die Liste der 17 steirischen Gouverneure bzw. Statthalter von etwa 1760 bis 1918, so zeigt sich, da nur zwei von ihnen steirischen Familien entstammten. Die brigen 15 kamen aus bhmischen, Krntner, schwbischen, irischen, italienischen, ungarischen oder franzsischen Adelsfamilien. Hierin steckt offenbar politisches Kalkl, wollte der Landesfurst doch eine zu groe Affinitt seiner Reprsentanten mit dem Land vermeiden. So entstammte auch ein nur scheinbar Paradedeutscher" Mathias Constant von WICKENBURG, der 1830 bis 1849 Gouverneur war, im Grunde der italienischen Familie CAPELLO, die erst seit zwei Menschenaltern in pflzischen Diensten gestanden war. Bei den Landeshauptleuten der Steiermark haben aber die steirisch-innersterreichischen Platzhirsche" das Sagen: die KHUENBURG, WILDENSTEIN, HERBERSTEIN, KHEVENHLLER, BREUNER, ATTEMS, WURMBRAND und GLEISPACH. Anders ist das Verhltnis bei den Bischfen in den Dizesen Seckau und Lavant. Seckau wurde zwischen 1700 und 1900 von acht Tirolern, zwei Krntnern, einem Krainer, einem Wiener und nur zwei Steirern verwaltet. An der Spitze von Lavant standen im selben Zeitraum fnf Tiroler, zwei Schwaben, ein Friulaner, ein Krainer und sieben Steirer. Mig zu erwhnen, da erst ab etwa 1820 das brgerlich-buerliche Element hier den alten Hochadel verdrngte und in Lavant auch erste nichtdeutsche Bischfe erscheinen. Der erste und einzige
194
Ethnische Aspekte bei Adel und Brgertum in der Steiermark zwischen 1700 und 1850
Bischof von Leoben, Graf ENGEL VON UND ZU WAGRAIN, wurde ebenfalls aus sterreich ob der Enns importiert. Zusammenfassend lt sich daher sagen: Brgertum und Adel sowie die sich aus beiden Gruppen rekrutierende landesfrstliche Beamtenschaft der Steiermark im 18. und frhen 19. Jahrhundert waren zu weit ber 80 Prozent deutscher Herkunft. Zuwanderer aus romanischen und slawischen Lndern der Monarchie vermgen in diesem Zeitraum jedoch das ethnische Spektrum dieses Landes zu bereichern. Besonders fr Spitzenpositionen im landesfrstlichen Dienst werden mit Vorliebe Landfremde herangezogen. Viel eindrucksvoller und bedeutsamer als der ethnische Aspekt ist einerseits die bemerkenswerte horizontale Mobilitt der hohen Beamtenschaft sowie weitgehende Verdrngung des Hochadels durch den neunobilitierten Verdienstadel und das Brgertum innerhalb der steirischen Landes- und Kreisverwaltung bis zur Mitte des 19. Jahrhunderts.
Quellen und Literatur in Auswahl: Kaiserl. Knigl. Innersterreichischer Instanzkalender auf das Jahr 1777 (Graz 1777). Schematismus fr Steyermark auf das Jahr 1800 (Graz 1800). Schematismus fr das Herzogthum Steyermark auf das Jahr 1826 (Graz 1826). Handbuch des Herzogthumes Steiermark fr das Jahr 1848 (Graz 1848). - Nikolaus von PRERADOVICH: Die Fhrungsschichten in sterreich und Preuen (1804-1918). Mit einem Ausblick bis zum Jahre 1945 (Wiesbaden 1955)(= Verffentlichungen des Instituts fr europische Geschichte Mainz 11). Derselbe: Die soziale Herkunft der sterreichischen Kirchenfrsten (1648-1918). In: Festschrift Karl Eder zum siebzigsten Geburtstag. Hrsg. von Helmut J. MEZLERANDELBERG (Innsbruck 1959), 223-243. Fritz POPELKA: Die Brgerschaft der Stadt Graz von 1720 bis 1819. Ihre blutmige und berufliche Gliederung nach den Brgerbchern, nebst einer alphabetischen Liste der Brgeraufnahmen (Baden bei Wien 1941 )(= Verffentlichungen des Wiener Hofkammerarchivs V). Ernst BRUCKMLLER: Sozialgeschichte sterreichs (Wien, Mnchen 1985). Heimold HELCZMANOVSZKI (Hrsg.): Beitrge zur Bevlkerungsund Sozialgeschichte sterreichs. Neben einem berblick ber die Entwicklung der Bevlkerungs- und Sozialstatistik (Wien 1973). Manfred STRAKA: Verwaltungsgrenzen und Bevlkerungsentwicklung in der Steiermark 1770-1850 (Graz 1978)(= Forschungen zur Geschichtlichen Landeskunde der Steiermark XXXI). Alessio FORNASIN: L'Emigrazione dalla Carnia in etf moderna. Dissertation Mailand 1994.
195
Gernot Peter OBERSTEINER
ETHNIC ASPECTS OF NOBILITY AND OF CITIZENS IN STYRIA 1700-1850 The increase in population in Styria Principality had been continuos during the early Modern Times. Its course had been interrupted, from time to time, by wars and epidemics. In the case of nobility and citizens this growth was only in small numbers due to immigration from other hereditary provinces of the Hapsburg. Merchants and craftsmen from Carnia, Venice, the coastal region, Hungary and from the Bohemian crown lands have been looking for their subsistence in Styria in the 18th and in the early 19th century, and accordingly they appear in the different written sources. Round 30 per cent of the noble families, naturalised in Styria between 1700 and 1849, were originally from Romanic or Slavic countries. In some cases of ennobling bearer of Slavic names were conferred German nobiliary particles. The new administrative authorities of the enlightened absolutism demanded well qualified officials and accordingly afforded the noblemen and the citizens the chance to gain distinction and rise. A random sampling of the officialdom of the Styrian government and of the five district offices in the period 1777-1848 brought on that more than 80 per cent of the officials had German names. In the first half of the 19th century, on the level of the districts the number of Slavic names show a rising tendency. The governors and the bishops of the bishoprics on the Styrian ground came nearly entirely from non-Styrian families, while the leaders of the Estates of the Land were, as a matter of course, from the region. It is remarkable that the mobility of the high-ranking officialdom - who were frequently holding numerous functions in the different parts of the Monarchy - has been high in a geographical sense. The social realignment, namely that the aristocracy had been compelled to relinquish by those who recently raised to the nobility and by the citizens, till the middle of the 19th century, is more effectual and significant within the group of ruling governmental and district officials than the ethnic aspects.
196
Npek a Mura mentn
KIRLY Istvn Szabolcs MURA-MENTI TAPASZTALATCSERE A 19. SZZAD ELEJN (A cspls gpestsnek kezdetei) Bevezets Gazdasgtrtnetnket jl ismer szakemberek s laikusok tudjk, hogy haznk agrrfejldsben, fejlesztsben a nyugati orszgok szinte az llamalapts ta meghatroz szerepet jtszottak. A nyomsos gazdlkods kialakulsa a kzpkorban, majd a 19. szzad kzeptl a vltgazdlkods, az j llat s nvnyfajok elterjedse, nemestse, a belterjesebb, intenzvebb gazdlkods, a gpests meghonostsa tern mindentt tetten rhet a nyugat hatsa. (V. Szcs Jen, Berend T. Ivn, Szuhai Mikls, Gunst Pter, Sndor Mikls, Barbaries Lajos stb. munkssgt.) Hogy e hats milyen konkrt krlmnyek kztt jelentkezett, nagyon nehz tetten rni. A 18. s 19. szzad forduljn, majd a 19. szzad els vtizedeiben megjelen gazdasgi folyiratok - Vizsgld Magyar Gazda, Nemzeti Gazda, a Magyar Gazdasgi Egyeslet kiadsban megjelen Gazdasgi Tudstsok -jelents szolglatot tettek annak rdekben, hogy a korszer nyugati mezgazdasgi eljrsokat, eszkzket (gpeket) haznk mezgazdi is megismerjk. (Tll, Young, Sinclair, Thaer, Schwerz, Kreissig, Kbbe stb.) Klnsen fontosak szmunkra Pethe Ferenc, Trk Jnos, Kacskovits Lajos, Nagyvthy Jnos munki. Dolgozatunkban a cspls gpestsnek kezdett illeten erre vllalkozunk. A kzi cspls teljestmnynek nvelse tlzs nlkl llthatjuk, letbevg volt. Nem csupn a nvekv ignyek (npszaporulat), hanem az alacsony hozamok miatt is. A cspls elhzdsa, a krtevk, az idjrs, a rossz trols miatt tovbb cskkent az amgy is kevs emberi fogyasztsra alkalmas termny mennyisge.1 Az llatok alkalmazsa a gabonk nyomtatsban elssorban ott jhetett szmtsba, ahol kevs s gy drga volt az emberi er. Ez a megolds gyorsabb tette a szemnyerst, de szmos htrnya is volt (llati fogyasztsra alkalmatlann vlt a szalma, nagy volt a szemvesztesg).2 Technikatrtneti elzmnyek A kzi csphadar elvn mkd els csplgp" szabadalom John Christopher Van Berg (1636) nevhez fzdik. A szmos mechanikusan forg csphadart vzikerk hajtotta meg.3 Az ezt kvet szmos ksrletez kzl Michael Stirling nevt kell megemltennk, aki 1758-ban elszr alkalmazta a cspldobot. Az els gyakorlatban is bevlt csplgpet Andrew Meikle tervezte s ptette 1786-ban, a skt Stein of Kilbegie farmjn (The first practical threshing machine was designed and built by Andrew Meikle in 1786..."). A pajtba ptett szelelvel (rostval) kiegsztett Meikle-fle gpek hamar ltalnoss vltak Skciban. A skciai Carse de Gowrie kerletben (kb. 2,5 km2) 1815-ben 120 csplmvet szmlltak
197
KIRLY Istvn Szabolcs
ssze, amelybl 110-et lval, 10-et vzzel hajtanak. E gpeket mr kln mesteremberek ksztik, amelyek klnbznek az csoktl s molnroktl. (Nemzeti Gazda 1815. II. 60. oldal) Angliban a feltallk kisebb, hordozhat gpekre koncentrltak, amelyeket kzzel vagy lval mkdtettk. Ekkor mg a cspls s a magtisztts kln egysgben trtnt. Fokozatosan azonban a mag tiszttsa s osztlyozsa is megolddott, s gy a csplgp a 19. szzad kzepre teljess vlt.4 (1. bra) Haznkban, gy Somogy megyben az els stabil csplgpek ptsre a 18-19. szzad forduljn kerlt sor. Asbth Jnos a Georgikon tanra, az 1802. vi gazdasgbeli utazsa alkalmbl tallkozik beptett jrgnyos csplgpekkel Adandn, Lepsnyben, Enyingen.5 Nhny vtized alatt szinte minden nagybirtokon megtallhatk ezek a gpek. (1. trkp) A gpi technika sszpontosulsa a cspls terletre termszetesen nem vletlen, hiszen a napleoni hbork s a nyugat-eurpai munkssg szmnak emelkedse jelents keresletet biztostott a magyar gabonnak, gy - mint ahogy ksbb ltjuk - a gpestssel jr nagyobb tkebefektets is megtrlt. Technikatrtneti szempontbl ez az idszak az (1780-1830), amelyben a kzi ert llati vontats gpekkel helyettestik.6 Sajnos haznkban hossz vtizedekig ez csak a csplsre lesz jellemz. Hummelauer s kora - a magyaratdi csplgp ptsnek elzmnyei Az els csplgpek ptsnek, mkdsnek lersval kevs m foglalkozik. E kevesek kz tartozik Albert von Hummelauer: Die Dreschmaschine zu Magyar-Atd in Somogy cm - az agrrtechnika-trtnet szmra klnsen rtkes mve.7 A kutat szmra ritka lehetsg, hogy nyomon kvetheti egy klfldn ltott gp adaptcijt a hazai gpests kezdetn. Hummelauer nemcsak a magyar, hanem szleskr szemlyes kapcsolata rvn a klfldi mezgazdasgot is jl ismerte. A precz mszaki lers, a gpek ptsnl felmerl problmk frappns megoldsa arra vall, hogy a matematika, a fizika s a mechanika tudomnyban is jratos volt. Mvben jl tkrzdik a 19. szzad elejnek kzllapota, az ignytelensg, a tanulatlansg, de az erklcsi knyszer is, hogy ezen javtson s pldt adjon. E tekintetben Ditz Henrik eldje.8 Hummelauer a csplst s a cspelt termny tiszttst a gabonatermeszts leghosszabb s legkltsgesebb munkjnak tartja, amelyet ltalban brmunkban vgeznek. A br a kicspelt termny egy rsze, amelynek nagysga a kicspelt termny mennyisgtl, fajtjtl, minsgtl s a piaci viszonyoktl fgg. gy a srn lakott terleteken a kicspelt termny 1015-d rsze, ritkbban lakottaknl 5-10-ed rsze. Ahol kevs az emberi kz, ott a szemnyers msik mdja, a nyomtats is szba jhet. A gyakorlati tapasztalatok szerint 6 ember 8 lval annyit nyomtat, mint amennyit hasonl id alatt 16 szorgalmas cspl kicspelne. A nyomtats br szaporbb, kltsge jelentsebb a kzi csplsnl. E magas kltsgek, valamint a nagyobb fldbirtokosok llandan rezhet ignyeknek kielgtse motivlta Hummelauert arra, hogy egy j csplgp utn nzzek". Ezt szomszdjnl, a Lengyelttiban l br Ferdinnd Fechtig birtokn meg is tallta. (Zwar besitzt einer meiner Nachbarn, Herr Baron Ferdinand Fechtig in Lengyel-Tthi eine schwedische Dresch-Maschine von gegossenem Eisen, welche sehr gut arbeitet.) Az ntttvasbl kszlt n. svd-rendszer gpet Fechtig Bcsbl hozatta. (2. bra) Ehhez
198
Mura-menti tapasztalatcsere a 19. szzad elejn
hasonlt ptettek a Hunyadi grfoknak Simongton, ksbb Palatin fhercegnek Alcston s Etvs brnak Ercsiben. A lengyeltti tapasztalat utn dnttte el, hogy klfldrl szerez be gpet. Miutn egy j nev bcsi mechanikus - amelyet bartai is ajnlottak - gy nyilatkozott, hogy hasonl mkds gpet kszt (ti. svd rendszert), amely kevesebb ler felhasznlsval tbbet cspel - megbzta felptsvel. A kvnt eredmny azonban nem szletett meg, a gp hasznlhatatlan volt a hajtm hibja miatt. Mivel az jabb mdosts is eredmnytelen maradt, mintegy 2 ves levelezsre kerlt sor, amely br anyagi vesztesget kzvetlenl nem okozott, Hummelauer gondjt sem oldotta meg. A mechanikussal val kapcsolat lersa j pldja annak, hogy a magyar gazdk hogy vannak kitve a klfldi mesterek, iparosok knye-kedvnek. E tapasztalat alapjn jegyzi meg a szerz, hogy Magyarorszgon mennyire szksg lenne a matematikai tudomnyok alapos ismeretre, a mechanika, klnskpp a technolgia s a reltudomnyok elterjesztsre, amelyek egyedli forrsai a hasznosabb vllalkozsoknak s csak ezek garantljk a biztos sikert. Hummelauer Sjerorszgban, Mura-menti tapasztalatcsere A bcsi kudarc nem trte le Hummelauert. Ismeretsge rvn jutott el a bcsi cs.k. kormnytancsoshoz dr. Burgerhez, aki a mezgazdasgi tudomny nagy regje volt, s aki felhvta a figyelmt a Stjerorszgban tallhat csplgpekre. A Grazi Fldmvesszvetsg els titkra Werner professzor, majd Johann Baum a Kapfenbergi Kerleti Fldmvesszvetsg Kamarja tagjnak szolglatksz segtsgnek ksznhette, hogy msfl vi levelezs utn sikerlt egy csot Tragssbe kldeni Peter Mauer gppthz. Az cs 1838. jnius elejn indult tnak. Augusztus elejn Hummelauer is kvette t, elssorban ezrt, hogy szemlyesen is figyelemmel ksrje a csplgp ptst s azt, hogy a stejer csplgp mikpp felel meg a hazai kvetelmnyeknek s milyen kvnatos vltoztatsok szksgesek. Mr tkzben - Marburgbl Grazba vezet ton - Kalsdorfban tallt egy nagyon szp skt csplgpet (...traf ich zu Kaisdorf eine sehr schne schottische Dresch-Maschine...) ketts csplszekrnnyel s csplmotollval, amely nemcsak a termnyt cspelte, hanem gy szablyoztk be, hogy a kicspelt szalmt srls nlkl adta vissza, gy azt tetfedsre is hasznlhattk. A gpet a Murn ptett vzimalom mkdtette. (3. bra) Nem messze Kalsdorftl Hiermersdorfban egy hasonl csplgpet ltott, amelyet 4 kr hajtott kt rnknti vltssal, a szalmt szintn megkmlte s naponta 50 kereszt bzt cspelt.9 Ez a gp kb. 800 CSM-be kerlt, annyiba mint Thaddus Berger Kalsdorfban ptett gpe. A fels-stjerorszgi Tragssbe Grazon, Bruck an der Muhron s Kapfenbergen keresztl jutott el - ez utbbi faluban is ltott szinte minden szempontbl megfelel csplgpet. Tragss 1500-2000 mteres hegyek kztti vlgyben fekv kis telepls, ahol Hummelauernek feltnt, hogy az itt lakk (Gebirgsbewohner) milyen hihetetlen egyszersggel s szakrtelemmel, kevs anyag felhasznlsval rik el cljukat, ugyanazt ami a skvidken lknek sok nehzsgbe tkzik. Tragss krnykn a termszeti adottsgok miatt kicsik a parasztgazdasgok, j vekben egyes gazdk 100 kereszt termnyt aratnak, de elfordul, hogy a 30-at sem rik el. Mgis sok sajt pts csplgp van, amelyek nagysga, felptse s mkdse a gazdasg lehetsghez igazodik. Ltott olyan gpet, amelyet a
199
fldbl eltr vzsugr hajtott; kzz vagy szecskavg gp mkdtetett msokat. A legtbb gpet Tragssben gyors folys hegyi patakok hajtottk, csak kettt ltott igaerre ptve. Amikor Hummelauer 1838. augusztus 16-n megrkezett, a hideg id miatt a termny mg nem rett meg, gy szemlyesen nem tudott rszt venni prbacsplseken, pedig utazsainak egyik clja pp ez volt. Ezzel a feladattal cst bzta meg. O maga tbb gpet alaposan megtekintett, lerajzolt s bemretezett. A tragssi tapasztalatok alkalmazsnl azt is figyelembe kellett venni, hogy az cs ltal megfigyelt prbacsplsnl a kvk nagysga eltrt a hazaitl. A csplgpeknek nem volt szalmamotolljuk s szeleljk, hanem a durvbb szalmt a gp alatt fgg farosta segtsgvel klntettk el, a tovbbi tiszttst kzirostval vgeztk. A gondok ellenre Hummelauer hasznosnak tallta a stjerorszgi tapasztalatcsert, mert a tragssi csplgpekben megtalltk azt az elvet, amelyeknek fejlesztsvel s a hazai viszonyoknak megfelel alkalmazsval elrhetik cljukat. (2. trkp)10 Ehhez az albbi feladatokat kellett teljesteni: 1. Megvizsglni, hogy bizonyos termnybl a csplgp adott id alatt s ler mellett mennyit cspelhet. 2. Milyen berendezssel lehetne helyettesteni a szalmamotollt anlkl, hogy az a gp mkdst jelentsen megnehezten s bonyolultabb tenn s ami a szalma s a mag elklntst megoldan. 3. A rostt milyen mdon kellene a gphez szerelni, hogy az a legkisebb er felhasznls mellett teljesen tiszta termnyt szolgltasson. Ezenkvl a csplgpnek amennyire csak lehetsges, olcsnak kellene lenni s egyszer felptsnek, hogy azt minden gyes cs vagy molnr kpes legyen megpteni, mert elterjedsre csak gy lehet szmtani. A magyaratdi csplgp ptse, mkdse, teljestmnye A tragssi tapasztalatok alapjn a magyaratdi csplgpet tbb, mint kt hnapi munkval ksztettk el. A jrgnyt kt l forgatta, 25 perc alatt cspelt ki egy kereszt bzt, a kalszban mag nem maradt. (Az els gp rajzt a 4. brn lthatjuk.) Mivel a mag tiszttst s a gp teljestmnyt a szerz nem tartotta megfelelnek, tbbszr mdostott rajta. A fixen ptett rostt mozgathatv tettk, ezzel a tisztts hatkonysga lnyegesen javult, mdostottk az ttteleket, ezzel ntt a gp mrete s teljestmnye. Ehhez mr 3, majd 4 l kellett. A rszletesen is lert ksrlet vgeredmnye: egy kereszt bzt 25 perc helyett 7 perc alatt cspelt el, ami jelents teljestmny nvekeds.11 A gpet 6 f szolglta ki. Mretei lenygzek, hiszen beptshez 11,5 m hossz, kzel 5 m magas s 8 m szles fedett tr kellett. A csplgp kt f egysgbl ll: a csplgp mkdst biztost jrgnybl (Goppel), amely jelen esetben n. fell hajt tpus,12 valamint a kt szintre ptett csplgpbl. Ennek fels szintjn trtnik a termny csplgpbe adagolsa (etetse), als szintjn a tiszttsa, rostlsa.13 Teljes terhels mellett a lovak a 7,5 mteres forgterleten (Taumelplatz) egy fordulatot 30 mp alatt tesznek meg. A jrgny hajtkerekn 120 fog van s percenknt 2 fordulatot tesz meg. Az eltttengelyt meghajtva (30 f/p) a csplmotolla fordulatszma 240 f/p. A motolla 4 verlcbl ll, amelyek egytt 960 tst vgeznek. Az n. etethengerek (Speisewalzen) tttelt gy oldottk meg, hogy 7 mm szalmahosszra 1 ts kerljn. A ksrlet sorn pp ez volt a legkritikusabb, hiszen a cspls minsgt ez hatrozta meg. A szelel fordulata 150 f/p volt, a rosta rezgse 360 percenknt. A mlt szzad elejn ptett csplgp sszelltsnak, mkdsnek lersa a
200
technikatrtnsz szmra rdekes s vonz feladat. Nem szabad elfeledkeznnk azonban arrl, hogy a gp ptse nem volt ncl, hanem annak gazdasgi okai voltak. Annak eldntse, hogy a Hummelauer ltal felptett gp mennyire volt gazdasgos, clszer azt a szemnyers ms mdozataival sszehasonltani. Az utols gp 7 perc alatt cspelt egy kereszt bzt, amely j vekben 1 bcsi mr szemet adott (61,5 liter), ennek tmege kb. 50 kg. Folyamatos zem mellett rnknt 428 kg bzt tudtak kicspelni, amelyhez 4 l s 6 ember kellett. Felttelezve, hogy a lovakat 2 rnknt vltjk, valamint 12-14 rt dolgoznak, 78-80%-os idhasznostssal a napi teljestmny kb. 4000 kg. Hasonl llati s emberi er felhasznlsval, nyomtatssal 1800-2000 kg termnyt szmolhatunk.14 A nyomtatssal szemben tbb, mint ktszeres teljestmny azrt fontos, mert a szemnyers idejt lecskkentette s ez jelents megtakartshoz vezetett.15 A magyaratdi" csplgp felptsnek kltsgt (904,30 Ft) soknak tartjuk. (Egy molnr napi djazsa 1,- Ft, egy bres 30 krajcr volt ekkor!)16 A gp megbzhatsgrl javtsrl, zemeltetsi kltsgeirl a szerz nem r. Ismerve a gp felptst, arra kvetkeztetnk, hogy a tbbnyire fbl plt szerkezet nem lehetett hossz let.17 Itt jegyezzk meg, hogy az alcsti gbljrsi csplgp - amely ugyanekkor mkdtt - egy ra alatt 6 kereszt szit, illetve 8-9 kereszt tavaszi gabont cspelt, 3 l mkdtette; kiszolglshoz 4 felntt s 6 gyermek kellett. A Bianchi-fle gp Neuwieckben kszlt s Pesten 600,- Ft-ba kerlt. Eleinte gyakran meghibsodott, de egy budai mechanikus lnyeges vltoztats s egyszersts rn zemkpess tette. A gphez nem szereltek rostt. (Trk Jnos: Alcsth gazdasgi tekintetben. Buda, 1841. 52-53. oldal) Hummelauer nemcsak felptette a gpt, hanem erklcsi ktelessgnek is rezte, hogy ksrleteit kzztegye. Ennek egyik bizonytka a gp lersa, valamint az a levl, amit 1840. februrjban rt Somogy Vrmegye elljrsgnak, amelyet korh szveggel tolmcsolunk.18 Tekintetes Nemes Vrmegye! A mezei gazdasg s annak minl clszerbb mveldse lvn eddigi ltem fbb feladata ez, gy e Nemes Megyben kitnleg szrevehet fejldse az rtelmesebb Gazdlkodsi Rendszernek sztnl szolgltak arra, hogy egy Cspl Mszert melly a czlnak megfeleljen s a re fordtand Kltsg tekintetbl kisebb kiterjeds Gazdasgban is alkalmazhat legyen llthassak elvlekedsem szerint igyekezetem sikerlt, mert az 1839 vben Magyaratdon lltottam fel egyet melly a szalmbl magot nem csak kicspli, de azt ki is szeleli - mozgsba ttele Kpes ert kvn - megszerzse nem nagy klcsgbe kerl. Ezen mszert szerkezeti s hasznlati tekintetben lerva a kznsg smeretre juttattam. gy tartom ez ily szerkezetben honunkban s jelessen ezen Ns. Megyben els jtt ltre - ha csekly igyekezetemmel e Szp Honn klnsen ezen Nemes Megye minden tekintetben ell halad Mezei Gazdinak nem Szolglatot tehettem rlk, hogy pedig e rszben igyekeztem eredmnye e Nemes Megyben kzelebbi esmeretsgre jusson; e Tettes Ns. Vmegynek Rendi ernt tartoz mly tiszteletem, s mindenkor tapasztalt Nagy Kegyeihez elgg soha nem viszonozhat forr hlaadsom jell van szerencsm a fent emltett Cspl Mszer lersnak kt pldnyit egyiket t.i. a Ns Vmegye Knyv Tra, a msikat pedig az Olvas Trsasg szmra azon alzatos Krssel, ezennel benyjtanom - hogy azokat a Tettes
201
Ns .Vmegye esmretes Kegyessgvel fogadni mltztassk - maradvn mlly tisztelettel Kaposvron Feb. 1-n 1840 A Tekintetes Ns. Vmegynek alzatos tisztel szolgja Humelauer Albert." sszegzs Hummelauer lelkesedse, a magyar mezgazdasg korszerstst clz munkssga elismersre mlt. Neki is ksznhet, hogy Somogy megye a cspls gpestsben ksbb is az orszgos tlag felett llt. E tren a vltozs gyors s szmottev. Mr az 1840-es vekben megjelennek az els angol hordozhat, fmbl plt jrgnyok, 1852-ben az els gzcspl hallatja hangjt haznkban, 1895-ben belsgs motorral hajtott csplgprl is tudunk Somogy megyben.19 A cspls volt az egyetlen mezgazdasgi mvelet, amelynek szinte teljes gpestse az els vilghborig megtrtnt.
202
Korizmics L.-Benk D.-Morcz I.: A mezei gazdasg knyve II. Pest, 1855. 329. oldal s u.a. V. Pest, 1858. 13. oldal Hoffmann Tams: A gabonanemek nyomtatsa a magyar parasztok gazdlkodsban. Budapest, 1963. 270-273. oldal Scientific Museum of London. (Inv. No. 1939-68.)
4 Uo.
Sznt Imre: A parasztsg kisajttsa s mozgalmai a dunntli Festetics birtokon 1711-1850. Budapest, 1954. (idzi: Barbarits Lajos: Mezgazdasgunk gpestsnek kezdetei. Mezgazdasgi Mzeum Fzetei 5. Budapest, 1958.) 6 Berend T. Ivn-Szuhay Mikls: A tks gazdasg trtnete Magyarorszgon 1848-1944. Budapest, 1975. 76. oldal 7 A 30 oldalas gtbets mszaki lers 1839-ben jelent meg Pesten. Hummelauer mszaki lerst Kirly Istvn Szabolcs tette kzz. Agrrtrtneti Szemle 1978. 3-4. szm, 540. oldal 8 Ditz Henrik: A magyar mezgazdasg. Pest, 1869. 9 Egy kereszt itt 20 kvbl llt, s ltalban 1 bcsi mr (61,5 liter) bzt adott, ami a fajslytl fggen 50 keresztnl 2200-2500 kg tmeget jelent. 10 Hummelauer stjerorszgi tjt korabeli trkpek felhasznlsval adtuk meg. "Kirly Istvn Szabolcs im. 12 Szemben az j all-hajtval, amelyet a 2. brn mutatunk be. Ilyet ltott Hummelauer br F. Fechtig lengyeltti birtokn. 13 A jrgnyt mr vszzadok ta alkalmaztk szrazmalmok meghajtsra s vzkiemelsre. Ez utbbira mg ma is van plda (Kzel-Keleten). l4 Hoffman T. im. 15 Az 1838. mrcius 18-n Mernyn tartott gazdatiszti rtekezleten is hangslyoztk: Hogy a cspls s nyomtats ernt ezutn jabb rendelsek egymst ne rjk, ltalnosan meghagyatik, hogy az egsz vgig ketts szorgalommal folytattassk, es s hnedv ltal romlott rsz a jtul kln vlasztva kszttetvn, szalms kln rakattassk." (V: Mernyei uradalom levltra SML. Gazdatiszti rtekezleti jegyzknyvek 1827-1893.) l6 Hummelauer. im. 30. oldal 1 'Feltevsnket tmasztja al T. Mrey Klra is. (V: A Somogy megyei Hunyadi uradalom majorsgi gazdlkodsa a XIX. szzad els felben. Agrrtrtneti Szemle 1970. 452. oldal) 1X Hummelauer levelt dr. Szili Ferenc flevltros tallta meg a Somogy Megyei Levltrban s hvta r a figyelmemet. 19 Kirly Istvn Szabolcs: A mezgazdasgi gpests kezdetei Somogyban. Levltri vknyv 1981 s 1982. Szerkesztette: Kanyar Jzsef.
203
EXCHANGE OF TECHNICAL EXPERIENCE IN THE MURA-REGION AT THE BEGINNING OF THE 19TH CENTURY The western countires had been playing an important role in contributing to the technical development of Hungarian agriculture nearly since the foundation of the state. From the turn of the 18-19th century onwards, the agricultural reform started in Western Europe initiated through the activities of Young, Small, Thaer, Schwerz, Domblase etc. - the modernisation of Hungarian agriculture, too. Its effects can be observed mainly in the case of cultivation and of thereshing. The corn-prosperity contirbuted also to the modernisation of grain-beating, this way the landowners and the tenants with appropriate capital strived after the mechanization of threshing. The lecture describes such an attempt with the help of original written sources. Albert Hummelauer constructed his steady threshing-machine with treadmill on the basis of his Styrian experiences in 1838 in Magyaratd, Somogy County. The dimensions of the machinery made up of treadmill and thresher are fascinating, its capacity is more than double of treading out. The machine produced clean and marketable grain. In the 19th century, the fixed threshing-machines were in general use in Somogy County. But the machines constructed of wood were not long-lived and that way they were expensive. Very soon the English movable threshers, later on the metal ones with treadmill of Hungarian make supplanted them. The appearance of the steam-threshers from the 1860's onwards means the real breaking through.
204
1. trkp: Jrgnyos csplgpek elfordulsa Somogy megyben a 19. szzad els felben
205
2. trkp: Av Hummelauer tja a Mura mentn
206
1. bra: n. skt rendszer csplgp
2. bra: Lengyeltti csplgp jrgnnyal
207
3. bra: n. svd rendszer csplgp
4. bra: Magyaratdi (1839) csplgp jrgnnyal
208
Ljudje ob Muri
Metka FUJS OBLIKOVANJE NARODNE IDENTITETE PRI PREKMURSKIH SLOVENCIH Narod se oblikuje kot kulturna in jezikovna skupnost, ne glede na dravne ali druge politine meje, narodno identiteto pa lahko iemo v prepletu e z rojstvom dodeljenih etninih posebnosti in mnoice razlinih, predvsem kulturnih vplivov, ki oblikujejo vsako, na kakrenkoli nain opredeljeno kulturno enoto. Tako se je oblikoval tudi dananji slovenski panonski prostor. Skozi zgodovino so ga delile in obdajale tevilne kulturne, politne, etnine ali narodne, verske in druge meje, ki mu e danes, kljub vedno veji univerzalizaciji, dajejo svoj peat. Najprej in predvsem pa so ga oblikovale geografske in s tem povezane komunikacijske danosti, ele nato verske, politine in etnine ali narodne. Ne oziraje se na narodno pripadnost je zato nek kulturni prostor veliko ve kot nekaj, kar naj bi omejevale politine, verske ali narodne meje. Je skupek razlinih identitet, ki se prepletajo v razlinih odvisnostih, in narodna identiteta je zgolj ena izmed njih. Za prikaz oblikovanja narodne identitete pa je e posebej pomembno vedeti, kako seje etnino oblikoval doloen prostor, kajti prav etnogeneza je osnova in pogoj za vse prihodnje oblike narodnega oblikovanja, opredeljevanja in izraanja.1 Glede na geografske danosti, ki so doloale nek tip ivljenja, lahko v skladu z navedenim kot poseben kulturni prostor oznaimo celotno obmoje panonske niine. Enako lahko opredelimo kot posebno kulturno enoto tudi dananji slovenski panonski prostor, tem bolj, ker ga povezuje e isti etnini izvor prebivalstva in isti jezik kot posebna kulturna kategorija. Znotraj tega prostora se je zaradi politinih meja oblikovala posebna geografska in zgodovinska enota, ki jo danes imenujemo Prekmurje. Skozi zgodovino je ta prostor, ne glede na cerkvenoupravno ali civilnoupravno pripadnost, prav zaradi etnine sestave svojega prebivalstva znotraj teh uprav predstavljal posebnost in na podlagi te pripadnosti se je oblikovala tudi njegova narodna pripadnost. S Slovenci naseljeni prostor severno od Mure so skozi zgodovino razlino imenovali. Glede na geografsko lego se v dokumentih zagrebke kofije uporablja ime Districtus Transmuranus. V asu najhujih sporov glede cerkvene jurisdikcije nad alsko upanijo med Zagrebom in Veszpremom, v 13. in 14. stoletju, se prekmurske upnike opisuje kot plbnos vestros Transmuratos",2 torej kot upnike preko (onstran) Mure. Leta 1692 so upnije beksinskega arhidiakonata na tem obmoju imenovane parochiae in Archidiaconatu Bexin districtu Trans Murano".3 Precizneje je to le tisti del Prekmurja, ki je cerkvenoupravno pripadal zagrebki kofiji. Po koncu prve svetovne vojne, predvsem pa po prikljuitvi tega obmoja Sloveniji leta 1919 se skoraj popolnoma uveljavi ime Prekmurje. Glede na narodno pripadnost se v administrativni terminologiji gyrske kofije obmoje slovenskih upnij v elezni upaniji oznauje z izrazom Ttsg, izhajajo iz imena Tt, kakor so Madari imenovali Slovane, s katerimi so se sreali ob svojem prihodu v panonski prostor. Gyrski vizitacijski zapisnik iz leta 1698 pravi, da obmoje tako imenujejo Slovani, ki tod
209
Metka FUJS
bivajo. Leta 1714 je obmoje med tajersko in reko Rabo oznaeno kot Disctrictus Ttsg", pomeni pa v bistvu ozemlje soboke dekanije.4 V prevodu je to Slovanski okraj ali v primeru Prekmurja Slovenski okraj in je mogel biti podlaga za pozneja slovenska imena tega obmoja. Franc Temlin, avtor prevoda Luthrovega Malega katekizma iz leta 1715, je v svojem pismu nemkim pietistom v Halle pokrajino, iz katere izhaja, imenoval Sklavonija, in sicer: Kajti, vsespotovani gospodje, na moji rodni zemlji, kije Sklavonija in ivi na meji spodnje Ogrske proti zahodu, med tajersko in Ogrsko in kjer se tudi neki del in okroje elezne upanije ponaa s tem imenom, je skupina ljudi, nemajhna po tevilu, ki je predana evangelianski veri. "5 Slovensko ime tega obmoja je bilo prvi zapisano v knjigah katolikega pisca Mikloa Kuzmia leta 1780. Imenoval gaje Slovenska okroglina.6 Kljub slovenskemu imenu pa je sam v komuniciranju z Madari uporabljal tudi ime Vandalija, npr. v pismu sombotelskemu kofu Szilyju: " Naj vidi Vandalija vsaj ob koncu stoletja svoj jezik v tisku..."1 Za tukaj ivee Slovence so namre Madari uporabljali tudi izraz Vendi, kar je direkten prenos nemkega imena Winden za Slovane,8 in iz tega izpeljali tudi poimenovanje prostora, kjer so bivali, kot Vendvidk". Iz tega je sledila zmota, daje Vend enako kot Vandal, iz cesarje izla teorija o vandalskem izvoru tukaj iveih Slovencev, ki zanika njihov slovanski izvor. Zanesljivo je podobno razmiljal tudi sombotelski kof, s katerim sije dopisoval Kiizmi, saj pravi, da Vendi niso Slovani, da ivijo med Monotrom in Radgono, obenem pa tudi, da imajo skoraj skupen jezik s sosednjim tajerskim, korokim in kranjskim ljudstvom.9 Enako je razmiljal tudi avtor 13. poglavja - ali Joef Torko ali tefan Kiizmi - v Predgovoru k Novemu zakonu tefana Kuzmia iz leta 1771, saj pravi: Zadosti nam bo, e druge izpustimo in se spomnimo Kranjcev in spodnjih tajercev, kateri so, kakor menimo, skupaj z naimi ogrskimi Slovenci v upanijah elezni, Zala in Somogjski ostanki tistih Vandalov, ki so v petem stoletju po Kristusovem rojstvu odli iz tega kraljestva v Vlako in pansko dravo, od tam pa so odpluti ez morje v Afriko. " ,0 Za tega avtorja so torej vsi Slovenci Vandali in ne zgolj Prekmurci, kakor se je pogosto dokazovalo, predvsem ko se jih je elelo loiti od ostalih Slovencev. Za Mikloa Kuzmia pa je bolj verjetno, daje ime Vandalija uporabljal zgolj v komuniciranju s kofom, saj sicer svoje knjige in jezik, ki ga uporablja, striktno imenuje slovenski, kakor ga slovenski imenujejo tudi vsi ostali prekmurski protestantski in katoliki pisci te dobe, ne glede na to, ali so imeli raziene pojme o izvoru svojega ljudstva. Vsak dvom glede tega bi moral odpraviti Mtys Rth, urednik asopisa A Magyar Hrmod in luteranski pastor, kije leta 1782 z veliko nakljonjenostjo poroal o izidu Kiizmievih knjig in obenem kot prvi Madar zavrnil vendsko ali vandalsko teorijo o izvoru prekmurskih Slovencev, ki so bili zanj Slovani in ni drugega.11 Da se to ni zgodilo, nam dokazuje tevilo privrencev vendske teorije v minulih desetletjih, nekaterim pa e danes ne da miru. Med zanimivejimi in morda tudi najnevarnejimi, saj je predstavljala temelj madarske nacionalne politike v Prekmurju v drugi svetovni vojni, je bila teorija prekmurskega rojaka Sndorja Mikole, ki jo je leta 1928 strnil v svoji knjiici Vendstvo v preteklosti in danes".12 Ta je izdelal nekakno sestavljenko iz razlinih virov, v katerih so uporabljeni izrazi Wind, Windisch oziroma Vend, pa celo Venedi ali Veneti in krajevna ali ledinska imena podobnega izvora, ter priel do spoznanja, da so Prekmurci ostanek ilirsko-keltskega ljudstva, ki je ivelo tukaj e pred prihodom Rimljanov. V asu mone slovanske naselitve v Panonski niini se je to ljudstvo poslovanilo in zato tudi govori nekakno obliko slovanskega jezika. Vendar sedaj e tiso let biva v okrilju madarske drave pod vplivom madarske kulture in jezika in zato tudi uti in se ima za madarsko.
210
Oblikovanje narodne identitete pri prekmurskih Slovencih
Imeni Vendvidk in Ttsg torej v madarskih virih pomenita prostor, kjer bivajo Slovenci, enako kot to pomeni Slovenska okroglina ali Slovenska krajina. Slednje ime zasledimo prvi v Sztarinah seleznih ino Szalaszkih Szlovenov, rokopisu Joefa Koia, ki naj bi ga napisal po letu 1845, torej ve let po tistem, ko je tudi sam dojel zmotnost svoje vandalske teorije. Njegov lanek Ali so na madarskem Vandali, objavljen v reviji Tudomnyos Gyjtemny leta 1827,13 je namre ostro zavrnil madarski duhovnik in zgodovinar Lajos Bitnitz, ki gaje opozoril, da jezik prekmurskih Slovencev ni veliko drugaen od tistega, ki ga govorijo na Spodnjem tajerskem in na Kranjskem in da ima ta jezik svojo katedro v Gradcu in Ljubljani.14 Ime Slovenska krajina seje ob koncu 19. stoletja udomailo pri mnogih prekmurskih piscih in so ga uporabljali vse do druge svetovne vojne, nekateri pa ga uporabljajo e danes. e pri Koiu je pomenila Slovenska krajina celotno obmoje dananjega Prekmurja in Porabja, enako kot so tudi madarski pisci v 19. stoletju prenesli ime Ttsg ali Vendvidk na celotno obmoje. Nobeno od navedenih imen tega prostora v zgodovini ni pomenilo tudi neke zakljuene cerkvenoupravne ali civilnoupravne enote. Po augsburkem miru leta 955 je ozemlje dananjega Prekmurja sicer spadalo v madarsko interesno obmoje, vendar ga ni nihe resnino upravljal. Tudi po vkljuitvi v madarsko civilno in cerkveno upravo okrog leta 1090 je ostalo ve ali manj razdeljeno. Cerkvenoupravno je bilo vsaj formalno zdrueno pod zagrebko kofijo od njene ustanovitve leta 1094 pa do razmejitve z gyrsko kofijo leta 1176 in nato do ustanovitve sombotelske kofije leta 1777 oz. prevzema formalne jurisdikcije lavantinske kofije nad Prekmurjem brez Porabja 1923.15 Civilnoupravno je bilo Prekmurje od premaknitve madarsko-nemkega obrambnega pasu na Kunico in Radgono razdeljeno med alsko upanijo, ki ji je pripadlo t.i. dolnje Prekmurje, in elezno upanijo, ki ji je pripadlo t.i. gornje Prekmurje s Porabjem. Meja med upanijama je potekala na rti med Muro pri Dokleovju, Bogojino in dananjo slovenskomadarsko mejo severno od Motvarjevec. Takrat postavljena upanijska meja je ostala tako ali drugae aktualna prihodnjih devetsto let, bodisi kot meja med zemljii, kot meja med sobokim in lendavskim okrajem ali e do pred kratkim med soboko in lendavsko obino. V takno razdelitev so nekoliko posegle le joefinske reforme, s katerimi je bilo to obmoje razdeljeno v tri okraje: Ttsg s sedeem v Monotru, rsg s sedeem v riszentptru in Vendvidk s sedeem v Murski Soboti. Toda za asa Leopolda II. so bili ponovno ukinjeni. Drugi poseg je bil nekajdnevni zvezdni trenutek Vilmoa Tkalca, ki je od 29. maja do 4. junija 1919 obmoje gornjega Prekmurja, na jugovzhodu razirjeno do rte Mura pri Gornji BistriciPolana-Genterovci pri dananji slovensko-madarski meji, zdruil v svoji Murski republiki.16 Osrednji pomen v oblikovanju etnine skupnosti in tako tudi naroda ima jezik. Najveje za uveljavljanje narodnih jezikov v Evropi in tudi pri nas storila reformacija, ko je zahtevala, naj imajo verniki dostop do verskih resnic neposredno v svojem jeziku. Zaradi mone opore med plemstvom je protestantizem prodrl med tukajnje slovensko prebivalstvo takrat kot v ostale slovenske pokrajine in deele ter pustil globlje korenine e sredi 16. stoletja. Glede ohranjanja in izraanja v narodnem jeziku sta se takrat v Prekmurju prepletla dva pomembna dejavnika. Prvi je dejstvo, da je to obmoje tik pred reformacijo, zaradi neurejenih cerkvenoupravnih razmer, neformalno v celoti ponovno upravljala zagrebka kofija. V Zagrebu olajoi se duhovniki so se tam seznanjali s podobnim kajkavskim jezikom, v katerem so opravljali obredje in vanj prevajali stare cerkvene pesmi, nekatere molitve in obredne
211
Metka FUJS
obrazce. Kontinuiteta prisotnosti kaj kavskega jezika v Prekmurju seje nadaljevala tudi v asu reformacije, ko so bile tukaj mono prisotne tudi kajkavske knjige, ki so jih tiskali v tiskarni Jurija Zrinskega v Nedeliu. Drugi pomemben dejavnik je bil vpliv protestantizma iz Kranjske, Koroke in tajerske ter preko potujoega ljubljanskega tiskarja Jana Mandelca tudi z Gradianskega. Pregnani protestantski predikanti iz avstrijskih deel so skupaj z verniki nali zatoie onkraj Mure pri ogrskih plemiih.17 Edina protestantska vizitacija iz leta 1627 tako omenja tri slovenske knjige, najdene pri cerkvi sv. Trojice v Petrovcih, in sicer: Hieronimovo Biblijo s strganimi listi, Spangenbergovo Nemko postilo za nedelje in praznike ter Trubarjev prevod Luthrove Hine postile. Knjige so sem gotovo prinesli iz avstrijskih deel pregnani kranjski duhovniki.18 Vzpodbuden odnos protestantov do pisanja v maternem jeziku je nael svoj odmev v prvih asovno in krajevno izprianih jezikovnih spomenikih: Martjanski pogodbi iz leta 164319 in zbirki cerkvenih in posvetnih pesmi, zapisanih med leti 1649 in 1710, v t.i. Martjanski pesmarici.20 Potem ko so protestanti po popolni rekatolizaciji do leta 1732 izgubili vse upnije, je njihov vpliv na duhovno usmeritev ljudi potekal zgolj preko knjig, uiteljev in uradnikov in ne ve preko upnij. Pomembno vlogo je imel pri tem pietizem, ki si je prizadeval iriti kranski evangelij po vsem svetu in je v ta namen namesto dogmatske pravovernosti udejanjal nekatere konkretne naloge za poivitev vere med rezlinimi ljudstvi. Pietistino tiskovno sredie v sakem mestu Halle je prevzelo skrb za redno prevajanje protestantskih knjig za Slovence in Madare in v ta namen iskalo stik s protestanti in njihovimi pisatelji v teh deelah. V Halleju je leta 1715 izla tudi prva prekmurska knjiga: prevod Luthrovega Malega katekizma, prirejenega po madarskem prevodu, tj. Gyrskem katekizmu, kije prav tako izel v Halleju, in sicer leta 1709. Avtor Franc Temlinje na prvi strani zapisal, daje ta katekizem: ...zdaipak na szlovenszkijezikprelozseni... " Sloveni, slovenski, vogrski Slovenci, slovenski jezik, stari slovenski jezik pa so izrazi, ki so jih zase in svoj jezik takrat uporabljali Prekmurci. Slovenski znaaj prvega prekmurskega abecednika iz leta 1725 Abecedarium Szlowenszko je e v naslovu poudaril neznani avtor. V Halleju je leta 1747 izel tudi prevod Rd zvelicsnsztva, ki gaje avtor Mihael Sever z Vanee posvetil Lblnomi Szlovenszkomi Narodi, steri Evangelicsnszko Vro vadle". tefan Kzmic je svoje temeljno delo Nouvi zakon ali Testamentom, zdaj oprvics z grcskoga na sztri szlovenszki jezik obrnyeni" leta 1771 posvetil ...naim med Muro in Rabo prebivajouim Slovenom" in je v Predgovoru zapisal: Kdo bo torej kratil naim med Muro in Rabo prebivaj oim Slovencem te svete boje knjige prevajati na svoj jezik, v katerem edino razumejo Boga, ko jim govori po prerokih in apostolskih pismih? Gospod Bog tudi njim zapoveduje, naj jih berejo, da jih zmodrijo za zvelianje po veri v Jezusa Kristusa. Tega pa ne morejo akati iz Trubarjevega, Dalmatinovega, niti iz Francelovega ali kaknega drugega prevoda. Ta jezik naih ogrskih Slovencev ima namre za razliko od vseh drugih dosti njim tujega in svojega lastnega. "21 Prav iz 13. in 14. poglavja Predgovora je razvidno, daje tako Kiizmi kakor tudi ostali prekmurski pisci poznal Trubarjeve in Dalmatinove slovenske prevode, vendar seje zaradi razlike v jeziku odloil za svojega. Prekmurci so se tedaj torej imeli za Slovence, zavedali so se sorodnosti, vendar se e niso istovetili s Slovenci v notranji Avstriji. So se pa le-ti, predvsem slavisti, prav preko Kiizmievega dela prvi seznanili z ustvarjalnostjo tukaj iveih Slovencev. Zaradi svojih neteolokih, zgodovinskih, jezikovnih in kulturnih elementov, ki madarskim oblastem
212
niso ustrezali, je bil Novi zakon v naslednjih tirih izdajah natisnjen brez Predgovora.22 Na povezanost in oblikovanje dananjega Prekmurja je pozitivno vplivala cerkvena zdruitev katolianov v sombotelski kofiji leta 1777. Naklonjenost njenega prvega kofa Jnosa Szilyja tukajnjemu slovenskemu prostoru, njegovemu narodu in posebnostim njegovega jezika je vzpodbudila k pisanju v svojem jeziku Mikloa Kiizmia. Z njim so pobudo pri oblikovanju narodne identitete pri Slovencih na Ogrskem prevzeli katoliki duhovniki. Leta 1780 so tako s kofovo finanno pomojo izle tri Kiizmieve knjige: Szvti evangyeliomi, na sztri szlovenszki jezik obrnyeni", Kratka summa velikoga katekizmusa in Szlovenszki silabikr ali abecednik. Leta 1783 je izla njegova Kniga molitvena na haszek szlovenszkoga naroda" in v naslednjih letih e tri knjige.23 Sprejem in odzivnost Kiizmievih knjig sta bila zelo dobra. Nekatere med njimi so bile vekrat ponatisnjene in kot ubeniki obvezne v ljudskih olah vse do leta 1868, ko so jih nadomestili novi dravni ubeniki. Pripomogle so k solidni verski izobrazbi, k razvijanju pismenosti v domaem jeziku in posredno k utrjevanju narodne zavesti, ki je bila v poznejih letih e kako preizkuana, e posebej v asu centralistinih joefinskih reform in prisilnega uvajanja nemine ter pozneje v asu madarskega narodnopreporodnega gibanja in uvajanja madarine kot uradnega jezika in obveznega unega jezika tudi na drugonarodnih olah. Med madarskimi posvetnimi in cerkvenimi oblastmi je bilo v naslednjem stoletju slovenskemu ljudstvu med Muro in Rabo, njegovi kulturi in jeziku naklonjenih vedno manj ljudi. Omreil jih je rastoi madarski nacionalizem, povezan z lastno eljo po narodni samostojnosti in loitvi od avstrijske krone. Ob koncu 18. stoletja je na Ogrskem madarski jezik z izjemo mest prevladoval le na t.i. madarskem etninem obmoju, ki je predstavljalo priblino tretjino drave. ele z novo zakonodajo spremenjene razmere v drubi in madarski narodni preporod sta spremenila to stanje. Madarska kultura in madarski jezik sta postala bistveni sestavni del politinega programa nove Ogrske. S tem je bila povezana tudi uvedba madarskega jezika na vsem ozemlju Ogrske. Za uspenost uresnievanja nacionalnega programa gre zahvala madarskemu srednjemu plemstvu, ki seje skoraj v celoti pomadarilo. Prizadevalo si je ohraniti svoj prevladujoi poloaj, ker je v njem videlo monost ohranitve madarskega znaaja Ogrske. Menili so, da so zaradi tradicije neodvisne drave med vsemi ljudstvi na Ogrskem Madari edini, ki predstavljajo narod in da torej v dravi ivi en sam narod.24 Ogrski deelni zbor je tako po koncu absolutizma ponovno zahteval pred marno revolucijo pridobljene pravice in vztrajal pri naelu enotnosti historine Ogrske, enega, samo ogrskega politinega naroda in madarine kot jezika centralnih ustanov. V obdobju oblikovanja madarske nacionalne drave so se prekmurski protestantski pisci, ki niso nali ve nobenih narodnih vzpodbud, zaprli v stare arhaine oblike pisnega izraanja. Katoliki pisci in izobraenci, ki jih ni omejevela verska razlinost, pa so navezovali vedno ve stikov s sonarodnjaki na desnem bregu reke Mure, pa tudi oni z njimi. Stanko Vraz je v zbirki Narodne pesni ilirske leta 1839 objavil tudi ljudske pesmi, ki jih je zbral na potovanju po Prekmurju. Na prekmurski jezik je opozoril Matijo opa, kije tukajnje pisatelje vkljuil v svojo Zgodovino junoslovanske knjievnosti. Rezultat stikov domaega pisca Joefa Koia s tajerskimi Slovenci pa sta dve njegovi najpomembneji deli: Zobriszani Szlovn in Szlovenka med Mrov i Rbov (1845), kjer je povzel cele odstavke Slomkove knjige Blae inu Neica v nedeljski oli, in rokopis Starine 'seleznih ino Szalaszkih Szlovenov,25 kjer mu je sluila za primer Kremplova knjiga Dogodivine tajerske zemle.
213
Metka FUJS
Med Slovenci je zanimanje za Prekmurje naraslo v revolucionarnem letu 1848, prvi pa ga je obirneje predstavil slovenski javnosti Peter Kozler v lanku Slovenci na Ogrskem, objavljenem v Sloveniji leta 1849, in ga tudi vkljuil v svoj Zemljovid slovenskih deel. Med najbolj prizadevnimi za povezovanje Slovencev na obeh straneh Mure je bil duhovnik, narodni buditelj in politini publicist Boidar Rai. Z uvedbo imena Pomurje je e leta 1859 elel odvzeti Muri vlogo mejnika.26 Rezultat njegovih prizadevanj sta dve obseni razpravi o Slovencih na Ogrskem v slovenskem asopisju, ki se dotikata gospodarskih, politinih, lingvistinih, kulturnih, prosvetnih in drugih razmer. To sta: rtice o Prekmurcih in njihovem govoru (Naprej 1863, Letopis Matice Slovenske 1868) in Prekmurski knjiniki pa knjige (Letopis Matice Slovenske 1869). Raieva prizadevanja po kulturni zdruitvi so sovpadla s pripravljaj oim se dualizmom in zato niso naletela na pravi odziv ne na prekmurski ne na osrednjeslovenski strani. Njegove razprave pa so vendar vzpodbudno vplivale na nekatere domae pisce, kot so bili: Marko iek, Janko Murkovi, Joef Borovnjak in prvi prekmurski asnikar Imre Agusti (Prijatel 1875-1879). Slednji je priel v svojem asopisu namesto madarskega rkopisa uvajati gajico in nekatere knjinoslovenske izraze. Prav na ta nain sije Rai predstavljal kulturno zdruitev slovenskega naroda, eprav bi po njegovem potem moralo slediti e uvajanje prekmurine v knjino slovenino. Posledica z dualizmom sklenjene osamosvojitve Madarske leta 1867 je bila sistematina madarizacija, ker je postalo vpraanje nemadarskih narodov notranje vpraanje Ogrske. Najbolj je to odslikal novi zakon o enakopravnosti narodnosti iz leta 1868, ki je doloal, da so vsi prebivalci Ogrske en sam politini narod, madarina jezik drave, parlamenta in visokoolskega pouka, nemadarski jeziki pa se morejo uporabljati v upanijskih in obinskih svetih in v doloenih primerih kot obevalni jezik uprave in nijih sodi; o unem jeziku javnih ol odloa minister, obine, cerkve in zasebniki imajo pravico ustanavljati ole in odloati o unem jeziku v njih.27 Za takratne evropske razmere relativno napreden zakon pa je v veini tok ostal le na papirju in ga niso nikoli izvajali. Uporaba jezika narodnosti je bila namre prepuena krajevnim uradnikom in tako je tudi slovenina izven domae hie in vasi ostala le e v cerkvi. Iz ol jo je priel izrivati zakon o obveznem pouku madarine na nemadarskih olah iz leta 1879,28 s katerim je bila povezana tudi zahteva sombotelske kofije, da slovenske ubenike za pouk in verouk tiska budimpetanska Druba sv. tefana v madarskem rkopisu in tako izrine vedno bolj uveljavljajoo se gajico. V treh letih po sprejetem zakonu so se morali vsi uitelji obvezno nauiti madarski jezik, e so eleli ohraniti slubo. V ta namen so po vsej dravi izvajali izobraevalne teaje, za irjenje madarskega jezika in kulture pa so oblasti na obmojih s tevilnejim nemadarskim prebivalstvom podpirale ustanavljanje posebnih kulturno-izbraevalnih drutev. V Murski Soboti je bilo leta 1893 ustanovljeno Madarsko izobraevalno drutvo za vendsko krajino (Vendvidki Magyar Kzmveldsi Egyeslet - VMKE), v Dolnji Lendavi pa leta 1899 podobno Izobraevalno drutvo Dolnje Lendave in okolice (Alslendvai s Vidkei Kzmveldsi Egylet).29 Madarski znaaj so Ogrski kazila" tudi tevilna krajevna in druinska nemadarska imena. Priela se je obsena akcija pomadarjevanja le-teh in e pred letom 1889 so bila pomadaijena skoraj vsa prekmurska krajevna imena. Tako ematizem sombotelske kofije iz tega leta vsebuje oboja krajevna imena, tako slovenska kot madarska, medtem ko ematizem iz leta 1882 madarskih imen e ne pozna. Pozneje so opustili tudi dvojno zapisovanje in so
214
ostala le madarska imena - kot izvirna. Pomadarjevanje krajevnih imen je dokonno potrdil Zakon o poimenovanju obin in drugih krajev iz leta 1889, s katerim je bilo doloeno, da se smejo v vseh osebnih in uradnih dokumentih, knjigah in ostalih zapisih uporabljati le s tem zakonom doloena krajevna imena. Enako pa je veljalo za rojstna imena in priimke, ki jih je bilo obvezno v vse uradne dokumente vpisati v ustrezni madarski obliki.30 Politini in gospodarski razvoj v smeri vedno veje madarizacije je kazal tudi volilni zakon, po katerem je imelo volilno pravico le okoli 6% vseh prebivalcev. Iz teh vladajoih vrst so prihajali tudi novi kapitalisti in pospeena industrializacija je povzroila mnoino izseljevanje, predvsem iz ruralnih, narodno meanih obmoij. Med leti 1891 in 1910 seje iz Ogrske izselilo milijon in pol prebivalcev, od katerih je bilo 70% Nemadarov. Slovencev se v tem asu ne omenja ve v nobeni statistiki ali pregledu ljudskega tetja, njihovo tevilo lahko iemo v kategoriji drugi narodi". Za to, da se narodna zavest med Slovenci na Ogrskem ni zlomila, eprav je prestala mnoge preizkunje znotraj dravnega aparata, kije bil v absolutni slubi dravne ideje o veliki dravi in o velikem, nedeljivem madarskem narodu, so na prelomu stoletja ponovno zasluni domai duhovniki, zbrani okrog Franca Ivanocyja, ki jih Joef Smej imenuje Ivanocyjev krog.31 Joef Klekl, Ivan Basa, Peter Kolar, Franc Roga in Joef Sakovi in e nekateri je bila skupina duhovnikov, ki seje namenila s svojim delom ohraniti slovenski znaaj tega prostora, s tem pa tudi njegovo versko podobo. Znotraj te skupine seje izoblikoval tudi nekaken prvi politini program za Prekmurje, kakor ga razpoznavamo iz Ivanocyjevih asopisnih lankov v dveh madarskih asopisih Vasvrmegye in Szombathelyi jsg, ki sta izhajala v Sombotelu. Poleg tega, da iz isto ideolokega pogleda obsoja dravni liberalizem in cerkveno hierarhijo, ki se je z njim povezala, opozarja tudi na kulturni boj. Ugotavlja, da narodnostno vpraanje ni reeno in da takne revine med ljudstvom na Madarskem e ni bilo. Ob pripravah na veliko praznovanje tisoletnice prihoda Madarov v dananjo domnovino pa je odkrival zlorabo patriotizma in revine v nacionalistine namene. Narodni program za Prekmurje, kakor gaje oblikoval Ivanocyjev krog, daje najveji poudarek pomenu vere v zasebnem in javnem ivljenju ter s tem povezani pastoralni dejavnosti v maternem jeziku, nato pomenu in vlogi lokalnih asopisov v domaem jeziku, ki naj sluijo kulturnemu dvigu ljudstva, elezniki povezavi Prekmurja z notranjostjo Madarske in s Slovenijo, verskim olam oz. neodvisnosti Cerkve v olah, manjim carinam, regulaciji Mure; kot osnovni problem Ogrske navaja nereeno nacionalno vpraanje. Zaradi irjenja slovenskih knjig, ki jih je izdajala Druba sv. Mohorja, so madarske oblasti Ivanocyja obtoile panslavizma. Ministrski predsednik grof Khuen Hedervry je leta 1903 pisal sombotelskemu kofu: Madarska vlada je po temeljitem preudarku... prila do preprianja, da bodo protidravna prizadevanja omenjene knjine drube v upaniji (elezni upaniji, op. M. F.) samo tako ostala brezuspena, e bomo nae slovensko govoree dravljane utrdili v njihovem domoljubnem utu, njihov jezik pa pomadarili. "32 Na zahtevo sobokega okrajnega glavarja sombotelskemu kofu, naj poskrbi, da bodo prekmurski duhovniki pretrgali vsak stik z Mohorjevo drubo, je Ivanocy odgovoril: Prav gotovo ni danes izobraenca, ki bi upal trditi, da ljudstvo ne potrebuje branja. Vsakdo pa lahko bere le v tistem jeziku, ki ga razume. Dati madarsko knjigo v roke slovenskemu loveku je danes nesmiselno. Ce danes v svojem lastnem jeziku ne najde tiva, ga bo poiskal v tistem jeziku, ki je njegovemu najbliji. Niti jaz niti kdo drug nima pravice kratko malo iztrgati ljudstvu iz rok
215
Metka FUJS
tistih knjig, katerih jezik je najbliji njegovemu in katerih vsebina ni niti proti dravi niti proti domovini. Kratko malo odvzeti te knjige brez ustreznega nadomestila, bi pomenilo kratenje naravnega prava. "33 Zupan elezne upanije je v svojem dopisovanju s sombotelskim kofom takrat ugotovil: Kam pa pridemo, e v njih (Slovencih, op. M. F.) vzbudimo eljo po kulturi. Mar ni nevarno tudi v njih vzbuditi sanje in hrepenenje po veliki slovansko-ilirski solidarnosti, kije za madarsko domovino lahko samo usodna?"^ Razen treh asopisov v domaem, prekmurskem jeziku - Kalendarja Srca Jezuovoga, Marijinega lista (oba leta 1904) in Novin (leta 1914) Ivanocyjev narodni program v okviru Ogrske ni bil uresnien. Joefu Kleklu, poznejemu nekajkratnemu narodnemu poslancu v Beogradu in nespornemu politinemu in narodnemu voditelju prekmurskih Slovencev v asu nastajanja in ivljenja Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, pa je bil temelj in cilj politinega delovanja.35 Kleklove nove mae na Tiini seje leta 1897 udeleila tudi skupina tajerskih duhovnikov z Antonom Korocem in ob tej prilonosti prvi na Ogrskem razvila slovensko zastavo. Koroeva jasna politina opredelitev, t.j. za slovenski narod, za katoliko cerkev in za avstrijsko cesarstvo, ki mu je predstavljalo dravo in skupno domovino, je bila povsem blizu Ivanocyjevemu in seveda Kleklovemu razmiljanju.36 Enako kot Korocu Avstrija je Kleklu predstavljala domovino Madarska, dokler ni bilo popolnoma jasno, da nimajo Slovenci v njej ve kaj iskati. Preko rednih stikov s tajerskimi duhovniki je Klekl vedel, kam se usmerja politino razpoloenje med Slovenci ob koncu prve svetovne vojne. V Prekmurju pa so se prve javne zahteve po zdruitvi s Slovenci na desnem bregu Mure pojavile na promadarskem shodu, ki ga je 20. oktobra 1918 pripravilo soboko VMKE in se je sprevrgel v pravi upor izzvanega slovenskega prebivalstva, tako da so morali posredovati andarji.37 Prekmurski Slovenci so se v naslednijh dveh mesecih mnoino udeleevali zborovanj v Ljutomeru in Radgoni, ki jih je pripravljal mariborski narodni svet. Vlada Mihlyja Krolyja, predvsem pa njen komisar dr. Bla Obal, zadolen za slovensko obmoje, je poskuala dosei sporazum o oblikovanju nekakne samostojne Vendske upanije". Odgovor na stisko madarske vlade je bil nart avtonomije, ki so ga pripravili slovenski duhovniki alske upanije 14. januarja 1919,38 podpisala pa sta ga tudi dva upnika iz dananjega Porabja.39 Nart avtonomije je bil predmet pogajanj, ki jih je pripravila vlada v Budimpeti, vendar so imeli slovenski predstavmiki nalogo, da od nobene svojih zahtev ne odstopijo. Najpomembneja zahteva je bila, da mora pogodbo potrditi parika mirovna konferenca in tako zagotoviti avtonomijo ogrskim Slovencem, ne glede na to, kateri dravi bodo pripadli. Vlada na takne zahteve seveda ni mogla pristati, ker bi s tem prejudicirala dejstvo, da lahko to obmoje pripade tudi Jugoslaviji. Glede na razvoj dogodkov to tudi ni bilo ve potrebno. Burnih dogodkov, povezanih z marevsko razglasitvijo sovjetske republike in Tkalevo vstajo, katere rezultat je bila estdnevna Murska republika, je bilo konec, ko je jugoslovanska vojska - s pristankom mirovne konference - 12. avgusta 1919 zasedla Prekmurje. Mejo na razvodnici med Muro in Rabo je 4. junija 1920 potrdila trianonska mirovna pogodba, dokonna razmejitvena rta pa je bila podpisana v Zagrebu leta 1924. Kakor vsaka politina meja je bila tudi ta krivina: na eni strani je pustila madarsko prebivalstvo, ki je ivelo strnjeno v vaseh ob vzhodni meji, na drugi pa slovensko prebivalstvo v Porabju. Prekmurje je bilo zato e nekaj let obmoje konfliktov. Madarska drava je zahtevala plebiscit, madarsko prebivalstvo pa prikljuitev k matini dravi. Tudi nova slovenska ali jugoslovanska oblast se je na tem obutljivem obmoju, katerega posebnosti in
216
zgodovino je le slabo poznala, obnaala zelo nespretno. Najve nezadovoljstva med prebivalstvom je povzroila takojnja zamenjava vseh dotedanjih uradnikov in uiteljev ter skoraj revolucionarno uvajanje slovenskega knjinega jezika, ki so ga mnogi vendar slabo razumeli. Joefu Kleklu so zato nekateri njegovi nekdanji sodelavci oitali, da jih je odpeljal k Slavom (tako so prekmurski Slovenci imenovali ostale Slovence, op. M. F.), ki jih sedaj muijo" s knjinim jezikom v uradih, olah in pri verouku. Kot narodni poslanec v jugoslovanskem parlamentu in pozneje kot banski svetnik je zato ves as svoje dolge politine kariere v okviru avtonomistinega programa Slovenske ljudske stranke zahteval tudi posebne avtonomne pravice za Prekmurje, zaradi njegovih gospodarskih, jezikovnih, verskih in drugih posebnosti.40 Kljub teavam pri navajanju na skupno ivljenje je as med vojnama Prekmurje utrdil kot slovensko narodno obmoje in e so prekmurski Slovenci sami pred skoraj osemdesetimi leti e dvomili v to, ali je bila odloitev njihovih narodnih voditeljev pravilna, so v naslednjih desetletjih imeli veliko vzrokov za dvom, da mnogim znotraj slovenskega narodnega jedra ni jasno, kje so slovenske etnine meje in kako se jih ohranja. Svojevrstno nezaupanje v narodno zavest tukajnjih Slovencev so pokazale jugoslovanske oblasti z odloitvijo, da v kraje z madarsko narodno skupnostjo naselijo primorske in istrske koloniste, ki jih je rapalska pogodba oropala njihove zemlje ali pa so se morali izseliti zaradi svojega protifaistinega delovanja. Izbrati za to Prekmurje, dale najbolj gosto naseljeno slovensko pokrajino, pokrajino s tevilnimi nereenimi gospodarskimi in socialnimi problemi, ki je prav zaradi tega stoletje dajala najve izseljencev in sezonskih delavcev, to je mogoe storiti le ob pomanjkljivem poznavanju stanja. Obnaali so se tako, kot so se obnaale madarske oblasti zadnjih petdeset let, in bili zaradi tega tudi enako uspeni". Dodeljevanje zemlje le po narodni pripadnosti z namenom izboljanja narodne sestave obmejnih predelov" in zanikanje socialnih razmer ni moglo uresniiti priakovanja, da bo po naselitvi kolonistov mejno obmoje narodno utrjeno. Domaini so prileke odklanjali iz gospodarskih, Madari pa tudi iz narodnostnih nagibov. Zato so eni in drugi iveli zase, vsak s svojim deleem teav in revine. Na koncu jih je e enkrat pregnal faizem, tokrat madarski, kolonije pa so priele ponovno dobivati prvotno narodnostno podobo.41 Podobno izkunjo s kolonizacijo je doivelo Prekmurje po drugi svetovni vojni. Ker zaradi tevilnih vzrokov, predvsem madarskega okupacijskega sistema,42 ni razvilo taknega narodnoosvobodilnega gibanja, kakor smo ga poznali na ostalem slovenskem ozemlju, je bilo ponovno deleno nezaupanja in oitkov o madaronstvu. Temu so se po - za novo oblast poraznih - rezultatih volitev v ustavodajno skupino leta 1945 pridruili oitki o nesposobnosti za odlono revolucionarno akcijo", zato so morali vse pomembneje politine funkcije v pokrajini prevzeti kadri iz drugih delov Slovenije, katerih najpomembneja kvalifikacija je bila, da so sodelovali v revoluciji in bili zato menda dovolj narodno zavedni. Medtem ko so prekmurski Slovenci v desetletjih od prikljuitve k matinemu narodu vendarle dosegli narodno in kljub mnogim nereenim problemom tudi gospodarsko konsolidacijo, pa se je veliko drugae godilo Slovencem, iveim v desetih vaseh okoli Monotra, katerih ozemlje je s trianonsko mirovno pogodbo pripadlo Madarski. V Hortyjevi kraljevini, za katero je bil Trianon najveja nacionalna katastrofa in ki je vso svojo nacionalno politiko utemeljevala na reviziji te pogodbe ter se zato tudi odloila sodelovati v drugi svetovni vojni na strani Nemije, ni bilo nobene monosti, da bi porabski
217
Metka FUJS
Slovenci nali svoje mesto v kateri od statistik. Po drugi svetovni vojni so se v Ljudski republiki Madarski z ostalimi junoslovanskimi narodi povezali v Demokratini zvezi junih Slovanov na Madarskem. Zaradi svoje malotevilnosti so znotraj te zveze le s teavo uveljavljali svoje interese. Neugodno je na narodni razvoj te skupnosti vplival tudi informbirojevski spor in nato sovjetsko zatrtje madarske vstaje leta 1956, kije celotno dravo pahnilo v resignacijo. Veinski narod ni imel moi, da bi se postavil za svoje interese, kaj ele da bi razmiljal o interesih narodnih skupnosti dalje in globlje od gole deklarativnosti. Tudi po zakonskih spremembah v sedemdestih in osemdesetih letih so razmere v glavnem ostale na isti ravni.43 Zato je danes, ko so porabski Slovenci vendarle deleni nekaj ve pozornosti in ko imajo tudi svojo lastno narodnostno organizacijo, najteja naloga - poleg ohranjanja njihovega jezika in kulture - oivljanje njihove narodne samozavesti. Vasih se zdi, daje morda e celo prepozno. Zgodovinskih, narodnostnih, verskih, jezikovnih, gospodarskih posebnosti je tudi v Prekmurju vedno manj in tako kot postaja dananji slovenski prostor vedno bolj univerzalen, postajajo vedno bolj univerzalni vsi nai prostori. Slovenci ohranjamo izoblikovano narodno identiteto, ker v veini ivimo v svoji narodni dravi ali vsaj v dravah, ki naj bi bile demokratine; po nainu ivljenja si tudi zato postajamo vedno bolj podobni (in svojim sosedom), ne glede na to, koliko so si bili nekdaj nai kulturni prostori blizu.
Strnjen pregled razmerja med slovanskim, nemkim in madarskim prebivalstvom v Spodnji Panoniji v 9. in 10. stoletju je podan v delu Petra Stiha Madari in slovenska zgodovina v zadnji etrtini 9. in v prvi polovici 10. stoletja, v: Zgodovinski asopis 1983, 3/37, 171-201. 2 Ivan Zelko, Zgodovinski pregled cerkvene uprave v Prekmurju, v: Zbornik ob 750- letnici mariborske kofije (Maribor, 1978), 109. 3 Ivan Zelko, Cerkvenoupravni poloaj Slovenske krajine od 798 do 1958, v: Zbornik sobokega muzeja 3 (Murska Sobota, 1993/1994), 44. 4 Ivan Zelko, Zgodovinski pregled, 111. 5 Vilko Novak, Pismo Franca Temlina nemkimpietistom, v: Slavistina revija 18/1970, 3-4, 252. 6 Primer naslovnice od Mikloa Kiizmia prirejenih Svetih evangelijev: Szvti evangyeliomi pouleg Kalendrioma i rda Rimszkoga na Vsze Nedelne, i Szvtesnye Dni z- Obcsinszkoga szvtoga Piszma po zapouvidi nyih Goszposztva i Nj Visse Postvanoga Goszpodina Szily Jnosa, z- Gornyega Szopora, Szombotelskoga Pspeka, na Sztari Szlovenszki jezik Po postvanom Goszpoudi Kzmics Miklsi, Szvtoga Benedeka Fare Duhovniki, ino Okrogline Szlovenszke Vice- sprssa obrnyeni, i sztroskom onoga Nyih Goszposztva Pspeka v zastampani. (podrtala M.F.) 7 Ivan kafar, Iz dopisovanja med kofom J.Szilyem in Mikloem Kiizmiem v zvezi s sedmimi Kiizmievimi knjigami, v: Slavistina revija 23/1975, 1, 88. x Vilko Novak, Madari o Vendih, v: Archeo 1990, 10, 107-110. 9 Ivan kafar, Madari o prvih tirih knjigah Mikloa Kiizmia, v: CZN 1975, 2, 248. l0 Mihael Kiizmi, Predgovori tefana Kiizmia (Ljubljana, 1981), 27. Teksti so prevedeni v danes berljivo slovenino in jih v takni obliki tudi citiram. "Ivan kafar, Madari o prvih, 252-253. 12 Sndor Mikola, Vendsg mltja s jelene (Budimpeta, 1928). 13 Jzsef Kosics, Vannak-e Magyar orszgban Vandalusok?, v: Tudomnyos Gyjtemny 11, 1827, VI., 71-79. 14 Vilko Novak, Joef Koi, prekmurski pisatelj, v: Koi in njegov as (Budimpeta, 1994), 13-14. ,5 Ivan Zelko, Zgodovinski pregled, 103-119. 16 Miroslav Kokolj, Prekmurje v prevratnih letih 1918-1919, v: Revolucionarno vrenje v Pomurju v letih 1918-1920 (Murska Sobota, 1981), 148-169.
218
Ivan Zelko, K zgodovini reformacije v Prekmurju, v: ZN 1939, 116. Ivan Zelko, Gradivo za zgodovino reformacije v Prekmurju, v: ZN 1973, 1, 120. 19 Ivan kafar, Joef Bagry, Anton Trstenjak in Martjanska pogodba iz leta 1643, v: Kronika 1972, 1, 42-49. 20 Vilko Novak, Prekmurske rokopisne pesmarice, v: Jezik in slovstvo 1973/74, 212-217. 2l Mihael Kuzmi, n.d. 28. 22 Mihael Kuzmi, n.d. 22. 23 Vilko Novak, Izbor prekmurskega slovstva (Ljubljana, 1976), 54-60. 24 Fran Zwitter, Nacionalni problemi v habsburki monarhiji (Ljubljana, 1962), 61. 25 Delo je ohranjeno v rokopisu in objavljeno delno v: Josip Gruden, Zgodovina slovenskega naroda, v: ZN 1914, 93-154 in v: Joef Koi, ivljenje Slovencev med Muro in Rabo (Budmipeta, 1992, izbor del). 26 Slovenci podravski in pomurski pozdravljajo novega viega pastirja preastitega Slomkovega Antona Martina 4. kimavca 1859, v: Novice 1859, 300. 27 Fran Zwitter, n.d. 156. ^Miroslav Kokolj, Bela Horvat, Prekmursko olstvo (Murska Sobota, 1977), 214-215. 29 Miroslav Kokolj, Bela Horvat, n.d. 232-235. -^Miroslav Kokolj, Bela Horvat, n.d. 235-240. 31 Joef Smej, Pastoralna dejavnost Ivanocyjevega kroga (Maribor, 1975). 32 Joef Smej, n.d., 59. 33 Joef Smej, n.d., 138. 34 Stanko Zver, Dr. Franc Ivanocy in Mohorjeva druba, v: Ivanocyjev simpozij v Rimu (Rim, 1985), 31-46. 35 Metka Fujs, Kleklov politini portret, v: Kleklov simpozij v Rimu (Celje, 1995), 161-168 3G Feliks J. Bister, ivljenje in delo Antona Koroca do prve svetovne vojne, v: Prispevki za novejo zgodovino 31, 1991, 13. v Kaj je rodila soboka slavnost?, v: Novine 5, 1918, 45, 2. ^Nart ali planum autonomije, t ero ga je spravie slovenskih duhovnikov, alske upanije, 14. januarja 1919. leta enoglasno sprejelo, v: Novine 6, 1919, 6, 1-2. 39 Franek Muki, Marija Koar, Slovensko Porabje (Celje, 1982), 81. 40 /Va volie, Novine 7, 1920, 41, 1; Prekmurska upanija, Novine 8, 1921, 14.1; Vstava sprejeta, Novine 8, 1921, 28, L; Proklamacija Dam rauna za volitve leta 1923, v: Miroslav Kokolj, Prekmurski Slovenci 1919-1941 (Murska Sobota, 1984), 144. 41 Metka Fujs: Obmejna kolonizacija v lendavskem okraju med obema vojnama, v: Separatio, posebna tevilka 3.7. 1991,44-46. 42 Metka Fujs: Madarska vojaka in civilna uprava v Prekmurju v drugi svetovni vojni, v: Zbornik sobokega muzeja 1, 1990, 89-100. 43 Franek Muki, Marija Koar: n.d. 76-84.
,s
l7
219
Metka FUJS
THE FORMATION OF NATIONAL IDENTITY OF THE PREKMURJE SLOVENIANS The national identity can already be found in the combination of ethnic features assigned by birth, and of numerous influences, mostly cultural ones, which tend to define any cultural unit, irrespective of the way it has been determined. Thus a nation is formed as a cultural and linguistic community irrespective of political and state borders and it is exactly in this way that the Slovenian Panonnia space of today has been established. Like any other cultural space the said cultural space is the combination of various identities, interwined according to various elements of interdependence and the national identity is just one such identity. The region to the North of the Mura river, populated by Slovenians, has through history been named differently. Due to its geographical position the name Districtus Transmuranus is used in the documents of the Zagreb diocese, which is to say the region beyond the Mura river, the name Prekmurje comes to be widely used after World War One. In accordance with national affiliation the Hungarian administrative terminology uses the names Ttsg or Vendvidk, after the Slovenian people who live here; on the other hand, the Slovenians living here call it Slovenska krajina or Slovenska okroglina. Along with various names of the Prekmurje today and in accordance with the ethnic structure of its population, various theories have been developed as to its national origins, among them the so-colled Vend or Vandal theory. For the most part, however, these theories have been developed out of ignorance as regards the cultural, historical and ethnic development of the region and quite often they have become the instrument of current policy to achieve its goals. From the 11th Century and up to 1919 Prekmurje has been under the jurisdiction of the Hungarian secular and ecclesiastical administration, divided between the Vas and Zala counties and between the Zagreb and Gyr dioceses, until it was united in the Szombathely diocese in 1777. The Reformation and the favourable inclination of the protestants to the literature in mother tongue has played an important role in the formation of the national identity of the Slovenians of the region. Still, the first books came to be published in the time period of the recatholisation, the first protestant writers of the Prekmurje literary language being Franc Temlin, Mihael Sever and tefan Kiizmi, who have always called themselves Slovenians and their language Slovenian. At the end of the 18th Century they were joined by the catholic writer Mikls Kzmic and through him and his books the initiative as regards the national, cultural and political formation of the Slovenians have been taken over by catholic priests. Apart from home and family Church has been the only institution, which, through its writers of religious and school books, has promoted and preserved the language of the Slovenian nation, thereby preserving the nation itself, which was of grave importance at the time of centralistic reforms of Kaiser Josefand later at the time of the Hungarian nationalistic revival movement and the introduction of the Hungarian language as official and obligatory school language. At the time of the most severe Hungarian assimilation endeavors the contacts between the Prekmurje and Styria scholars and the Mohor books have been of utmost importance, especially the activity on the part of Dr. Franc Ivanocy and his collaborators who were the first to form a kind of a political programme for Prekmurje, based upon the religion in public life,
220
school and newspapers in mother tongue, economic prosperity and the regualation of the ethnic questions, as being the vital elements. Apart from two newspapers, however, everything else could only be achieved at the time of the Monarchy of Serbs, Croats and Slovenians, into which the region of Prekmurje was included in accordance with the Paris Peace Treaty of August 1919. Later, in the time period of the Yugoslav Monarchy, the central figure and the national leader of the Prekmurje Slovenians was Josef Klekl, author if the first programme of self-rule for Prekmurje, first within the Hungarian state and later within the Yugoslav state, based upon the economic, linguistic, religious and other features of the region. During the decades, following the incorporation into the central nation, the Prekmurje Slovenians, have been able to consolidate so now they only have to maintain their national identitiy for mostly they live in their national state or in the states which are supposed to be democratic. Regarding the way of life the people living on both banks of the Mura river are becoming more and more similar to one another, irrespective of the ethnic origin and the historical development.
221
222
Npek a Mura mentn
HALSZ Imre ISKOLA S ISKOLZTATS A 19. SZZAD MSODIK FELBEN A MURA MENTI KZSGEKBEN A 19. szzad iskolatrtnetnek hrom jl elklnthet, de mgis egymsra pl szakasza van. Az els peridus a mlt szzad hszas-harmincas veinek erfesztsei, melyek eredmnye egy 1845-ben kiadott kirlyi rendelet, amelyben az uralkod szablyozza a kisiskolk helyzett. Ezt kveti egy jabb szakasz, amely nem zrul le - mint korbban gondoltuk - 1849-cel, a magyar szabadsgharc leversvel, ami tmnk szempontjbl egy j tpus kzigazgats bevezetst jelenti. ppen a polgri elemeket hordoz Bach-korszak tz ve alatt szmoljk fel a szlssgeket s teremtenek a rgi sajtos teleplsszerkezetvel sszhangban egy iskolahlzatot, melyre rplhet - a harmadik szakaszban - az 1868-as npiskola-trvny utni modern polgri Magyarorszg als fok oktatsa, s amely lehetv teszi, hogy a felekezeti mellett megjelenjen az llam s az nkormnyzat (kzsg) ltal fenntartott oktatsi intzmny is. A felekezeti oktats kizrlagossgt teht 1868 fogja feloldani, addig kln kell szlni az egyes felekezetek kisiskolirl, mindjrt a trsg legnagyobb felekezetvel, a rmai katolikussal kezdve. A trsgben a legelterjedtebb - ahogy az egsz orszgban is - az egyosztlyos kisiskola volt, ahol a legalapvetbb ismereteket sajttottk el a 6-12. letvk kztt a tanulk. Ez a vallstan mellett az olvasst, az rst s a szmolst jelentette. Ritka volt a kt- vagy hromosztlyos iskola, ngyosztlyos pedig kln ritkasgszmba ment. Zala megyben kett volt ilyen: Keszthelyen s Nagykanizsn, ahol gimnzium is mkdtt, tovbb a nagyobb teleplsek mdosabb polgrai nagyobb fok - esetleg tovbbtanulst is jelent iskolztatsban akartk rszesteni gyermekeiket. Ugyanez a trekvs figyelhet meg a tbbi mezvros iskolinl is. gy Zala megyben egy hromosztlyos s 23 ktosztlyos iskolt emltenek forrsaink a szmtalan, a falvakra jellemz egyosztalyosok mellett, s ennek dnt oka az volt, hogy szegnyebb gylekezet csak egy tantt tudott eltartani, szinte kizrlag az egyhzkzsg szkhelyn. Ez azt is jelenti, hogy kisebb, templommal nem rendelkez falvakbl, klterleti lakott helyekrl a gyerekek mindennap kilomtereket gyalogoltak iskolba, ez a tvolsg teleplsszerkezettl fggen 1,5 s 7 km kztt vltozott. Trgyalt rginkban is dnten az egyosztlyos iskola a jellemz, ezek kzl kiemelkedik Lenti hrom- s Alslendva ktosztlyos iskolja. Itt, Alslendvn - s ez msfl vszzaddal ezeltti lakit kln dicsri - kt osztlyban 106 gyermeket oktatott Alszegi Jnos tant kt segdtantval. Hrman lttk el teht nemcsak az alapfok kzigazgatsi s trvnykezsi centrumm is vl telepls, de 10 krnyez telepls ide bejr gyermekei alapfok oktatst is. Forrsunk a 11 teleplsbl 328 gyermeket emlt, kik iskolaktelesek, teht 6 s 12 v kzttiek. Az egyosztlyos iskolk kzl Belatinc, Cserencsc, Letenye s Szcsisziget iskolit kell mg tlagot meghaladnak jellni.
223
HALASZ Imre
Kln kiemelend, hogy a muravidki s murakzi iskolkban a kzsg horvt, illetve szlovn anyanyelve mellett magyart is tantottak. Korabeli, de fleg ksbb keletkezett tves nzeteket kell eloszlatnunk azon tny kzlsvel, hogy a kisiskolkban az oktats mindig, 1868 eltt is anyanyelven folyt. Rmai katolikus iskolk mellett szpszm zsid kisiskolt is emltenek forrsaink. Tizenkt hitkzsgrl tudunk a trsgben, melybl hat mkdtetett iskolt. A tehetsebb alslendvai hitkzsgben egy ktosztlyos magniskolban valamennyi iskolba jr iskolakteles gyereket tantotta Lustig Emmanuel tant. Alslendvn kvl mg egyosztlyos iskolt is mkdtetett a hitkzsg a kzeli Zalabaksn, Belatincon, Dobriban, Kerkakutason s a tvolabbi Szentgyrgyvlgyn. A tantk ltalban a hitkzsgek sakterei, a hitkzsgek iskolai clra berendezetlen hzban oktattak. Nincs lehetsgnk a rszletes fejldstrtnet elemzsre, gy az induls fbb adatai mellett a fl vszzad mltn regisztrlt eredmnyt kell mg megnznnk, elrebocstva, hogy a 19. szzad msodik felnek gazdasgi, igazgatsi s polgri fejldse sszhangban van az iskolaszerkezet s -szervezet fejldsvel. Hrom jrst - az alslendvait, csktornyait, perlakit - nzve: megszaporodik az iskolk szma, 42 rmai katolikus, kt reformtus, egy evanglikus s egy izraelita iskola mellett, fleg a Mura menti kiskzsgekben 33 llami iskolt ltestettek a magyarosts nehezen flreismerhet szndkval, mg a kzsgi iskolk szma a szzadeln kilenc. Alslendvn hrom (rmai katolikus, evanglikus s izraelita) iskola mkdik ekkor mr, nagysgukra alkalmazott tantinak szmbl kvetkeztethetnk: a rmai katolikus iskola ngytants volt, mg a msik kt felekezet egy-egy tantt alkalmazott. Hasonl nagysgrend iskola csak Letenye iskolja a trsgben. Az llami iskolk kzl a 9 tants perlaki (Prelog) s a 8 tants csktornyai (Cakovec) a legnagyobb. A kzsgek ltal fenntartott iskolk kzl Kotor (Kotoriba) hattants, Alsdombor (Dolnja Dubrava) ttants iskolit kell kiemelni. Az iskolk megsokasodsval egyidben megntt a jl kpzett tantk utni igny. Ezt igyekezett kielgteni a Csktornyai Tantkpz Intzet 1879-es megnyitsa. Itt a rgibl szrmaz, a rgi nyelveit beszl tantkat kpeztek. Az intzet 1882 s 1894 kztt 138 vgzett tantt bocstott ki, akik eleget tudtak tenni a teleplsek nyelvi elvrsainak. A mlt szzad 70-es veiben tantsi segdknyveket s tanknyveket fordtottak le horvtra vagy vendre, megjelentek a ktnyelv, vend - magyar, illetleg horvt - magyar iskolk is. Nem llthatjuk, hogy a mlt szzad msodik felben a kzoktatsgyi igazgats miden krdst megoldott, de az tagadhatatlan, hogy az iskolk szmnak nagyarny nvekedse s a kzpontilag elrt tananyag komoly elrelpst jelentett. Az alsfok oktats mindig is anyanyelven folyt, s ez akkor is gy maradt, amikor - elssorban a kevsb tehets, dnten nem magyar anyanyelv terleten - megjelentek az llami iskolk, ahol elssorban nem a nyelvvel, hanem a tananyag tartalmval igyekeztek befolysolni a tudatformlst, s ahol a magyar nyelvet s az anyanyelvet egyarnt oktattk.
224
Iskola s iskolztats a 19. szzad msodik felben a Mura menti kzsgekben
SCHOOL AND SCHOOLING IN THE SECOND HALF OF THE 19TH CENTURY IN THE VILLAGES ALONG THE RIVER MURA Regarding economic productivity, that influences the maintenance of schools and mentality, the 19th-century Zala County, stretching east-westwards, can be divided into three, differently developed regions. These three regions are the Balaton-highlands, the economically highly developed Nagykanizsa and its market-area with a part of the Mura-region and the Gcsej with the upper part of the Mura-region. In Zala County and in the Mura-region belonging to it, special attention was paid to schooling in the 19th century, during the Reform Period. The effects of these efforts had made themselves felt in the 1850's. The government laid stress on raising all schools to a much the same level by terminating extremes. This was true both for the state of the school-buildings and for the standard of education. We have to deal with the network of schools, too: which settlement has a schoolbuilding, how big its school district is, namely how many pupils from other settlements attend, what is the ratio of school attendance, respectively. As the effect of the efforts made in the 1850's an approximately homogenous network and system of schools was established. This could serve as basis for Etvs' Public Education Act and later for the modern civil network of institutions. This also involved large scale building activities, since the act permitted the foundation of village and state schools besides the denominational schools. In the second half of the 19th century written sources mentioned Roman Catholic and Israelite schools. At the turn of the century the schools of all four denominations, Roman Catholic, Calvinist, Lutheran and Israelite, had already existed, furthermore, village and state schools appear according to law. This way primary education had become more and more varied. The opening of the Csktornya Teachers' Training-College in 1879 greatly increased the number of well-prepared teachers in the region.
225
226
Ljudje ob Muri
Duan NEAK POKRAJINA OB MURI PO LETU 1918 Slovenci so prvo svetovno vojno in njene posledice najbolj neposredno doivljali na robeh slovenskega etninega ozemlja. V dolini Soe in hribovju nad njo je padlo ve kot milijon vojakov, nekaj deset tiso ljudi pa je izgubilo svoje domove. Na severnih obrobjih niso mogli pridobiti delov slovenskega ozemlja, ki je lealo onstran Karavank, ne Maistrovi borci ne zapoznela intervencija jugoslovanske vojske. Narodna pripadnost prebivalstva ni bila odloilna za izid korokega plebiscita, temve so odloili socialno-ekonomski in politini razlogi. Najbolj severnovzhodni del Slovenije pa je vseskozi spremljala danost, da je bil to edini koek slovenskega ozemlja, kije ivel v ogrskem delu dvojne monarhije. To je bil temeljni razlog, da se je ta del slovenskega etninega ozemlja, na levem bregu Mure, razvijal drugae kot ostala Slovenija. Peat druganosti mu je ostal vse do danes. O celovitem zgodovinskem razvoju Prekmurja in pokrajine ob Muri po prvi svetovni vojni v tem prispevku, zaradi asovne omejenosti in druganih ciljev, ki sem si jih zastavil, ne bom govoril. Tudi ne morem presei del avtorjev, ki so o tem zapisali e tehtne razprave, prof. dr. Vaneka iftarja, Miroslava Kokolja, dr. Julija Titla, prof. dr. Rudija Kyovskega, e se omejim le na tiste najbolj poznane iz zadnjega asa, ne da bi delal krivico e vrsti drugih. Vredno pa se mi zdi opozoriti na tri posebnosti zgodovinskega razvoja v asu tik po prvi svetovni vojni v pokrajini ob Muri, ki so morda manj v zavesti ljudi in stroke, eprav so poznane in e opisane. Severovzhodno slovensko mejno ozemlje ima poleg e omenjene posebnosti (razvoj v ogrskem delu Avstro-Ogrske) e vsaj tri znailnosti, kijih drugod na Slovenskem ne najdemo. 1. Vojaki upor v Radgoni 23. in 24. maja 1918 je namre edini upor vojakov v prvi svetovni vojni, ki se je odvijal tik ob in na slovenskem etninem ozemlju. 2. Se verno vzhodna meja seje oblikovala najkasneje, saj je bila dokonno doloena ele s podpisom razmejitvenega protokola v Zagrebu 8. julija 1924. 3. Ustanovitev tako imenovane Murske republike pomeni edino institucionalizacijo revolucionarnega vrenja na Slovenskem po koncu prve svetovne vojne. O teh treh historinih dogajanjih elim spregovoriti v telegrafskem stilu. Upor v Radgoni1 Upor enot 97. pepolka v Radgoni, regrutiranih iz okolice Trsta in Istre, sodi med vojake nemire ob koncu prve svetovne vojne, kakrni so bili v Judenburgu-Murauu, Rumburgu, Kragujevcu in drugod. Sodi v as revolucionarnega vrenja med avstroogrskim vojatvom, deloma pod vplivom idej oktobrske revolucije, ki so jih v enote zanesli bivi ruski ujetniki, deloma zaradi slabega stanja v vojski (lakote, navelianosti vojne, ukinitve dopustov itd.), deloma zaradi naraanja nacionalnega gibanja med vojaki nenemkih narodov. Vojaki upor v Radgoni pritevajo med najveje upore v avstroogrski vojski, takoj za upori v
227
Duan NEAK
Judenburgu, Rumburgu in v Pcsi. Znamenja vojakega nezadovoljstva v nadomestnem bataljonu (Ersatzbataillon) 97. pepolka so se kazala e veliko pred izbruhom upora. Bataljon je bil v Radgoni e od maja 1915 in je pred uporom tel med 4 in 5 tiso vojaki preteno slovenske, hrvake in italijanske narodnosti. V mesto pa so prili tudi tevilni primorski begunci in lani druin vojakov v bataljonu. Radgonskega upana je prisotnost teh ljudi tik pred izbruhom upora mono skrbela, saj je v pismu vojnemu ministru Rudolfu baronu Stoeger-Steiner von Steinstaettnu zapisal: Dokazano je, daje velik del obeh narodov (slovenskega in italijanskega, op.p.) pod vplivom naih sovranikov, kar se kae v tevilnih izdajah in prebegih italijanskih in slovenskih vojakov, kakor tudi zadranju le teh v sovrani tujini (mislil je predvsem na rusko vojno ujetnitvo, op.p.)."2 Podobnih misli je bil tudi poveljnik bataljona polkovnik Emil Kornmueller, oba pa sta bila e prepriana, da na vojake negativno vplivajo povrnjenci iz ruskega ujetnitva in izjave ekih in jugoslovanskih politikov. Kljub temu, da nekateri avtorji, raziskovalci te problematike in sopotniki dogajanja pripisujejo najveji vpliv na upor boljevistinim idejam, tega ni mogoe potrditi z dokumenti. Doslej namre e ni znano, ali je bil kateri od voditeljev upora oziroma eksekutiranih vojakov povrnjenec iz ruskega ujetnitva. Prievanja pa govorijo, da je vojake v Radgoni najbolj razsrdilo to, da so jih dodelili v marbataljon za takojni odhod na italijansko fronto, po zakonu pa so imeli pravico do estmesenega dopusta. Vojaki so bili nezadovoljni tudi zaradi slabe oskrbe in politinega poloaja v dravi. Zato je mogoe trditi, da je radgonski upor vojatva nastal spontano. Lojze Ude sicer trdi, da nimamo razloga ne verjeti, daje bil upor v Radgoni e najbolj sistematino pripravljen",3 vendar v arhivskem gradivu ni najti oprijemljivega sledu o kakni organizirani zaroti, pa tudi udeleenci govorijo drugae. France Bevk pravi, da je upor izbruhnil nenadoma", Franc Kurini pa, da so vojaki izvedeli za upor ele, ko so uporniki vdrli v skladie oroja in hrane".4 Le upan Kodolitsch govori, skoraj gotovo zato, da bi opraviil svoje delovanje, da so imeli uporniki vnaprej pripravljen nart, zasesti Glavni trg, izpustiti vse zapornike, razbiti skladia oroja in streliva, pobiti vse oficirje, nato pa izropati mesto, pri emer naj ne bi bilo prizaneseno nobeni enski in nobenemu otroku. Upor naj bi se zael ele okoli polnoi, ko bi vsi e spali, in ne okoli desetih zveer, kot se je zgodilo.5 Toda bolj verjetno je, daje nart, e je sploh obstajal, nastal med uporom samim in ne pred njim. Najbolj zgovoren dokaz za spontanost in nenartnost upora je sam njegov potek. Ne da bi se spuali v podrobnosti poteka upora, naj povem, daje vodja upora etovodja Andrej Melihen iz Srpenice pri Bovcu, ki je vojake nagovarjal k uporu in agitiral za razbitje AvstroOgrske ter za Jugoslavijo, spravil na noge kakih 1600 vojakov. Toda namesto organiziranega boja so uporni vojaki najprej izropali skladia hrane in obleke. Le manji del, pod vodstvom korporala Ukovia iz Hruice pri Podgradu, seje zavedal, da upor lahko uspe le, e zavzamejo skladia streliva. To jim ni uspelo, kajti tisoglavo mnoico vojakov je zaustavila peica oficirjev in vojakih policistov. Ko pa jim je prila na pomo e skupina 80 vojakov, so mnoico upornikov porinili nazaj za kasarnike zidove. Obe strani sta se odtlej le e obstreljevali in rtev je bilo sorazmerno malo, po nekaterih podatkih le 4 mrtvi in 6 hudo ranjenih ob mnoici lae ranjenih. Koje 24. maja 1918 okoli 8. ure zjutraj v Radgono vkorakal intervencijski oddelek pod poveljstvom generalmajorja Herzmanskega iz Gradca, je v mestu e vladal mir. Od okoli 1600 vojakov jih je priblino 1300 zbealo v okolike gozdove in vasi
228
Pokrajina ob Muri po letu 1918
ter na ogrsko stran, na obmoje bratislavskega vojakega poveljstva, in le 300 upornikov je pomonim etam uspelo zajeti. Herzmansky je takoj uvedel nagla sodia in zael s preiskavo ter zaslievanjem upornih vojakov. Veliko vojakov se je vrnilo samih ali so jih ujeli e naslednji dan, za voditelje upora pa je bilo proglaenih deset mo, slovenske, hrvake in italijanske narodnosti. Postavljeni so bili pred naglo sodie in prva dva, Andrej Melihen in Rudolf Ukovi, sta bila 27. maja 1918 obsojena na smrt in ustreljena. Dva dni kasneje je bilo obsojenih in ustreljenih e est upornikov, zadnja dva osumljenca, Karel uligoj in Franc Kramer, pa sta bila izroena rednim sodiem, kakor tudi drugih nekaj sto upornikov. Veina jih je dobila le simboline kazni, od nekaj dni do nekaj mesecev zapora. Ko so pristojne oblasti analizirale vzroke za upor, so na prvo mesto postavile nacionalno vpraanje. upan Kodolitsch je bil preprian, da je lo za izrazito slovansko politino demonstracijo, ki jo je pripisal hujskaki dejavnosti slovenskega katolikega duhovnika in dravnozborskega poslanca Koroca..."6 Zahteval je prepoved njegove dejavnosti. Podobnega mnenja so bile tudi vojake oblasti, ki so poroale, da je pri uporu v Radgoni poleg boljevistinih idej igralo veliko vlogo tudi jugoslovansko hujskanje. Oitno je prevladala ocena, da je lo za nacionalne nemire in je bil zato nadomestni bataljon 97. pepolka prestavljen na nacionalno popolnoma tuje ozemlje, v Szkesfehrvr, med motvo pa so bili infiltrirani agenti, da bi e v kali prepreili morebitni ponovni upor. Nacionalno vpraanje, gledano s slovenskega ali madarskega zornega kota, je bilo vgrajeno v temelje vsega takratnega dogajanja v Prekmurju in ob njem. Boj za meje7 Slovenske oblasti v Ljubljani, pa tudi tiste v Mariboru, pod katerih pristojnostjo je bilo tudi Prekmurje (Narodni svet za Slovenijo in Istro, Narodni svet za tajersko s pododborom za Prekmurje, Narodna vlada), ne samo da niso posveale kakne posebne pozornosti pod Ogrsko sodeemu skrajnemu severovzhodnemu delu Slovenije, temve niti Narodno vee v Zagrebu kot vrhovna oblast v Dravi SHS niti slovenska narodna vlada, ki nista bila subjekt v mednarodnih odnosih, nista mogla v zaetku novembra 1918 vplivati na sklepanje premirja med madarsko delegacijo (vodil jo je rdei grof Kroly) in poveljnikom vzhodne armade francoskim generalom F. d'Espereyjem. Doloena je bila demarkacijska rta do hrvake mejne reke Drave. Priznane so bile torej dotedanje meje Madarske, razen na Hrvakem in v Slavoniji, in Antanta naj bi na ta nain varovala Madarsko pred nemkimi ali junoslovanskimi aspiracijami. Vanek iftar je po pravici zapisal: S tem je bila za nepredviden as odloena usoda pripadnosti Prekmurja in to je vplivalo na kolebljivost slovenske - Maistrove - vojske, da bi zasedla slovensko etnino obmoje z Monotrom. Nekako spotovanje tega dogovora je 'motilo' delegacijo kraljestva na mirovni konferenci."8 Prebivalstvo v Radgonskem kotu in na irem Murskem polju (Borei, Ljutomer, Radenci, Radgona) je bilo leta 1918/1919 razgibano ob ujedinjenju" in s svojimi eljami ter izjavami za prikljuitev Jugoslaviji so se mu v vejem tevilu pridruevali tudi prebivalci iz Prekmurja, toda brez posebnega rezultata. Z zasedbo Radgone so bili Maistrovi vojaki sicer e blije Prekmurju, toda nezadovoljni z demarkacijsko rto so bili tudi Hrvati. Proti koncu decembra so njihovi prostovoljci zasedli Medjimurje in na tem obmoju reili problem meja.
229
Duan NEAK
To je opogumilo enoto kapetana Juriia, da je svojevoljno krenil v Prekmurje in brez boja zasedel Mursko Soboto. Madarski vojaki so ga s tejimi izgubami hitro pregnali. V dneh, ko je Jurii zasedel Soboto, pa so se v Cankovo premaknili tudi Maistrovi borci. Ostaja zgodovinsko e ne povsem razieno vpraanje, zakaj se Juriievemu pohodu niso prikljuili domaini, ki so si eleli osvoboditve, in zakaj niso bile koordinirane akcije med Juriiem, bistrikim demobiliziranim oficirjem J. Godino in Maistrom. Najbr tudi zato ne, ker ljubljanska vlada ni imela kaknega posebnega posluha za Prekmurje. O njem, torej o mejah, je razpravljala 4. januarja 1919 bolj mimogrede (toka c), eprav je bilo predsedstvo vlade e v istem mesecu prepriano, da mora Prekmurje v celem obsegu pripasti dravi SHS. Toda vlada ni niti razmiljala, da bi kadrovsko in gospodarsko pripravila prikljuitev tega ozemlja Sloveniji. Prekmurje je bilo tudi na mirovni konferenci zelo skromno prisotno v razmiljanjih jugoslovanske delegacije, ki je na konferenci delovala od zaetka. V razpravah na njej je bilo Prekmurje vedno tesneje povezano s spremembami na Madarskem. Marca 1919 so z zasedanj mirovne konference prihajala poroila, ki so dvomila o prikljuitvi Prekmurja Sloveniji. ele ko se je zgodila" revolucija na Madarskem, se je poloaj spremenil. Jugoslovanska delegacija se je odpovedala Monotru v zameno za Lendavo (18. 5.). Poroila govorijo o preprianosti jugoslovanske delegacije, da bo Prekmurje dobila, na seji delegacije 11. julija pa so sklenili, da bodo od antantnih sil zahtevali vojako okupacijo Prekmurja, kar so v noti naslednjega dne tudi storili. Francozi, toneje njihov general d'Esperey, je aprila 1919 zahteval od jugoslovanskega vojnega ministrstva, da mu podredi tri divizije za intervencijo na Madarskem. Toda vlada mu je odobrila le eno divizijo in konjeniko brigado, kasneje pa je zaradi notranjepolitinih dogajanj (elezniarska stavka, upornost revolucionarnih sil, slaba kadrovska in materialna pripravljenost vojske) ta sklep preklicala. Delegacija na mirovni konferenci je svoje zahteve po prikljuitvi Prekmurja utemeljevala s politinimi argumenti, kot so etnina in narodnostna naela, zasluge srbske vojske v vojni itd. Slovenska vlada pri nartovanju vojake zasedbe Prekmurja ni bila isto pasivna, saj je e aprila 1919 erjav brzojavil v Beograd, da bi z vojako akcijo reili rojake v Prekmurju, 3. junija 1919 pa je dr. Matija Slavic poslal zaupno pismo Maistru, v katerem mu je svetoval, naj stori tako, kot je storil na Korokem. Vsekakor pa pri zasedbi Prekmurja, ki seje zgodila" ele 12. avgusta 1919, ne smemo zanemariti tudi vloge lana jugoslovanske delegacije dr. Jovana Cvijica in Wilsonovega osebnega prijatelja Mihaila Pupina. Odloitev pa je bila seveda v rokah mirovne konference. Sekretariat te konference je na jugoslovansko noto odgovoril 2. avgusta 1919 in jugoslovansko delegacijo uradno obvestil, da je Vrhovni svet sklenil dovoliti okupacijo Prekmurja. General Pei je tako mogel 9. avgusta poroati svojemu vojnemu ministru ... moemo smatrati, da su sve granice definitivno reene."9 Tako seje 17. avgusta 1919 v Beltincih zbralo 20.000 Prekmurcev, ki so se zahvalili delom Dravske in Savske divizije jugoslovanske vojske ter proglasili osvoboditev Prekmurja in njegovo prikljuitev Jugoslaviji. Na ta zbor je priel tudi civilni komisar za okraj Prekmurje, ki gaje tja poslala slovenska deelna vlada, dr. Sreko Lanji. S tem zborovanjem pa se seveda prikljuevanje Prekmurja Sloveniji in Jugoslaviji ter problematika razmejevanja z Madarsko nikakor ni konalo. Prebivalstvo v Prekmurju so razburjala poroila, ki so prihajala iz Pariza in so napovedovala negotovo usodo Prekmurja.
230
Pokrajina oh Muri po letu 1918
Na razpoloenje so vplivali tudi vpadi vejih ali manjih oboroenih skupin iz Madarske, od katerih je ena v novembru 1919 za nekaj asa zavzela tudi Lendavo. Se ve. Pomiritve ni prinesla niti ratifikacija trianonske mirovne pogodbe. Razmejitvena komisija je namre nadaljevala delo, nanj pa so hoteli vplivati tudi prebivalci sami: z mnoinimi demostracijami pred razmejitveno komisijo (leta 1921 v Soboti, Proenjakovcih, Puconcih...), z oboroenimi akcijami (leta 1920 na oroniki postaji Bodonci, Puconci) in nemiri, ki jih-je spremljala in vzpodbujala tudi na Madarskem uradno ustanovljena revizionistina liga. Piko na i je postavila e Avstrija, ki je zahtevala prikljuitev treh vasi, naseljenih z nemkogovoreim prebivalstvom, Ocinje/Guzenhof, Kramarovci/Sinnersdorf in Fikinci/Fukselsdorf. ele ko je bil 8. julija 1924 v Zagrebu podpisan razmejitveni protokol in seje konalo delo razmejitvene komisije, se je skoraj dve leti potem, ko so bile doloene severne in zahodne slovenske meje, ustalila tudi meja na vzhodu. Murska republika10 Rekli smo, da je bila usoda Prekmurja med zasedanjem mirovne konference v Parizu vedno tesno povezana z razvojem dogodkov na Madarskem, posebej takrat, ko je bila 21.3. 1919 razglaena boljevistina Madarska republika sovjetov pod vodstvom Bele Kuna. Takrat je na slovenskih tleh nastala tudi edina boljevistina dravna" tvorba. e dva dni po razglasitvi Madarske republike sovjetov, 23. 3, je iz Szombathelya prila v Mursko Soboto nova madarska oblast z oddelki vojske. Izdala je razglas o ustanovitvi Sveta za Slovensko krajino (Tancs Szlovenszke krajine). Nova upravna enota, ki je zajemala Prekmurje, naseljeno s Slovenci, je bila podrejena elezni upaniji. Ljudski komisar upanije je bil Bla Obal, njegov namestnik za Slovensko krajino in politini pooblaenec za vendske zadeve" pa je postal domain iz Turnia Viljem (Vilmo) Tkalec. Tkalec je v zgodovinopisju sporna osebnost. Bil je kraljevi oficir, se pridruil boljevikom, vendar ni bil nikoli s srcem pri njih. Obtoevali so ga tihotapstva in prevarantstva, ga povzdigovali v slovenskega revolucionarja in ocenjevali za lopovskega avanturista in protirevolucionarja. Nekateri mu tudi oitajo, da je bil lovek brez slovenske narodne zavesti in lutka v rokah madarskih protirevolucionarjev, katerih cilj je bila zruitev boljevistine Madarske republike sovjetov.11 Vendar, naj je bil karkoli, ta lovek se je maja 1919, potem ko mu je grozila aretacija zaradi tihotapstva in povezav s protirevolucionarji, odloil za akcijo, s katero je odcepil Slovensko krajino od Madarske republike sovjetov. 29. maja 1919 je ob podpori nekaterih vojakih poveljnikov, dela prebivalstva in nekaterih lanov sveta murskosobokega okraja razglasil odcepitev in oklical ustanovitev Murske republike. Izvoliti seje dal za predsednika republike. Z vojsko, kije tela kakih 1200 vojakov in oficirjev (vodil jo je stotnik Perneczky), je zasedel predvsem severne in vzhodne meje, zastrail mejo proti Avstriji, razstrelil elezniko progo med Gornjimi Petrovci in alovci ter razoroil bataljon straarjev v murskosoboki obmejni coni. Do vojakih prask je prilo ele zahodno od rte Radmoanci-Polana-Razkrije. Toda zavedal seje, daje potrebno delovati zlasti politino. Izvrilni odbor" Murske republike je zato 31. maja poslal v Budimpeto ljudskemu komisariatu za zunanje zadeve brzojavko, v kateri je bilo med drugim zapisano: ast nam je sporoiti vam, da smo na izrecno eljo prebivalcev Vendske krajine sovjeti delavcev, vojakov in kmetov Vendske krajine 29. t. m. proklamirali Mursko republiko, ki obsega podroje alske
231
Duan NEAK
in elezne upanije, na katerem ive Vendi. Razglasitev Murske republike temelji na pravici narodov do samoodlobe. Za izgraditev naega socialistinega drubenega ivljenja in na osnovi programa internacionalne socialne demokracije prosimo podporo Madarsko sovjetsko republiko, s katero elimo iveti v najbolj prijateljskih odnosih. V primeru, da bi Madarska sovjetska republika napadla z orojem Mursko republiko, smo prisiljeni izjaviti, da bomo po potrebi sprejeli pomo sosednjih imperialistinih drav, kar pa bomo storili samo v primeru skrajne potrebe. Zahtevamo, da se enote Madarske sovjetske republike takoj umaknejo z ozemlja Murske republike."12 Bela Kun seveda ni imel razumevanja za Tkalevo tvorbo. Vrhovno poveljstvo je okoli Murske republike razporedilo 6 bataljonov vojske in topnitvo ter 2. junija 1919 zaelo z napadom nanjo. Vladne enote so naslednjega dne zjutraj zasedle Mursko Soboto in Murske republike je bilo konec. Tkalec se je s somiljeniki umaknil v Avstrijo. Domai vojaki so se veinoma razbeali po domovih, zajete vojake pa so vladne sile zasliale in jih izpustile. Nesporno je torej, daje Murska republika bila, vsaj po naslovu in okoliinah nastanka, edina sovjetska drava na slovenskih tleh. Odgovor na vpraanje, ali je bila tudi slovenska drava, ne glede na e opravljene dokaj podrobne raziskave, ostaja historino odprt, kljub, bojda, veliki mnoici Prekmurcev, ki seje ob dnevu proglasitve zbrala v Murski Soboti.
Podrobnosti o njem glej: Duan Neak, Vojaki upor v Radgoni 23. in 24. maja 1918, v: Revolucionarno vrenje v Pomurju 1918-1920, Murska Sobota 1981, str. 335-343. 2 Kriegsarchiv Wien, K.u.K. Kriegsministerium, 1918-5, Abteilung 64 . 7/2/8, foil. 91-98, Poroilo upana Kodolitscha (dalje KAW-KM). 3 Lojze Ude, V Radgoni so se uprli, Delo 25. 5. 1968. 4 Neak...str. 338. 5 KAW-KM, Poroilo upana Kodolitscha, foil. 95. 6 KAW-KA, Poroilo upana Kodolitscha, foil. 96. 7 Podrobnosti o tem glej: Vanek iftar, Prekmurje 1918-1920 (okupacija), ZN, Maribor 1989, t. 1, str. 33-52 in v njem navedena literatura. V. iftar... str. 39. 9 Andrej Mitrovi, Razgranienje Jugoslavije sa Madarskom i Romunijom 1919-1920, Novi Sad 1975, str. 178. 10 Podrobnosti o tem glej: Julij Titi, Murska republika 1919, Murska Sobota 1970; Miroslav Kokolj, Prekmurje v prevratnih letih 1918-1919, v: Revolucionarno vrenje v Pomurju v letih 1918-1920, Murska Sobota 1981; isti, Prekmurski Slovenci 1919-1941, Murska Sobota 1984. "France Filipi, Murska republika, ES, Zv.7, str. 242. 12 Dokumenti Slovenstva, Ljubljana 1993, str. 299.
232
Pokrajina ob Muri po letu 1918
THE LANDSCAPE ON THE MURA RIVER AFTER 1918 In his paper the author does not present the entire historical development of the said region after World War One; he has chosen to deal in detail with tree idioms of the historical development, which are not so ever present in the minds of the people, although they have already been dealt with; there have been quite a few thorough historical surveys, the majority of them coming from distinguished authorities in the history of Prekmurje and Pomurje region (Miroslav Kokolj, Prof.Dr. Vanek iftar, Dr. Julij Titel, Prof.Dr. Rudi Kyjovski). The first of the chosen events is the revolt of the soldiers at Radgona from 23rd to 24th May 1918, which remains the only revolt on the part of the Slovenian soldiers in World War One, taking place not only on the verge of the Slovenian ethnic territory but also within it. Based upon the material of most of the Viennese archives and upon the extensive literature on the subject, the paper succeeds in reconstructing the revolt for the author maintains the revolt was brought about not only by the poor overall conditions in the Austro-Hungarian army but also by the unsolved ethnic question. The second part of the paper deals with the formation of the north-eastern border, which is a peculiarity in itself, due to it having been set as late as in the summer of 1924. In formation of this border the interests of as many as three sides had to be considered (the Slovenian and the Croatian side), with the inconsistent and illogical policy on the part of the Ljubljana government as regards Prekmurje and the north- eastern border having been an additional disturbing element. The third part of the paper deals with the historical event called Murska republika". In the wake of the Hungarian bolshevik revolution Vilmos Tkalec proclaimed in the latter part of May 1919 the above said republic. Tkalec has been assessed quite differently on the part of the Slovenian historiography, from being a national hero" to being a knavish adventurer"; nevertheless he was founder of the only bolshevik state" on the Slovenian territory during the times of revolutionary turmoil of the Post- World- War- One Europe. The three historical events of the region of the Mura River, discussed by the paper, should shed additional light upon the specific history of this region, pointing out that it was the only part of the Slovenian ethnic territory which, during the time period of the AustroHungarian Monarchy, used to be included into the Hungarian part of the monarchy and this fact can not be denied even today.
233
234
Npek a Mura mentn
NMETH Jzsef KT NP FIA S TUDSA, PVEL GOSTON gy gondolom, hogy amikor a Mura mentn l npek kzs histrijrl tancskozunk, ill tisztelettel emlkeznnk kell azokra a kivl tudsokra is, akik svnyt stak neknk, akiknek lba nyomt kvetjk. Most lenne 100 esztends Milovan Gavazzi (1895. janur 20-n szletett), aki ptrirki kort rvn meg hrom ve hunyt el. Neve szerint olasznak hihetnk, noha zgrbi etnogrfus volt, neknk is otthont ad trsg npeinek kulturlis kapcsolatait vizsglta. Hsz esztendeje maradand lmnynk volt, amikor Zalaegerszegen az Ethnographia Pannonica tancskozsain kedves tmjrl nmetl adott el, de magyarul feltett krdseinkre szvesen vlaszolt magyarul is. Vilko Novak a kzeli Belatinc szlttje, e krben kzismert rla, hogy a szlovn nprajztudomny meghatroz alakja. Hadd emlkeztessek arra is, hogy fiatal korban Karinthy Frigyes, Heltai Jen, Zilahy Lajos, Kosztolnyi Dezs mveit fordtotta szlovnra, s Tine Debeljakkal egytt az itt l tbbsg nyelvre ltette t Madch Imre: Az ember tragdijt, szp tanulmnnyal is bevezetve azt. A fametszetekkel is illusztrlt ktet pp 55 ve jelent meg. Hatvan esztendeje Slovenica med Madari - Slovenia in Hungria cmmel tbb lapban is rovatot gondozott a magyarorszgi szlovn szellemi kapcsolatok kutatsra, polsra. Flszzada mlt, hogy Budapesten doktorlt, disszertcijt a szlovn bibliafordt, Stefan Kzmicsrl rta. E m azrt is kedves nekem, mert Kzmics 26 esztendn keresztl a Zala megyei Surd evanglikus hveinek lelksze volt. Mivel kzs hatrunk tls oldalrl jttem, s fl szzados szombathelyi emlkeim sem halvnyultak el Pvel goston tanr rrl, most harmadikknt rla szeretnk kiss rszletesebben szlni. Muraszombat mellett az osztrk hatr kzelben, hrom nyelv rgijban, Cankovn szletett 1886-ban s 1920-1946 kztt Szombathelyen dolgozott. Szerencsre nem kell t felfedeznnk. Szobra s tblja lthat szlfalujban is, mkdse helyn is, nevt tbb intzmny viseli itt is, ott is, mvei halla utn Muraszombaton s Szombathelyen is megjelentek, killtsok, konferencik tisztelegtek emlknek, szcikket olvashatunk rla a magyar s a szlovn irodalmi lexikonban, a szlovniai nprajz mltjt bemutat ktetben, szp szavakkal emlkeztek r tantvnyai, Szemz Magda s Kiss Gyula, bartja, Vilko Novak, a fiatalabb nemzedkbl Szkely Andrs Bertalan s Bence Lajos is. Utbbinak rott szval a megmaradsrt szp ktete klnsen jelents. Mi, knyelmesebb, jobb krlmnyekhez szokott utdok mr alig rtjk, hogy Pvel letnek hat rvid vtizedbe, hogyan frt meg plds kzpiskolai tanrsg, vele egy idben knyvtrszervezs s -vezets, nprajzi gyjts, mzeumirnyts, nyelvszeti, irodalmi tanulmnyok sora, a szlovn, horvt, magyar irodalom kapcsolatainak kutatsa, Ivan Cankar mveinek fordtsa, kt sajt versktetnek megjelentetse, nagyon sznvonalas folyirat, a
235
NMETH Jzsef
Vasi, ksbb Dunntli Szemle megalaptsa, hallig szerkesztse is. Pedig nehz korban lt. Az I. vilghbor slyos sebt egsz letben hordozta, kszkdnie kellett a pnztelensggel, az rtetlensggel is. Itt magyarsga, ott szlovnsge miatt martak bele. A gncsra vlaszul kedves kltjt, Adyt idzte: ,Jisz gyalzatunk, keservnk mr vek ta rokon...". De nagy tallkozsok is gazdagtottk: egyetemi hallgatknt rossz eredmny gimnazistk tantsbl keres nmi pnzt. Egyik instrultja 35 vvel ksbb magntanri habilitcija alkalmval a szegedi egyetem rektoraknt kedves szavakkal kszni a rgi tantst: a rektor r Szentgyrgyi Albert, az egyetlen Magyarorszgon Nobel-djat szerzett, kivl tuds volt. Dombvron helyettest tanr az egyik osztlyban. A padban ott l a rcegrespusztai uradalmi kovcs fia - Illys Gyula, szzadunk magyar irodalmnak egyik klasszikusa ( nevezte elszr Pvel tanr urat kt np h finak, a tall kifejezs azta Pvelrl emlkez ktet cme is lett). Mr jnev szombathelyi tanr, amikor kosztos dikot fogad Csngrl, s fedezi fel elszr a kamasz fi klti tehetsgt. A fi: Weres Sndor, szzadunk msik klasszikus potja. E krben rdemes felidznnk, hogy a fiatal Pvel egyszerre jelentkezett szlovn s magyar nyelv verseivel. Els feltnst kelt mve szlfalujnak, Cankovnak (Vashidegkt) nyelvjrsrl rott, a magyar akadmia ltal is jutalmazott ktete. Cankar kt fontos mvt, a Na Klancu-t s a Hlapec Jernej-t, mi csak magyarul tudk vltozatlanul az fordtsban olvashatjuk. foglalta ssze elszr magyar nyelven a szlovn irodalom trtnett. Magyar s szlovn kutatk egyarnt elismerik a dlszlv mondakr magyar kapcsolatairl rott tanulmnyt, elssorban a kzs mondai hs, Mtys kirly alakjnak vizsglatt. Nincs mg harminc ves, amikor a budapesti egyetem nyugdjba men professzora utdjul javasolta, s csak fiatal kora volt akadly a kinevezshez. 1920-ban a ljubljanai egyetem hvta meg, ezt az llst szlovnl nem rt felesgre val tekintettel nem fogadta el. A szakmai rdemek mellett azt is rdemes emltennk, hogy a 40-es vek elejn prblta elhitetni a Muravidk j kzigazgatsnak tlkapsait, hogy 1943 oktberben rszt vett a muraszombati nprajzi gyjtemny leltrozsban, s tudsi, muzeolgusi lelkiismeretre hallgatva llt ellen a politikai szndknak, hogy a szp anyagot Szombathelyre szlltsk. Ugyanez idben diktlt vdiratot Vilko Novaknak, akit szlovnsge miatt tmadtak s helyeztek el Mura vidkrl. E sokrt tevkenysgbl egy ritkbban emlegetett, nem ltvnyos, de rendkvl hasznos vllalkozsrl szeretnk kiss rszletesebben szlni: a Vasi Szemle hasbjain ablakot nyitott fleg a vasi, de ltalban a hazai olvasknak is a szlovn (s a horvt) tudomnyos, irodalmi letre. Rendkvl gyorsan regisztrlta a szomszdsg kultrjnak majd minden jabb eredmnyt. Tbbszr is ismerteti magyar tanulsgait, kln is kiemeli Franze Stele: Monumenta Artis Slovenicae cm kteteinek, klnsen a Muravidk memlkeit bemutat fzeteinek. Nem kerli figyelmt, hogy bartja, Vilko Novak sszegyjttte a szombathelyi kispapknt meghalt, tehetsges fiatal klt, Josef Basic verseit. Hrt ad arrl, hogy Fran Ramov kiadta a szlovnek nyelvemlkt, a freisingeni tredket, s rmutat annak magyar vonatkozsaira. szreveszi, hogy megjelent Janez Svetokriski kapucinus prdiktor beszdeinek gyjtemnye,
236
Kt np fia s tudsa, Pvel goston
s rmutat a bennk tallhat magyar helynevek tanulsgaira. Franc Grivecnek Kocelrl szl hromszz oldalas monogrfijrl is rtesti a magyar olvast. A Zalavrrl szl kiterjedt magyar publikcikban mig sem talltam nyomt e m ismeretnek, csak egy ksbbi rokon tmj tanulmnyt hasznlta Cs.Sos gnes. Pvel felfigyelt Rudolf Branko Petfi-fordtsaira, kzlk ngyet szlovnl kzl is. Fiatal kollgjval, Fodor Henrikkel ismertetst rat Josip Horvat: A horvt kultra ezer ve cm Zgrbban megjelent ktetrl. Szvesen osztja meg rmt az olvaskkal, hogy Alojz Gradnik Ady Endre ngy verst fordtotta szlovnre, s adta kzre a Ljubljanski Zvon (Ljubljanai Harang) 1933. vi 7-8. fzetben. 1928 ta egyre melegebb bartsg fzte Vilko Novakhoz, klcsnsen segtettk egyms trekvseit s a kt kultra kapcsolatnak gondozsra prhuzamos rovatokat gondoznak a szlovn folyiratokban, illetve a Vasi Szemlben (Slovenica is Hungria, illetve Hungarica in Slovenia). rmmel nyugtzta azt is, hogy Franz Susnik megrta a magyar irodalom trtnetnek vzlatt. Mint knyvtros is e kapcsolatokat erstette. A 20-as vekben jjrendezte, majd jelentsen fejlesztette a szombathelyi vrosi knyvtrat. Ebben kln szakcsoportot szervezett: hazai vagy hazai vonatkozs szlv munkk cmmel. Indoka a kvetkez volt: Szombathely mzeuma a kzeli szlovn nyelvterlet s a nyugat-magyarorszgi nyelvszigetek kzvetlen szomszdsga miatt a legalkalmasabb ezeknek a sok tekintetben rdekes kultrtanulmnyokat s klcsns vonatkozsokat tartalmaz munkknak a gyjtsre s rzsr". Vgl mivel Lendvn vagyunk, nem hagyhatom emlts nlkl, hogy szmon tartotta egy Lendvn 1552-ben szletett magyar szphistria dlszlv kapcsolatait is. Rskay Gspr Bnfiknl vendgeskedett, taln az itt hallott trtnetek ihletsre rta a fellettnk emelked vr eldjben az Egy szphistria a vitz Franciscorl s az felesgrl cm mvt. Szp elgttelnek, jelkpnek is rzem, hogy Pvel halla utn flszzaddal a szlovniai magyaroknak a lendvai vr tvben oly gondos szeretettel szerkesztett vknyve is kzl kt Pvel mvet: Kenyr cm verst s egy mfordtst. Kzs hsnkrl szl eredeti cme: Smrt kralja Matjaa, a magyar cm: Mtys halla.
237
NMETH Jzsef
GOSTON PVEL, SON AND SCHOLAR OF TWO NATIONS goston Pvel (1886-1946) had been working for most of his life in Szombathely as schoolmaster, poet, editor, librarian and museologist. His greatest ambition had been to establish as many links as possible between the Hungarian and the Slovenian culture. He had contributed to the acquaintance of the important works of Hungarian literature by Slovenian readers, too. At the same time, he translated pieces of Slovenian writers into Hungarian. In the review Dunntli Szemle" (Transdanubian Review"), edited by him, he regularly wrote about the common intellectual heritage of the two nations.
238
Npek a Mura mentn
GNCZ Lszl MAGYAROK A MURAVIDKEN S A KZSSG NEMZETI TUDATNAK ALAKULSA 1920 UTN Az 191819-es politikai s katonai mveletek rvn, az 1920-ban megkttt trianoni bkeszerzds rtelmben az egykori Szerb-Horvt-Szlovn-, illetve a ksbbi Jugoszlv Kirlysg szlovniai rgijhoz csatoltk a Murtl szakkeletre es Vas s Zala megyk legnyugatibb rszeit. Az emltett terlet - amely a szlovniai magyarsg berkeiben az elmlt 15-20 esztendben Muravidk nven honosodott meg - felkarolja azt a 28-30 teleplst is, ahol 1920-ban mg abszolt tbbsgben magyarok ltek. Mr elzetesen had jegyezzem meg, hogy az n. nemzetisgileg vegyesen lakott terlet teleplsei lakossgnak nemzetisgi sszettele - Lendva vros kivtelvel - az 199l-es npszmllsi adatok szerint 50 s 85% kztt mozog a magyarsg javra. Az emltett hatrszakasz alakulsrl, annak bonyolult sszefggseirl e tanulmny kereteiben nincsen mdunk szlni. Annyit azonban manapsg szabadjon megjegyezni, hogy az emltett magyarlakta vidk lakossga sajt akarata ellenre kerlt kisebbsgi sorba. Azt egybknt senki sem vitatja, hogy a Mura-menti szlovnek is legitimen dnthettek, dntttek az egyb szlovn terletekkel val csatlakozsrl. Nyilvnval, hogy a szinte tz vszzada a tmbmagyarsghoz tartoz npcsoport lelki vilgnak nemzeti rzelmei felmrhetetlen megprbltatsoknak voltak kitve. E szituci egy arnylag kis ltszm nemzeti kisebbsg esetben alapveten ms megnyilvnulsokat rejteget magban, mint az egy nagyobb ugyancsak kisebbsgbe kerlt - npcsoport esetben elmondhat. Arra vonatkozan is eltrek az adatok, hogy valjban mennyi lehetett a muravidki magyarsg ltszma az elcsatolskor. A hivatalos statisztika mintegy tizentezernyi magyarsgrl beszl, azonban ismerve az els jugoszlv npszmllsok hatalmat kiszolgl tendenciit, elfogadhatnak mondhat az az llts, amely a tnyleges magyarsg szmt az elcsatolskor 20-21 ezerre teszi. A magyarlakta vidk (nemzetisgileg vegyesen lakott terlet) trtnelmi s jelenlegi jellemzi Muravidken A magyarsg ltal lakott terlet azt az 50-55 km hossz, illetve hol 10 kilomternyi, hol annl mg szkebb terjedelm svot jelenti, amely a mai szlovn-magyar hatr mentn terl el. E svban - sszefggen - l a Muravidki magyarsg ma mintegy tzezernyi ft szmll kzssge, a mr emltett nemzetisgileg vegyesen lakott terletnek" nevezett vidken. A dnt tbbsgben magyar tbbsg falvak lncolata csupn egy helyen szakadt meg. Kebele, azaz Kobilje az a szlovn telepls, amely bekeldtt a magyar krnyezetbe. A legutbbi - 199l-es - npszmlls adatai a becslt ltszmnl mintegy ktezer fvel kevesebb magyar nemzetisg lakosrl tanskodnak, azonban ettl fggetlenl gy vlem, hogy nem eltlzott a tzezernyi magyart felttelez llts.
239
GNCZ Lszl
Maga a terlet fldrajzilag rszben sksg, rszben dombos vidk, ahol a legfontosabb gazdasgi gazat a mezgazdasg. Fontos hangslyozni, hogy a magyarlakta vidk termfldje lnyegesen szegnyebb, mint a Mura folyhoz valamennyire kzelebb fekv szlovnek ltal lakott terlet termfldjei. Rszben ez, rszben pedig a szlovn termszetes letmdbeli s gazdasgpolitikai adottsgai idztk el azt a helyzetet, hogy a magyarlakta vidk a fejlettsgt illeten a 18. szzadtl fokozatosan lemaradt a szlovnek ltal lakott terlettl. Ezt e tanulmny keretben elssorban nem gazdasgi sszefggsben lltom, ugyanis a jelensgnek kzvetlen szociolgiai jelleg kihatsai is vannak, fleg a nemzeti tudat kisebbsgi sorban trtn alakulsval vonatkozan. Ahhoz nem fr ktsg - s ezt Fnyes Elek is a 19. szzad kzepn megjelent tanulmnyaiban lltja -, hogy a szlovn lakossg gazdasgi helyzete jval fellmlja a magyarokt. Ahogy a muravidki fldmvelsre ltalban, e vidkre is a kisparcells mvelsi forma jellemz, ami szmtalan esetben gtolta a mezgazdasg fejldsnek temt, minsgt. Ugyanakkor, ha szem eltt tartjuk azt is, hogy - fleg a goricski rszen, teht a mai Podosalovci s Moravske Toplicei kzsgek terltn - a termfld minsge lnyegesen rosszabb, mint a kzvetlen Mura-mentn, akkor rthet, hogy a fldmvels korntsem nagy jvedelemforrs e vidken. El kell mondani azt is, hogy nhny nagyobb, elssorban a kolajbnyszshoz kzvetve vagy kzvetlenl kapcsold ipargat levonva a vidken szmottev ipari ltestmny nem tudott kibontakozni. Ennek nem volt hagyomnya. A magyarlakta vidken inkbb nhny kzmvessgi gazatnak volt jelentsge - ilyen pldul a fazekassg -, ami azonban ugyancsak visszafejldtt vagy jelentsgt vesztette. Ilyen helyzetben mindenkppen rthet, hogy a 20. szzad nagy kivndorlsi hullmai a Muravidki magyarsg sorait is hathatan megtizedeltk. Az I. vilghbor utn azonban trtnt mg nhny esemny, ami kzvetlenl kihatott a magyarsg ltre, illetve a nemzeti tudat alakulsra. Az Esterhzy-fle fldek elosztsnl ltvnyos diszkriminci trtnt a magyarsggal szemben, hiszen csupn akkor juthatott nmi fldterlethez, ha lemondott nemzetisgrl. Szlovnia klnbz vidkeirl, de a Muravidk egynyelv szlovn terleteirl is egsz kolnikat (teleplsrszeket) teleptettek a magyar falvakba, elssorban azrt, hogy az asszimilcit serkentsk. Nyilvn szocilis intzkedsekre is lehet hivatkozni e beteleptsi hullmot illeten, de valjban mgsem errl volt sz. Hla Istennek, hogy az ideteleptett lakossg s az shonos magyarok kztt nem bontakozott ki nagyobb mret - nemzetisgi jelleg - ellentt. Hogy a rvidebb vgt amgy is a magyarsg hzta, az legjobban ltszdik azon falvak lakossgi struktrjnak alakulsban, melyekben kolnik jttek ltre. Az igazsghoz tartozik az is - s ezt a II. vilghborval jr jabb hatrkorrekcik mginkbb fokoztk -, hogy a hatrsvban l lakossg lland bizonytalansgban lt. Kzigazgatsilag az elmlt 75 esztendben a Muravidki magyarsg klnbz egysgekhez tartozott. Ennek trtnelmrl hosszan kellene szlni. Ez alkalommal csupn azt emltem meg, hogy a 60-as vektl 1995-ig a Muravidki magyarsgnak mintegy 4/5-e a lendvai jrshoz - vagy ahogy neveztk: kzsghez - tartozott, 1/5-e viszont a muraszombati jrshoz. A kzigazgats tszervezsvel, ami 1995. janur l-jvel lpett letbe, a Lendvakzsgi magyarsg jelenleg az nkormnyzati egysgen bell minimlis tbbsget alkot, mg az egykori muraszombati jrs magyarsga a Hodos-alovci s Moravske Toplicei
240
Magyarok a Muravidken s a kzssg nemzeti tudatnak alakulsa 1920 utn
kzsgekhez tartozik, ahol abszolt kisebbsgben l. Termszetesen a nemzetisgnek - a szlovn alkotmny s jogrend rtelmben - legitimen megvlasztott rdekkpviseleti szervei, azaz nemzeti tancsai is vannak, amelyek rvn kzvetlenl befolysolhatja a nemzetisg ltt, fejldst rint krdseket. A politikai jelleg krdsekre ezttal ugyancsak nem trhetek ki, csupn annyit kvnok elmondani, hogy az shonos nemzetisgek irnti kisebbsgi politikban az 50-es vek vgt kveten llt be vltozs, amikor Szlovnia gyakorolni kezdte a pozitv diszkrimincira, azaz a tbbletjogokra pl nemzetisgi politikt. Ennek jegyben trtnt a kzigazgats tszervezse is, legalbbis elvi szinten. Gyakorlati szempontbl akadna bven kifogsolni val. A nemzeti tudat alakulsnak szempontjai Ahogy mr arra elzetesen utaltam, ltalban jellemz a kisebbsgekre, hogy a nemzeti tudatot a gazdasg fejlettsgnek helyzete lnyegesen befolysolja. Egyrszt.az anyaorszg gazdasgi helyzetre gondolok, msrszt arra az orszgra, amelynek keretben az adott kisebbsg l. Mivel ltalnosan tekintve a szlovnek gazdasgi helyzete, letkrlmnyei a magyarsgnl fejlettebbek voltak, szmunkra - kisebbsgknt - egyre jobban az vlt rtkk, amit a tbbsgi szlovn nemzet viselkedsformjban, munkaszoksaiban tapasztaltunk. A magyarsg krben mr a kt vilghbor kztt megkezddtt a szlovn rtkekkel val egyre erteljesebb azonosuls, a tbbsgi nemzet fel irnyul orientlds. AII. vilghbort kveten ezt, a nemzeti tudat formlsa szempontjbl negatv folyamatot, a nemzetkzi politikai helyzet lnyegesen elsegtette, hiszen 1948 utn a muravidki magyarsgot szinte hermetikusan elzrtk anyanemzettl. Az adott helyzet e kis ltszm kzssget klnskppen kiltstalan s remnytelen helyzetbe sodorta. Ilyen szituciban nyilvn nagyon sok kisebbsgi magyar - kzvetve vagy kzvetlenl - elfelejtett, megsznt magyarnak lenni. Ami ugyancsak hathatan hozzsegtett a muravidki magyarsg nemzeti tudatnak alakulshoz, annak zavaraihoz, illetve csorbulshoz, az az rtelmisgi rteg hinya. Egy hasonl jelleg tanulmnyomban mr rtam arrl, hogy esetnkben csak hzagosan lehet egy valjban ltez, aktv szerepet vllal, ugyanakkor szakmai sszettelt illeten heterogn rtelmisgi csoport folyamatossgrl beszlni. Inkbb csak nagyon szk csoportokrl, illetve az tlagszinttl valamennyire eltr egynekrl beszlhetnk. Lssunk azonban hozz e rendkvlien fontos krds elemzshez ttelszeren. Az I. vilghbor utni idszakban tmegesen kltztek el a trianoni Magyarorszg terletre rtelmisgiek, a kisebbsgbe knyszertett magyarsg addig legfontosabb, legtevkenyebb rtegei. Nptantk, jogszok, orvosok s egyb szakemberek hossz sora hagyta el a vidket. Az akkori rtelmisg szemszgbl vizsglva a helyzetet, megllapthat, hogy az elcsatols egy termszetes folyamatot, egy egysges orgnumot, egy eszmt, egy letfelfogst s nem utolssorban egy ezerves letmdot szaktott meg az itteni magyarsgban. s ezt ppen az rtelmisgiek voltak kptelenek elfogadni. A magyar lakossg helyzete elkpeszten tragikus lett, mivel mindez utn magyarnak lenni valami teljesen mst jelentett, mint azeltt. Az ltalnos napi teendk vgzse fl
241
GNCZ Lszl
kerekedett a hovatartozs tudatnak keresse mg az tlagemberekben is. Az elkltztt rtelmisgiek fontos tisztsgeit a legtbb esetben bekltztetett, magyarul nem tud szemlyek tltttk be. A muravidki magyarsg kisebbsgi helyzete mr akkor, szzadunk 20-as veinek elejn bizonytalan kpet festett. Valamivel ksbb, amikor mr egsz szlovn vagy ms nemzetisg teleplsek keletkeztek a magyar falvak mellett, illetve azokon bell, akkor a lakossg struktrjnak vltozsai is kezdett vettk, termszetesen a magyarsg rovsra. Ennek alapjn megllapthatjuk, hogy nagyon sok, szmunkra ma negatvnak minstett jelensget vissza lehet vezetni kisebbsgi ltnk kezdeti fzisaiba. A lakossg keveredse ugyanis egy olyan folyamat, amely a kisebbsgnl trvnyszeren ntudatzavarokat idz el, fleg olyan helyzetben, mint az a muravidki magyarsg esetben elmondhat (kis ltszm, a tbbsgi nemzet fel val orientlds). Az elmlt 4-5 esztendben tbb olyan idsebb szemllyel prbltam elbeszlgetni a muravidki magyarsg akkori rzelemvilgrl, akik tizenvesknt ltk meg az 1920-as veket. Valamennyien szrny rzelmi zavarokrl beszltek. A legtbben hangslyoztk, hogy a muravidki magyarsgnak abban az idszakban nem volt olyan szellemi vezetje, akit kvethettek volna. Elmondtk egybknt azt is, hogy a hatalom rszrl llandan zaklattk ket a bns nemzet" tudatval, aki ezer vig elnyomknt, hdtknt uralta a vidket". szintn szlva, e, mr a 20-as vekben hangoztatott vdakrl megllapthatjuk, hogy mg manapsg is tbb esetben elhangzanak sajtban, oktatsi berkekben egyarnt. gy vlem, nem szksges tlsgosan hangslyoznom, hogy ilyen krlmnyek kzepette a nemzeti tudatformlsi teendk megoldatlan problmkba tkznek. Az ltalam felkeresett ids, de szinte emberek arrl is szltak, hogy a kt vilghbor kztt a legtbb muravidki magyar bszkn - teht nem flve vagy titokban - vallotta magt magyarnak, mg ha az kzvetlen bntdssal, krosodssal jrt is. lltsuk szerint a muravidki magyarsg akkor mg abban bzott, hogy a magyar lakossg szmra igazsgtalan dntst igazsgttel kveti majd, ami lehetv teszi ismt a Magyarorszghoz tartozst. A magyar lakossg akkor mg csupn az emltett megoldsban ltta a kiutat, ugyanis akkoriban eurpai integrcirl, hatrok szimbolikuss ttelrl s tnyleges, a kisebbsg rdekeit szolgl kisebbsgi politikrl senki sem beszlt, beszlhetett. Egybknt ltalnos vlemnyknt kezelhet az az llts is, hogy a muravidki magyarsg - akkor mg - nem akart kisebbsgi sorsban maradni. Az elzekben trgyalt szempont, amelyben a muravidki magyarsgnak a tbbsgi nemzet fel trtn orientldst elemeztk, a 30-as vek kzepig mg nem jutott kifejezsre. Ez termszetes is, hiszen gyakorlatilag akkor mg a Trianon utni els nemzedkrl beszlhetnk. Visszatrve az rtelmisg hinynak krdsre megllapthatjuk, hogy a II. vilghborig hatkony magyar kisebbsgi rtelmisgi rtegrl nem beszlhetnk. A II. vilghbor idszaka a muravidki magyarsg nemzeti tudatnak vizsglsa szempontjbl ugyancsak rdekes. Muravidket ugyanis akkor ismt Magyarorszghoz csatoltk, ami j rzelmi helyzetet hozott magyaroknak, szlovneknek egyarnt. Tekintettel arra, hogy e krds bvebb elemzsrl e tanulmnyban nincs md, csupn annyit emltenk meg - ami manapsg is szmtalanszor a vita trgyt kpezi - hogy a ksbbiek sorn annyiszor felrtt szlssges megnyilvnulsokrt, hbors bnkrt, az shonos muravidki magyar lakossg a legkevsb felels, mg ha volt is arra plda. Ugyanis 1941 s 1945 kztt zmben j elemek kerltek a
242
Muravidkre, akr tisztsgviselknt, akr szakemberknt, akik kzl csak nhnyan ktdtek valamilyen formban a muravidki magyarsghoz. Kztudott tny, hogy a hbors idszakban szmos igazsgtalansgot is elkvettek - elssorban Muravidk shonos szlovn lakossgval szemben, ami mindenkppen embertelennek minsthet -, azonban az elkvetett bnk az emltett idszakra ltalnosan jellemz tragikus esemnyek kvetkezmnyei, amit termszetesen nem lehet s nem is szabad, a muravidki magyarsg szmljra rni. Az itt l shonos magyarsgnak az sem rhat fel, hogy felszabadulsnak - s nem megszllsnak tekintett a magyarsghoz val tartozs tnyt. A muravidki magyarsg a terletet visszafoglal magyar katonkban nem fasiszta megszllkat ltott, hanem nemzeti lte biztostsnak segtit. A nemzeti tudat szinte formlsa szempontjbl e krdst manapsg csakis gy clszer elfogadni. Termszetesen teljesen ellenttes a muravidki szlovnsg viszonyulsa mindehhez, ami ugyancsak termszetes rzelmi s nemzeti megnyilvnulsknt rtelmezhet. Nagyon fontos, hogy a felnv nemzedkkel a kt, tartalmban ellenttes viszonyulst ne egymstl elklntve trgyaljuk - netn csupn az egyik szempont fellkerektsi szndkval, ahogy az ez idig trtnt -, hanem egymssal sszefggsben, a kt egytt l nemzet objektv trtnelmnek megkzeltse jegyben. Csakis ilyen formban tudunk nmileg hozzsegteni az egybknt igen eltorzult muravidki magyar nemzeti tudat formlsnak sikeressghez, vagyis ahhoz, hogy a fiatalok ne szgyenkezve vllaljk anyanyelvket, nemzeti hovatartozsukat, amire az elmlt vtizedekben sajnos ugyancsak bven akadt plda. Annyi mindenkppen biztos, hogy a II. vilghbor utn a muravidki magyarsg ntudatnak helyzete tovbb rosszabbodott. Ha a hbors vekben beszlhetnk is nmi rtelmisgi rtegnek a kialakulsrl, akkor annak zme 1944 utn elkltztt e tjrl. A hborban elesettekkel tovbb cskkent az elssorban fiatalabb korosztly magyarok szma. A muravidki magyarsgnak tudomsul kellett vennie, hogy szmra ms alternatva, mint a kisebbsgi sors felvllalsa, nincs. Az 50-es vek vgig mindezt inkbb egynileg lhette kiki meg, hiszen addig sem rtelmisgrl, sem szervezett fellpsrl nem beszlhetnk. A nemzeti tudat alaktsra negatvan kihat, mr felidzett tnyezk mellett mg egy krdssel szksges nhny mondat erejig foglalkozni, amely ugyancsak dnten befolysolja az identitstudat-torzulst. A vegyes hzassgokrl van sz. Az eddig mr emltett negatv hatsok fggvnyben, illetve azzal karltve" a vegyes hzassgokbl kikerl generciknak legalbb a 75-80%-a magyarul is tud szlovnnek tekinti magt. Rosszabb esetben a gyerekek a kisebbsgi nyelvet mr nem is beszlik. Ebbl sajnos az kvetkezik, hogy a pldartk szlovniai kisebbsgpolitika s kisebbsgvdelmi jogrendszer ellenre a magyar nyelv tudsa nlkl arnylag sikeresen lehet rvnyeslni az n. nemzetisgileg vegyesen lakott terleten is. A helyzet azrt gondba ejt, mert esetnkben a vegyes hzassgok a hzassgok sszltszmnak tbb mint a felt teszik ki. Az egyttls szempontjbl ez az adat pozitvnak is rtkelhet - s gy is lenne a rendjn -, csupn a magyar nyelv s nemzeti rtkek minsgi visszacsszsa miatt jelent ez komoly problmt elssorban azrt, mert e traumatikus helyzet orvosolsra ma mg alig akad megolds. A csaldi nevels mellett - ami az elmondottak rvn ltalnossgban amgy is megkrdjelezhet - az oktatsnak lenne fontos feladata a helyzeten valamennyire javtani. A muravidki magyarsg oktatsi krdsre e tanulmnyban nem trhettnk ki. Azt azonban
243
GNCZ Lszl fontosnak tartom megjegyezni, hogy a tbb vtizedig idelisnak minstett ktnyelv oktats a magyar nemzeti tudat formlsa szempontjbl nem hozta meg a vrt eredmnyt. A jvben mindenkppen lnyeges didaktikai vltozsra szorul, amennyiben nem a formnak, hanem a tnyleges hivatottsgnak akar megfelelni. Az mindenkppen biztos, hogy a jvbeli oktatspolitikai vltozsoktl nagy mrtkben fgg a muravidki magyarsg helyzete, megmaradsa. Most, amikor ht vtizedes kisebbsgi statusban taln elszr alakult ki a muravidki magyarsgon bell - persze a krlmnyekhez viszonytva - szmottev magyar rtelmisgi rteg, mg ha a muravidki magyarsg ltszma nagyon megfogyott is, gy hiszem, hogy kpesek vagyunk a megmaradsra. Ennek legfontosabb alapfelttele a sikeres nemzeti tudatformls. A msik nagy felttelrendszer - az eurpai s azon bell az llamkzi egyttmkdsi folyamatok - jl alakul, ami a nemzeti kisebbsgeknek is j lehetsgeket biztost. Irodalom: Bence Lajos: rott szval a megmaradsrt. Kiad: magyar Nemzetisgi Mveldsi Intzet 1994 Fnyes Elek: Magyarsg geogrphiai sztra, 1851 Budapest Gncz Lszl: A muravidki magyarsg ltalnos helyzetnek jellemzi - Naptr 1994 - 1 Gncz Lszl: A magyarok fogyatkozsa a Muravidken - Muratj - 1-2 Varga Sndor: A szlovniai magyarok helyzete 1919-1941 kztt - Muratj - 1 Az 199l-es npszmlls adatai - Szlovn Statisztikai Hivatal
244
HUNGARIANS IN THE MURA-REGION AND THE CHANGES OF THE NATIONAL IDENTITY OF THE COLLECTIVITY AFTER 1930 Under the terms of the Trianon Peace Treacy, signed in 1920 as the result of the political and military operations, the western edges of the Counties Vas and Zala, laying northeast from the river Mura, were annexed by the former Serb-Croatian-Slovenian, later Jugoslavian kingdom. The above mentioned area - called by the Hungarians living in Sloveinia Muraregion during the last 15-20 years - covers also those 28-30 settlements where the Hungarians were living in the absolute majority in 1920. I'd like to mention in advance that, accoring to the data of the 1991 census, the national composition of the inhabitants of the settlements in the so called mixed populated regions shows 50-85% for the good of the Hungarians - except the city of Lendava. In the course of this lecture it isn't possible to discuss the changes and the complicated connexions of the border-section mentioned before. Nowdays I may be allowed to remark, that the population of that region inhabitad by Hungarians got in the minority against its own will. It is obvious that the national feelings of this ethnic group, that had belonged nearly for ten centuries to the mass of Hungarians, met with sad trials. The lecture details the historical and the present peculiarities of the mixed-populated Mura-region, underlying the economic and the administrative questions. It deals with the aspects of the changes of the national consciousness, stressing the influence of the highly developed state of economy, of the absence of the intellectual class, of the events of the Second World War and of the mixing of the population - especially the influence of mixed marriages. Finally the lecture establishes that nowdays, after having lived in minority for 70 years, a relatively considerable intellectual class is being formed for the first time among the Hungarians living in the Mura-region. This fact holds out the hope of survival in spite of the decrease of the number of Hungarians living in the Mura-region. The other main condition, the European co-operation and interstate relationships within it, is working well opening up new vistas to the national minorities.
245
246
Npek a Mura mentn
BENCE Lajos AZ ROTT SZ MINT TUDATFORML ER KISEBBSGBEN Dolgozatunk tmakrt s - trtnelmi konferencirl lvn sz - idhatrait is szksgesnek tartom behatrolni mr itt a legelejn, hogy az id szortst is figyelembe vve mgiscsak megvalsuljon a kitztt clbl valami. Az rott sznak, mint identitsfejleszt, tudatforml erejt gy gondoljuk ma mr nehz lenne elvitatni. Klnsen akkor nem, ha kisebbsgi irodalomrl, annak termkeirl van sz. Ezek az irodalmak ugyanis a nyelvmegrz, nemzetmegtart szerepen tl - amit a mvek nyelvi rtege szksgkppen s megkerlhetetlenl kzvett - tmavilgukkal az tlagosnl jval szorosabb szlakkal ktdnek npk trtnelmhez. Klnsen akkor van ez gy, ha az emltett kisebbsg olyan nehz trtnelmi rksget tudhat magnak, mint a magyarsg 19. illetve 20. szzadi trtnelmi rksge. Az lland jelleg veszlyeztetettsg rzse rtelepszik az ri lelkiismeretre, gzsba kti, megbklyzza a szabad gondolatot, lland ncenzrhoz szoktatja. Msik jellemzje a kzssg fel val forduls. Ezrt hinyoznak a Kzp-KeletEurpa kisebbsgeinek irodalmbl az olyan ltalnos emberi tmkat megfogalmaz, a lt nagy krdseivel foglalkoz, elefntcsonttoronyi magnyban szletett mvek. Helyettk a kzleti tmk szlalnak meg, nemegyszer az alkalmi versek sznvonaln. Van azonban nyitsi lehetsg kt irnyban is: egyrszt az essz s az esszregny, msrszt az jsgri mfajok s a kevesebb tttellel (kppel) mkd przai mfajok fel. A kisebbsgi irodalom funkcijt tekintve ezek sok esetben ugyanolyan szerepet tlthetnek be, mint a magas eszttikai mrcvel mrhet irodalom; egy npcsoport neszmlst segtik, identitstudatt erstik, ezrt a beolvads elleni harc egyik leghatsosabb eszkznek tekinthet. E kiss hosszra nylt bevezet utn trjnk r dolgozatunk valdi tmjra, a muravidki magyar sajt trtnetnek arra a fejezetre - a hszas vekre -, mely sok szempontbl ma is pldamutat lehet. Elljrban jegyezzk meg, hogy az utbbi ht vtized hazai sajttrtnetnek megklnbztetetten kimagasl fejezetrl van sz, olyanrl, amilyenre a rendszervlts eltti, illetve az azt kvet nhny vben akadt plda a szlovn s a magyar sajt trtnetben. A muravidki sajt trtnetvel az elmlt idszakban tbb tanulmny is foglalkozott. Ezek azonban nhol csupn topolgiai jelleg felsorolsok a sajttermk megkzeltleg pontos adataival (Varga Sndor). Rszletes elemzs, felmr jelleg tanulmny mindeddig csupn egy jelent meg (Pivar Ella, Naptr 1985.), s ez sem kisebbsgtrtneti szempontbl rdekes, mert a sajtnak a gazdasgi s politikai letben betlttt szerept vizsglja elssorban. A kisebbsgpolitikai vonatkozsokra vagy oda sem figyel, vagy elintzi - a szlovn szakirodalombl jl ismert revizionista jelzvel illeti azokat a magyar sajttermkeket, amelyekben a kisebbsgbe kerlt magyarsg problmirl is sz esik. A kt vilghbor kztti - lnyegben 1919 utni - muravidki magyar sajt, mint emltettk a gyakori, egymst r vlasztsokhoz s prtrdekekhez kapcsoldik szorosan. A laptulajdonosok a gyors sajtval elssorban sajt prt- s gazdasgi rdekeiket kvntk
247
BENCE Lajos
kielgteni. Tves azonban az a felfogs, melyet az ellenzk s a klnbz szlovn szakirodalom hangslyoz, mely szerint a magyar lapok egytl egyig az itt l, trianoni dnts ltal kisebbsgi sorba kerlt magyarsg rdekeit szolgltk. Sokkal inkbb a kisebbsg szavazatainak megszerzsre irnyultak e lapalaptsi ksrletek, annl is inkbb, mert a tz s flezer llekszm kisebbsg a vlasztsok kimenetelt illeten komoly tnyeznek szmtott. A fentieknek mond ellent az a tny is, hogy a legtbb hazai szlovn prt, gy pldul a Klekl fle kleriklisok a hazai szlovn tjnyelvi sajt mellett magyarul is nyomtattak jsgot. Ezeknek a nyelven kvl kevs kze volt a magyar szellemisghez, mg kevsb a kisebbsgvdelemhez. Ezt tmasztja al az a maribori s ljubljanai illetkes belgyi szerveknek kldtt jelents is, mely szerint a muravidki magyar lapok nagyfok lojalitsrl tesznek tanbizonysgot. Egy lap azrt mgis akadt, amely az emltett f szempont mellett a kisebbsg gyt is felvllalta. Ez a vasrnaponknt megjelen Szabadsg volt, melynek fleg vezrcikkei trnek el az tlagostl, hiszen a teljes jogfosztottsg idszakban, a hatrmeghzst kvet nhny vben nyltan killt az igazsgtalansgokkal szemben; helyet kapnak benne a magyarsg htkznapi problmi mellett a gazdasgi s trsadalmi problmk is. A politikai srelmek s kvetelsek ismtelgetsvel pedig ktsgtelenl egyfajta helyzettudat kialaktsra tesz a lap ksrletet. Nagy ernye tovbb, hogy nem ragad meg egyetlen tmnl, mint pldul a fldreform, hanem a kisebbsgi lt szinte minden terletrl kszt tnetjelzseket, nmely esetben rszletes, elemz cikkeket is. E hosszabb, a mai vezrcikktl nmikpp eltr, a cmoldal egszt betlt rsok mellett, termszetesen a rvidebb jsgri mfajok is megtalljk helyket a lap hasbjain. tlapozva a csaknem hrom vfolyam szmait, mai szemmel nem is kell nagyon csodlkoznunk azon, hogy a jugoszlv hatsgok betiltottk a Szabadsg megjelenst. Elbb csak kr, sopnkodik a lap egy-egy srelem miatt, ksbb azonban mr kvetel is, gy fokozatosan sodrdik a megszntets fel. Az apr hinyossgok" felemlegetstl gy jut el lassan egy radiklis hangvtelig. A Szabadsg 1923. szeptember 2-i szmban pldul burkolt politikai szndkot lt a cikkr a mgtt, hogy az Oktatsgyi Ftancsos mirt halogatja a hazai tantk kinevezst. Mint tudjuk - ll a rovs cm rovatban -, oktber l-jn letbe lp az j hivatalnoki pragmatika, s akkor azok, akik nincsenek kinevezve, hrom vig megint rendelkezsi llomnyban maradnak, szval lgnak" g s fld kztt. Vagy taln a magas iskolatancs ismt j Klvrit kszt el a hazai tantk rszre?" A gyan sajnos a kvetkez iskolav elejre beigazoldott, hiszen ekkor a Szabadsg mr 50 tant hinyrl szmol be, s a kialakult helyzetrt egyenesen a kormnyt s az oktatspolitikt teszi felelss. Ugyancsak az 1923. vi szeptemberi szmban elkeseredett hang cikkben reagl arra a mezgazdasgi miniszter ltal kiadott rendeletre, amely az idegen nemzetisg lakosoktl (itt a magyar lakossgot kell rteni) megvonja a grfi fldekbl val rszesedst. A Maribori Kerleti Agrrhivatal a prekmurjei magyar nemzetisg gazdktl irgalom nlkl elveszi a grfi fldeket." -jelenti be az r. Majd hossz panaszradattal rzkelteti a magyar kisebbsg s elssorban a fldmvesek helyzett a bkedikttumi idszakban, tiltakozvn az igazsgtalan megklnbztets ellen: A magyar, ha nincs fldje, nem kap fldet, a magyar az haljon hen, a magyar az egye a kesersg kenyert Jugoszlviban, a magyarnak nem jr kedvezmny, mint a tbbieknek, a magyar csak adt fizessen...". A pontot az i-re a Szabadsg 1924. vi oktberi, a lap betiltst megelz egyik utols
248
Az rott sz mint tudatforml er kisebbsgben
szmban teszi fel az Analfabtkat nevelnek Prekmurjben cm cikkben. Igenis, krem szpen, mert a Dolnija Lendava-i elemi iskolban a prhuzamos elss s msodikas magyar osztlyokat beszntettk, s azoknak 15-30 magyar nemzetisg s tiszta magyar anyanyelv tanuljt odacsaptk a szlovn osztlyokhoz csak azrt, mert az els s msodik elemi osztlyokban kevs szlovn anyanyelv tanul van! Furcsa egy okoskods ez! A szlovn osztlyokban nincs elegend szm tanul, s ezrt a magyar nyelv tanulkat is odacsapjk, csak hogy meglegyen a ltszm, csak hogy magyart ne tanulhasson senki sem, s hogy a magyar sznak s a magyar iskolnak mg a nyomt is eltntessk." A lap megjelensnek krlmnyeit egy ksbbi rs gy ltja: Rengeteg kellemetlensg rte leplezetlen magyar rzelemi miatt (ui. magt a szerkesztt, B. L.) nagy anyagi ldozatokkal tudta csak fenntartani jsgjt, noha hamarosan ktezren fizettek arra el. Mersz cikkei miatt azonban gyszlvn hetente fizethette a tzezer dinros bntetseket, a lapot is gyszlvn minden hten ms nyomdban kellett ellltania a jugoszlv hatsgok akadkoskodsai miatt. Ennek ellenre kitartott, nem ijedt meg a brtntl, amivel sokszor megfenyegettk, nem ijedt meg llampolgrsga elvesztse rmtl s az ezzel egytt jr anyagi bukstl." E cikkeket olvasvn a lap megszntetst kimond hatsgi dntsen egyltaln nem kell csodlkoznunk, klnsen akkor nem, ha figyelembe vesszk azt a tnyt, hogy a nlnl jval mrskeltebb hang, a hatsgok figyelmt csupn a magyar nyelvvel felkelt, egybknt tlzottan is lojlis jsg, mint a Mrszkai Krajina (Muravidk) is volt, mihelyt megsznt ktnyelv jsg lenni, arra a sorsra jutott, mint a Szabadsg. Hartner elbb mostohaatyja, Hartner Gza vllalatainak a vezetsben segdkezett, ksbb pedig sajt vllalatait s fldbirtokt vezette. A politikai tevkenyggel azonban ksbb sem hagyott fel, olyannyira, hogy 1933-ban Muraszombat polgrmesterv vlasztottk hatalmas lelkesedssel" felismerve benne a lakossg az elhivatott vezett". Az irnytsval kezddtt el - ll egyik korabeli beszmolban - az a nagyarny fejlds, melynek sorn a jelentktelen jrsi szkhelybl pezsg let kisvros fejldik ki a 40-es vek elejn. A 30-as vek elejn elbb a kleriklisok lapja, a Npjsg sznik meg elfizetk hinyban, majd Khark liberlis lapja is kvette (Muravidk) 1932-ben. gy a muravidki magyarsg nyomtatott sajt nlkl maradt a 30-as vekben. j lapalaptsi ksrlet, ha lett is volna, akkor sem engedlyezte volna a diktatrikus jugoszlv llam. Ez az idszak, amikor a Vajdasgban is sorra sznnek meg a lapok. A diktatra els napjaiban rendelet jelenik meg arrl, hogy az llam revzi al veszi az egyesletek mkdsi engedlyt, de ez a sors vr a politikai prtokra is. 1929. janur utols napjaiban feloszlatjk az Orszgos Magyar Prtot, a dlvidki magyarsg egyetlen politikai s kisebbsgvdelmi szervezett. A visszacsatols utn Hartner jra nagy lendlettel s fradhatatlan teherbrssal folytatja a munkt. Elbb jbl elindtja a Muraszombat s Vidket, majd nhny nap alatt megszervezi a Vend-vidki Magyar Kzmveldsi Egyesletet, valamint a Vrskereszt egyeslett, majd 1943-ban a muraszombati jrs orszggylsi kpviseljv vlasztjk. Lapja, amely a hbor vgig folyamatosan megjelenik, rthet mdon sokat veszt szkimond harciassgbl, bels helyzetbe kerlve a budapesti kormny hsges s szolgai kiszolgljv vlt, ksbb a hbors usztst is felvllalta. Ellenzkiknt tudta igazi szerept betlteni, s a 20-as vekben az egsz Dlvidk egyik legradiklisabb lapjnak szmtott, de
249
BENCE Lajos
rvid let volt, s gy a vidk ersen megosztott s megritktott rtelmisgt nem tudta igazn soraiba lltani. gy is megrdemli, hogy sajttrtnetnk szmon tartsa.
250
Az rott sz mint tudatforml er kisebbsgben
THE EFFECT OF WRITTEN LITERATURE ON FORMING THE CONSCIOUSNESS OF THE MINORITIES The effect of written literature on developing identity and forming consciousness can't be denied. Especially not in the case of the literature of a minority. It is characteristic of the literature of the minorities living in Central-Eastern-Europe that public themes prevail instead of general human thoughts, or the essential questions of human existence. An explanation of this could be that living in minority means a constant feeling of threat that occupies the writer's conscience, fetters his thoughts and demands permanent self-censoring. The means of expression are, in the first place, the prosaic genres, working with less mtaphores (images), as the essay and the essay-novel, on the other hand the genres of journalism. Considering the function of the literature of a minority, these genres have the same role as the aesthetically highly valuable literature: they contribute to self-realisation, this way they can be considered as one of the most effective measures in the struggle against assimilation. During the interwar period, in the Mura-region Szabadsg" (Liberty") was a weekly newspaper of Hungarian language. It was the most effective of the contemporary newspapers, acting also on the minority's behalf - from many points of view serving as an example even today. Furthermore, the lecture illustrates the effect of written literature on forming collectivity and consciousness through the history of this weekly newspaper, that had been edited nearly for three years, and through the description of the editor's carrier.
251
252
Ljudje ob Muri
Avgust LENIK INFORMBIROJEVSKI SPOR LETA 1948 - E VEDNO IZZIV ZA RAZISKOVALCE S strani organizacijskega odbora sem bil naproen, da napiem in spregovorim o informbirojevskem sporu leta 1948 in njegovih posledicah za nadaljnji razvoj takrat e treh drav tega prostora. Naloga e zdale ni preprosta, in to iz ve vidikov; naj omenim vsaj dva. - Prvi: o vzrokih, genezi in posledicah jugoslovansko-sovjetskega spora v asu Informbiroja (IB) je bilo v jugoslovanski pa tudi v zahodni zgodovinski, socioloki, politoloki in spominski literaturi nemalo napisanega; al pa so precej manj raziskane posledice IB-spora za slovenski etnini prostor, e posebej, e vemo, da je spor globoko zarezal v vsakdanje ivljenje ljudi, tako znotraj matine domovine kot tudi v zamejstvu. - Drugi: izhajajo iz kvalitete publiciranega, zlasti pa po nainu interpretacije dejstev, lahko zakljuimo, da problematika leta 1948" e zdale ni izrpana. Nasprotno, s postopnim odpiranjem bivih sovjetskih pa tudi vzhodnoevropskih arhivov objektivne razmere za politino, idejno in historiografsko valorizacijo leta 1948" pravzaprav ele nastajajo. ele sedaj - z razpadom socialistinega (sovjetskega) tabora in evropske elezne" zavese, pa tudi z uveljavitvijo demokratinega pluralizma v novonastalih dravah po letu 1989 - se odpira monost, da se zgodovinarji osredotoamo v svojih tudijah na tiste teme znotraj dane problematike, ki presegajo obravnavanje zgolj t.i. ekskluzivnih politinih tem" preteklega obdobja (gledano seveda iz jugoslovanskega zornega kota), kot so npr. odnosi med socialistinimi dravami in komunistinimi partijami ter poudarjanje razlik med dravnim in samoupravnim socializmom. V svojem prispevku bom opozoril le na nekatere odprte probleme in dileme, kijih odpira preuevanje IB-kompleksa danes. 1. Arhivski viri, dokumenti in literatura Osrednja institucija, ki hrani arhivsko gradivo, konkretno zapisnike sej jugoslovanskega dravnega in partijskega vodstva, na katerih so sprejemali kljune odloitve, je bivi Arhiv CK ZKJ v Beogradu (sedaj je v sklopu Arhiva Jugoslavije). Gradivo, tudi t.i. zgodovinskih" sej, je bilo e objavljeno v raznih izdajah dokumentov ali v memoarih tedanjih akterjev jugoslovanske politike. Kljuno arhivsko gradivo, ki bo potrdilo ali ovrglo vrsto hipotez v razjasnjevanju sovjetsko-jugoslovanskega spora, se ne nahaja v beograjskih, temve v moskovskih arhivih. V tem kontekstu ne gre prezreti, daje v tem sporu Beograd le odgovarjal na poteze Moskve. Kljuni zapisniki takratnih sej CK VKP(b) pa zaenkrat e niso dostopni. V veliko pomo bi bila tudi objava zapisnikov sej tako CK KP v posameznih vzhodnoevropskih dravah, ki so v novonastalih razmerah prav tako obravnavali partijske in dravne odnose z Jugoslavijo, kot tudi CK KP Italije in Francije, torej tistih dveh lanic IB, katerih dravi nista spadali v vzhodni blok. Pri obravnavi kompleksa 1948 seveda ne gre prezreti arhivskega
253
Avgust LESNIK
gradiva, ki se nahaja v zahodnih arhivih.1 In e na eno specifino arhivsko gradivo velja opozoriti, na tonsko in filmsko dokumentacijo, ki pride v potev predvsem pri obravnavanju zreiranih sodnih procesov, tako pri nas kot tudi v vzhodnoevropskih dravah. Tiskano dokumentarno gradivo, izdano v asu spora, je imelo e posebno vrednost zaradi nedostopnosti arhivskega gradiva. Pri tem ne gre spregledati, da je bilo - tako zaradi vsiljene obrambne pozicije kot tudi zaradi negotovega konnega razpleta - jugoslovansko vodstvo (v nasprotju z vzhodnoevropskimi) zainteresirano, daje bila javnost sproti seznanjena s potekom spora preko dnevnega asopisja kot tudi z dokumentarnim gradivom, kot so pisma, izbrani materiali, bele knjige itd.2 Tudi Moskva postopoma odpira svoje arhive; objavili so 17 novih dokumentov iz Arhiva Ministrstva za zunanje zadeve bive Sovjetske zveze, ki osvetljujejo predvsem stopnjevanje napetosti v jugoslovansko-sovjetskih odnosih v prvi polovici leta 1948. Literature na dano temo, bolj in manj znanstvene ter spominske, je izlo precej. Vendar ne gre prezreti, da je bilo zanimanje za razjasnjevanje IB-spora v jugoslovanskih razmerah dokaj razlino; odvisno je bilo predvsem od politine situacije tako v Jugoslaviji kot tudi v socialistinem oziroma v mednarodnem komunistinem gibanju. Pogojno bi ga lahko delili v dve obdobji; lonico predstavlja vkorakanje et Varavskega pakta leta 1968 v ekoslovako. Za 'prvo' obdobje je znailno, da nimamo nobenih monografskih tudij o IB. Zdi se, da jugoslovansko politino vodstvo - v zapletenih jugoslovansko-sovjetskih odnosih, ki so se v prikriti obliki po normalizaciji odnosov v letih 1955/56 ponovno poslabali, predvsem po krvavih dogodkih na Madarskem 1. 1956, po sprejetju novega programa ZKJ na 7. kongresu 1. 1958, po obsodbi ZKJ s strani 81 KP na posvetovanju v Moskvi 1960 in e posebej po beograjski konferenci neuvrenih 1. 1961, ko je postalo jasno, da Jugoslavija ne bo nikdar lanica Varavskega pakta - ni bilo naklonjeno pogrevanju in razievanju starih IB-sporov. V tem obdobju avtorji veinoma vkljuujejo IB-spor v svoje preglede razvoja mednarodnega in jugoslovanskega delavskega gibanja3 ter v biografije takratnih politinih voditeljev.4 'Drugo' obdobje, po publiciranju najbolj bogato, opredeljujeta dve letnici: 1. 1968 - zaduitev ekoslovake pomladi in lansiranje moskovske 'teorije o omejeni suverenosti', s katero je bila posredno izraena gronja tudi Jugoslaviji, ter 1. 1988 - 40. obletnica izbruha spora. Po tem datumu je zanimanje za to problematiko v jugoslovanskem zgodovinopisju usahnilo. Vzrok je dvojni: prvi, spoznanje, da preuujemo spor e vedno le z jugoslovanskega zornega kota, brez potrebnega moskovskega arhivskega gradiva (tako kominternskega kot informbirojevskega), kar seveda zmanjuje objektivno vrednotenje spora; in drugi, razpad jugoslovanske skupnosti. Spodbudno je, da danes v svetu poteka kar nekaj mednarodnih raziskovalnih projektov, katerih raziskovalni predmet je zgodovina mednarodnega komunistinega gibanja (tako kominterne /KI/ kot IB).5 Rezultati raziskav so objavljeni tako v monografskih tudijah kot tudi v specializiranih mednarodnih strokovnih revijah, ustanovljenih v okviru omenjenih projektov.6 Uspenost nadaljnjih raziskav bo slej ko prej odvisna tako od dostopnosti arhivskega gradiva kot tudi od skupinskega dela raziskovalcev (predvsem iz Rusije in vzhodnoevropskih drav), vkljuenih v mednarodne interdisciplinarne projekte, kajti IB-problematika presega ne samo jugoslovansko-sovjetske odnose, pa pa tudi odnose znotraj socialistinega bloka, saj se je s sporom odprla vrsta povsem novih drubenih vpraanj in procesov, ki so pustili globoke sledi v svetu.
254
Injormbirojevski spor leta 1948 - e vedno izziv za raziskovalce
2. Ali je prilo do spora zaradi dveh razlinih modelov socializma Ta teza je v literaturi dokaj pogosta, vendar podrobne analize tega ne potrjujejo. Programsko usmeritev KPJ za socialistino graditev v prvih povojnih letih (do spora z IB) lahko rekonstruiramo na podlagi praktinih ukrepov, saj so bili teoretini pogledi akterjev nove drube - tako kvantitetno kot vsebinsko - skromni. V teh pogledih je obstajala le poenostavljena predstava o poteh, nainu in teavah, ki se bodo pojavile v procesu ustvarjanja novega drubenega sistema. Povedati je treba, da KPJ do vseh novih vpraanj in problemov ni imela svojega izdelanega stalia, zato je bila prisiljena, da v obliki idejnih in konkretnih reitev sprejme tisto, kar je nudila sovjetska teorija in praksa. O tem govori tudi podatek, daje od 1500 lanov KPJ, kolikor jih je bilo 1. 1947 v partijski organizaciji vlade FLRJ, le 60 preuevalo zgodovino jugoslovanskega delavskega gibanja in NOB, vsi ostali pa zgodovino VKP(b).7 Eden prvih in najvejih prijemov v tej smeri je bil koncept prve jugoslovanske ustave (sprejet 31.1. 1946) po vzorcu sovjetske ustave iz leta 1936. Razen manjih razlik v definiranju oblik lastnine produkcijskih sredstev (jugoslovanska je poznala dravno, zadruno in privatno,8 medtem ko je sovjetska ustava dovoljevala privatno lastnino samo v okviru ohinice9) ter metod delovanja lokalnih organov dravne oblasti10 sta bili ustavi istovetni. Kot vse tedanje KP na oblasti je tudi KPJ izhajala iz predpostavke, daje razlastitev kapitalistinega razreda prvo in zaetno dejanje diktature proletariata. Nacionalizacija produkcijskih sredstev m ustvarjanje dravne lastnine je bil torej poglavitni programski cilj KPJ, ki ga je zaela uresnievati takoj, ko je bila postavljena nova dravna oblast in njen nadzor nad dravo. V zgodovinskih okoliinah, kakrne so bile v letih 1945-1948, iz ve razlogov tudi ni bilo mogoe razpravljati o novih in druganih poteh razvoja socializma. Osnovni razlog tii v odnosih med KPJ in KI oz. VKP(b). V vsej svoji zgodovini je KPJ kot lanica KI sprejemala njeno generalno politino usmeritev; izhajala je iz dejstva, da si je SZ kot prva socialistina deela pridobila bogate in preverjene izkunje, kot tudi, da je nala temeljne reitve, sprejemljive za vse KP in novonastale socialistine deele. V tej zgodovinski fazi, ko so bili v okrilju komunistinega gibanja prepriani, da obstaja samo sovjetska pot v socializem, ko gre za graditev dravne lastnine in administrativnocentralistinega sistema upravljanja drubenih zadev, zlasti gospodarstva, je bilo seveda iluzorno priakovati kakrnekoli ire in naelne razprave v okviru KPJ o novih poteh socialistinega razvoja. To je e toliko bolj razumljivo, e upotevamo, da so se teoretiki gibanja pred in med vojno preteno ukvarjali s pripravami in vodenjem NOB in ljudske revolucije. Od te splone ocene izstopa le programski lanek Temelji demokracije novega tipa (iz 1. 1946), v katerem J. B. Tito pie: ...Ni nujno, da bi pot za dosego tega cilja bila in niti ne more biti v vseh deelah prav takna, kakrno zaznamuje velika oktobrska revolucija. Bilo bi nemarksistino in nedialektino, e bi postavljali to vpraanje dogmatino. Te poti imajo lahko in tudi imajo mnogo skupnih stikali, toda specifini pogoji in karakter notranjega razvoja doloajo v sleherni deeli tudi specifine poti za dosego resnine ljudske demokracije".u Bistvo koncepta KPJ o drubenoekonomskem sistemu v Jugoslaviji, temeljeega na sovjetskem modelu", je bilo do spora z IB: dravna lastnina produkcijskih sredstev, dravno centralistino-administrativno planiranje produkcije in delitve kot temeljni zakon socialistinega razvoja ter postopno omejevanje in popolna likvidacija sleherne oblike privatne lastnine. Ideje o delavskem upravljanju se v tem obdobju niso mogle pojaviti. Nasprotno, v
255
Avgust LESNIK
teoriji je bilo sprejeto stalie, da pripada aparatu socialistine drave vodilna pozicija organizatorja in kontrolorja drubenih procesov, zlasti procesov materialne proizvodnje in delitve, kar je temeljni kamen etatistinega pogleda na drubeni razvoj. K sprejetju takega koncepta so pripomogle tudi tevilne druge zgodovinske okoliine tedanjega asa. Ne gre prezreti, da je bila Jugoslavija v prvem povojnem obdobju pod vojakopolitinim in gospodarskim pritiskom zahodnoevropskih drav in ZDA ter obravnavana kot najbolj vdan sovjetski satelit. V tem kontekstu so se obseni narti gospodarske graditve naslanjali skorajda samo na SZ. Tudi splona gospodarska struktura je bila v prid formiranju centralizma. Dravna lastnina in centralizem v upravljanju drubenih zadev sta veljala za uspeno pot in metodo, da bi se v prvih povojnih letih izognili gospodarskemu polomu, ki bi utegnil nastopiti zaradi velikega vojnega razdejanja in sploh pomanjkanja za ivljenje potrebnih sredstev. Prav tako je vladalo preprianje, da je brez dravne lastnine in administrativnega upravljanja nemogoe akumulirati veja sredstva - tako materialne kot loveke sile - za gospodarsko graditev, kar je bil prvi pogoj za hitreji drubenoekonomski razvoj Jugoslavije, tedaj ene najbolj nerazvitih evropskih drav.12 Formalno KP J tudi ni imela napisanega akcijskega programa za prvo obdobje povojnega socialistinega razvoja. Zgodovinski poloaj, v katerem je potekala jugoslovanska socialistina revolucija, tudi ni terjal formalnega programa, saj seje veina ljudstva med vojno ali prikljuila Narodnoosvobodilni fronti ali bila njen simpatizer ter na ta nain sprejela ljudsko revolucijo, njene ideale in cilje. eprav je KPJ neposredno organizirala in vodila vse drubene procese, tako v javnosti kot tudi formalno, tega ni poudarjala. Izhodia KPJ v prvih povojnih letih vsebujejo v glavnem dokumenti Ljudske fronte, Zveze sindikatov in drugih mnoinih organizacij ter dokumenti organov ljudske oblasti. S tem ideje KPJ dobivajo svoj formalni in javni izraz v programih mnoinih organizacij, ki jih je sama ustvarila. To sta bila pot in nain, da so iroke ljudske mnoice sprejele ideologijo in politiko partije, hkrati pa tudi pot za njihovo aktiviranje, da so uresnievale program partije. Taken zunanji videz, ki se je razlikoval od uveljavljenega sovjetskega modela, je prikrival stvarno vlogo in poloaj partije v drubi in je bil kot tak nerazumljiv Stalinovemu dogmatinemu krogu; ker KPJ niso pogosto zasledili v asopisnih lankih, govorih, deklaracijah (kar je bila praksa v SZ), so ugotovili, da je KPJ utonila" v mnoinih organizacijah in izginila. V resnici pa je bilo ravno nasprotno. Prav v tem obdobju, ko se je zdelo, da partije v javnem politinem ivljenju skoraj ni, je bila najbolj navzoa, saj je bil njen vpliv najmoneji in najneposredneji. Z analizo tekstov programskih dokumentov partije in dravnih organov v letih 1945-1948, objavljenih razprav in govorov voditeljev KPJ in FLRJ je mogoe rekonstruirati koncepct vodstva KPJ o drubeni ureditvi, ki se je ustvarjala, eprav politini jezik ni popolnoma ustrezal njegovi vsebini. V politinem besednjaku ni pogosto sreati kategorij, kot so socializem", komunizem", diktatura proletariata", socialistina drava" in podobno, marve prevladuje ljudskodemokratina frazeologija: ljudska oblast", ljudska demokracija", oblast delovnega ljudstva", ljudska drava" in podobno. Celo v ustavi iz leta 1946 ni nikjer omenjena beseda socializem". V bistvu se je nadaljevala tradicija narodnoosvobodilnega boja. Druga pomembna ugotovitev iz analize dokumentov je, da naela politinega sistema, nastalega v vojni oziroma revoluciji,13 ki gaje sankcionirala ustava in sploni zakon o ljudskih odborih14 leta 1946, sploh niso bila vpraljiva. Drugae povedano: politini sistem z odloilno
256
Informbirojevski spor leta 1948 e vedno izziv za raziskovalce
vlogo drave in partije je veljal za trajni" in dokonni model", v katerem ne bo sprememb. Ko je mlada revolucionarna drubena struktura izvajala splono smer oblikovanja etatistinega sistema, se je e toliko preobrazila v etatistino drubeno ureditev, da po treh, tirih letih ni bilo skorajda nobenega podroja drubenega ivljenja - od gospodarstva do kulture in umetnike ustvarjalnosti - ki ga ne bi zajemalo dravno upravljanje in vodenje. V letih 1945-1949 je bil revolucionarni etatistini sistem zgrajen. Toda prav takrat, ko je bilo konstituiranje administrativnega sistema bolj ali manj konano, seje zael - v asu IB-spora - radikalni prelom z dotedanjo stalinistino teorijo in prakso drubenega razvoja. Zartan je bil razvoj samoupravnega sistema kot alternativa stalinistinemu etatizmu, kot odgovor na vsiljeni IB-spor. 3. Kakni so bili motivi za ustanovitev Informbiroja Ko je Stalin maja 1943 v bistvu sprejel odloitev o formalni razpustitvi KI, je izhajal iz tone ugotovitve, da se s to odloitvijo ne bo ni bistvenega spremenilo v strukturi in naravi odnosov v mednarodnem komunistinem gibanju, predvsem pa, da se vloga sovjetske partije kot vodilne partije" oziroma centra" mednarodnega komunistinega gibanja ne bo zmanjala. Toda e med drugo svetovno vojno so bile mnoge partije v poloaju, da samostojno odloajo, ne da bi se predhodno posvetovale s KI oziroma kasneje s sovjetskim vodstvom. Predvsem se je ta praksa kazala in po vojni nadaljevala pri jugoslovanski, delno pa tudi pri ekoslovaki in poljski partiji. Stalin je zakljuil, da je potrebno v razmerah zaostrenega mednarodnega razrednega boja" in globoke blokovske razdelitve sveta tem tenjam in praksi narediti konec. To pa je bilo mogoe dosei edino s ponovno oivitvijo kominternskega tipa elezne" mednarodne discipline, z monolitno enotnostjo oziroma z rigorozno vzpostavitvijo novega kurza vodilne partije". To je postalo za sovjetsko stran nujno", kajti s prihodom desetih KP na oblast ni bil ogroen samo prejnji tip odnosov med komunistinimi partijami, temve je sedaj stopilo v ospredje tudi vpraanje odnosov med socialistinimi dravami. Ta novi problem je imel pomembne teoretine in politino-praktine dimenzije. Poleg tega je v tedanji razdelitvi sil ZSSR v doloeni meri zaostajala za zahodnimi silami, predvsem na ekonomskem in vojnostratekem podroju (nuklearno oroje). Stalin je ocenil, da bo blinja konfrontacija med nasprotnima blokoma zelo teka in dolgotrajna ter zakljuil, daje potrebno vse omenjene ibke toke" lastnega tabora kompenzirati z maksimalno mobilizacijo in koncentracijo vseh razpololjivih politinih potencialov. Da bi se to doseglo, je bila Stalinu potrebna kontrola nad vsemi politinimi potenciali, s katerimi je razpolagalo mednarodno komunistino gibanje. V novih mednarodnih okoliinah na eni in ob spremembah v komunistinem gibanju na drugi strani se je sovjetsko vodstvo v letu 1947 odloilo, da ustanovi novo mednarodno komunistino telo - Informacijski biro komunistinih in delavskih partij".15 Ustanovitev IB je bila tako ena izmed prvih praktinih potez, ki so bile povleene v hladni vojni dveh nasprotnih vojako-politinih grupacij. Naloga IB je bila, da pripomore k oblikovanju bloka socialistinih drav, zasnovanega na centralizmu in popolni podreditvi dravno-partijski politiki ZSSR. Gornjo trditev potrjuje tudi podatek, da so bile od sedemdestih tedaj obstojeih partij - vkljuene v IB vse pomembne vladajoe partije, a samo dve iz t.i. kapitalistinih deel (francoska in italijanska). In kakno stalie je zavzela KPJ na ustanovnem sestanku IB? Sode po nastopu
257
Avgust LESNIK
Kardelja in Djilasa in njuni kritiki usmerjenosti politike italijanske in francoske partije na parlamentarno pot reevanja drubenih vpraanj,16 je bila tedanja pozicija KPJ dogmatska vsaj toliko, kolikor so bila dogmatska stalia VKP(b). Zato ne preseneajo ocene Zahoda, da je Jugoslavija najbolj vdani sovjetski satelit. In e neesa ne gre prezreti: elje jugoslovanskega vrha po priviligiranem poloaju nasproti ostalim partijam. Ta elja je temeljila na lastni vojaki osvoboditvi, s imer se ostale partije niso mogle pohvaliti. Ta dogmatska pozicija KPJ se je priela lomiti ele spomladi leta 1948, ko je Moskva potegnila poteze, ki so ogroale jugoslovansko suverenost (npr. zahteva po takojnji vzpostavitvi bolgarsko-jugoslovanske federacije).17 Noveji dokumenti18 tudi kaejo, da Moskva v svojem pritisku na jugoslovansko vodstvo sploh ni raunala na izbruh kaknega resnejega spora, ki bi lahko imel ire mednarodne posledice. Stalin je bil preprian v uspeh stare preizkuene prakse: obdoliti je potrebno krivoverce, zahtevati od CK njihovo zamenjavo in postaviti novo vodstvo, ki bo posluno izvajalo moskovsko linijo. Vendar Beograd diktata Moskve ni sprejel; to je bil vsekakor prvi primer upora proti Stalinu, ne sicer posameznika,19 pa pa partije.20 In prav zaradi neposlunosti Beograda dobi sedaj IB poznano nalogo. To kaejo tudi analize, saj je spopad s KPJ dal osnovni peat vsej dejavnosti IB. V svoji devetletni zgodovini ni nikdar uresnieval ciljev, zaradi katerih je bil uradno ustanovljen. Nikoli mu ni uspelo, da bi zaivel kot instrument razvijanja sodelovanja med KP. V bistvu je IB samo dvakrat stopil na sceno bilo je to leta 1948 in 1949, ko seje vodilna partija" odloila, da prek njega internacionalizira svoja razhajanja z vodstvom KPJ. Na primeru spora s KPJ se je jasno pokazalo, da je bil IB ustanovljen izkljuno za dosego hegemonistinih ciljev centra". Ko pa seje pokazalo, da IB ni bistveno vplival na potek spora in da lahko Stalin izvede enak pritisk na Jugoslavijo tudi brez njega, je bil IB praktino porinjen na stranski tir. 4. Zakaj je uspel jugoslovanski 'ne' Stalinu Kljub mnogim nesporazumom med Titom in KI oziroma Stalinom v asu NOB21 je Jugoslavija - z vzpostavitvijo elezne zavese" po II. svetovni vojni - sprejela sovjetski vzorec graditve socializma in se v zunanji politiki mono opirala na ZSSR in socialistine vzhodnoevropske drave; od njih pa se je tudi bistveno razlikovala: jugoslovanska revolucija je bila avtohtona, drava je bila vojako, kadrovsko in politino neodvisna. In prav v specifinem poloaju jugoslovanske drave in partije v primerjavi z ostalimi socialistinimi dravami kot tudi v vztrajanju voditeljev KPJ pri popolni samostojnosti v prihodnje22 - kar je bilo seveda v nasprotju s hegemonistinimi cilji sovjetske drave in partije - j e potrebno iskati vzrok, da je vodilna partija sklenila, da s pomojo IB na internacionalistini ravni razisti" svoja razhajanja s KPJ. S pomojo drugih KP je hotel Stalin izpeljati uinkovit politini pritisk na KPJ, jo disciplinirati in zlomiti, hkrati pa posvariti druge partije.23 Spomladi 1948, ko se je z dopisovanjem obeh CK24 zael oster ideoloko-politini pritisk na jugoslovansko partijsko in dravno vodstvo, je Beograd potegnil neobiajno potezo: na seji CK KPJ 12. in 13. aprila je nael vpraanje odnosov socialistine Jugoslavije do prve deele socializma - Sovjetske zveze v okoliinah stalinske hegemonistine politike do manjih in ibkejih deel". V razpravi je Tito lucidno analiziral vsiljeni spor kot dravni spor in ne kot ideoloki spor dveh partij: Tovarii, imejte v vidu, da tu ne gre za nikakrne
258
Informbirojevski spor leta 1948 - e vedno izziv za raziskovalce
teoretske diskusije, za nikakrne napake KP J, za nikakrne nae ideoloke stranpoti. Ne smemo dopustiti, da smo porinjeni v diskusijo o tem... Tovarii, tu gre predvsem za odnose med dravama... Meni se zdi, da se oni posluujejo ideolokih vpraanj, da bi opravievali svoj pritisk na nas, na nao dravo... Za to gre, tovarii..."25 Tedaj so sprejeli tud tisti zgodovinski" sklep, ki je e kako odmeval v mednarodnem komunistinem gibanju: nujno potrebno je najtesneje sodelovanje med socialistinimi dravami na temelju popolnega spotovanja neodvisnosti in enakopravnosti".26 In tu je potrebno iskati tudi zaetek Titove dravnike karizme; e so mnogi komunisti dvomili v prav" svojega partijskega sekretarja, kar potrjuje tudi visok odstotek partijcev v vrstah informbirojevcev, pa ga je veina ljudstva sprejela za svojega" predsednika drave. O samem poteku spora in politinem, ekonomskem in vojakem pritisku na Jugoslavijo je napisano mnogo.27 Poudariti pa velja, da je jugoslovanska stran prav zaradi nenehnega vztrajanja, da gre v IB-napadu za spor med dvema dravama (tu je klju uspeha!) in ne partijama, dosegla pomemben preobrat in simpatije v mednarodni skupnosti. Jugoslovanska vlada je na zasedanju generalne skupine OZN v Parizu (26. XI. 1951) v predloeni pritobi proti SZ in vzhodnoevropskim dravam28 zahtevala, da prizadete vlade urejajo svoje odnose in reujejo medsebojne spore v duhu ustanovne listine OZN. Jugoslovanska prizadevanja je generalna skupina - z obsodbo sovjetske politike do Jugoslavije - podprla. Pomen tega dogodka je daljnoseen, saj je FLRJ pred svetovno javnostjo nedvoumno povedala, da ne bo ve objekt oziroma privesek sovjetske zunanje politike, temve samostojni in aktivni subjekt v mednarodni skupnosti. Jugoslovanska zasnova bodoe zunanje politike (preseganje blokovske polarizacije) - na naelih aktivne miroljubne koeksistence ter z razvijanjem gospodarskih, politinih in kulturnih odnosov z dravami razlinih drubenih sistemov (neuvrenost) - je rezulat spopada s stalinistinim hegemonizmom. Seveda pa v tem kontekstu ne gre prezreti, daje na uspeen razplet spora nedvomno vplivala interesno sferna politika,29 zartana e na moskovskem sreanju med Churchillom in Stalinom oktobra 1944;30 zdi se, daje past sporazuma prav v tem, daje pustil odprto vpraanje, kdaj in pod kaknimi pogoji ga lahko njegovi akterji udejanijo. eprav je o samem poteku spora napisano res veliko, pa bi bilo potrebno pridobiti in pregledati arhivsko gradivo za zelo pomembno vpraanje: kaj seje dogajalo spomladi 1950 v ozadju priprav na oboroen napad na Jugoslavijo, saj razpolagamo z informacijami, da so v ta namen zgradili v vzhodnoevropskih dravah operativna vojaka letalia, nova vojaka taboria, vojanice, komunikacijske objekte; prav tako so potekali veliki vojaki manevri.31 5. Informbirojevski spor z vidika boja za oblast Ta pomembna tema za razumevanje frakcijskih bojev v jugoslovanskem komunistinem gibanju, tako v kominternskem kot v informbirojevskem obdobju, je e vedno premalo raziskana. V tej smeri je e najve raziskoval prof. Ivo Banac.32 Vendar ne smemo prezreti, da je bilo v IB-sporu v ospredju predvsem vpraanje, kdo bo 'gospodar' v Jugoslaviji. Ali bo to Stalin in njegovi predstavniki ali Tito in jugoslovanska partija. Nesporno je lo v IB-sporu za kljuno vpraanje: ali bo Jugoslavija ostala suverena drava ali ne. Vendar je v sporu bil v igri e en bistven element, ki ima tudi svojo ideoloko teo, eprav ga Stalin direktno ni omenjal. V okviru Stalinove vizije marksizma imata SZ in on osebno pravico, da vodita celotno gibanje,
259
Avgust LESNIK
ves socialistini tabor in ga oblikujeta po svojih eljah in potrebah. Tej temeljni postavki seje Tito uprl. V trenutku, ko Tito Stalinu odree pravico, da bi imel zadnjo besedo v socialistinem taboru; v trenutku, ko trdi, daje treba ljubiti svojo deelo bolj kot SZ; v trenutku, ko zahteva za Jugoslavijo suverenost in trdi, da morajo biti odnosi med dravami tudi znotraj socialistinega tabora enakopravni, v tem trenutku izoblikuje Tito svojo lastno ideoloko podlago.33 'Nova' stalia podprejo tudi njegovi najoji sodelavci, torej prav tisti, ki jim je Stalin dal nalogo, da ga zamenjajo (za Stalina sta se izrekla le A. Hebrang in S. ujovi). Kakna vloga naj bi (e sploh bi) pripadla Hebrangu in ujoviu ob zamenjavi Titovega vodstva, lahko zaenkrat samo ugibamo. Klju do reitve se nedvomno nahaja v moskovskih arhivih. V tem kontekstu bi bilo potrebno preveriti tudi informacijo, in to v madarskih arhivih, o razgovorih (poleti 1948) med generalnim sekretarjem Madarske delavske partije M. Rakoijem in tedanjim jugoslovanskim veleposlanikom v Budimpeti K. Mrazoviem, sicer lanom politbiroja KP Hrvatske. Mrazovi je zabeleil, da sta na razgovorih govorila o nadaljnji usodi Jugoslavije; Rakoi, ki je bil preprian v razpad Jugoslavije, naj bi mu dejal: Mi vemo, kaj vi pomenite v Hrvaki; dajmo, da reimo vsaj Hrvako, e e tistih tovariev v Beogradu ne moremo; ne moremo jih prepriati, kako greijo. Prikljuite Hrvako Madarski..."34 Vpraanje ni verodostojnost informacije, pa pa, ali gre za osebno Rakoijevo stalie, stalie MDP ali za naroilo oziroma igro Moskve. Ne glede na to, da bo potrebno v prihodnje e marsikaj raziskati in razjasniti, pa lahko pritrdimo odlinemu poznavalcu mednarodnih razsenosti IB-spora prof. Joetu Pirjevcu, kije pred kratkim izjavil: ...Tita noem povelievati, saj ne pozabljam, daje bil diktator in je stal na elu totalitarnega reima. Vendar ni mogoe spregledati, daje bil tudi dravnik velikih vizij in podvigov, kakor le malokateri voditelj naega stoletja. Tu ne mislim samo na njegov upor proti Hitlerju in Mussoliniju, temve tudi na njegovo odloitev, da socializma ni mogoe graditi s slepim posnemanjem sovjetskega vzorca, odloitev, ki jo je mogoe zaznati e pred izkljuitvijo KPJ iz IB... Tito je prvi, kije e na zaetku estdesetih let ugotavljal, da poglavitni problemi nae drube ne izvirajo iz konfliktnega odnosa med Vzhodom in Zahodom, temve da jih pogojuje razkorak v razvoju med Severom in Jugom. Misel, ki je danes e kako aktualna."35 6. Problematika represivne politike Problematika represivne politike zadeva ne samo Jugoslavijo, temve tudi druge vzhodnoevropske drave, vkljuno s Sovjetsko zvezo, ki je tedaj doivljala vrhunec stalinizma. Sooala seje s procesi in zloglasnimi istkami, kijih poznamo iz let 1936-1938, z edino razliko, da so bili ti procesi in uboji sedaj stroga dravna tajnost.36 V vzhodnoevropskih dravah so na politinih procesih - po preizkueni stalinistini teoriji sodnega dokaza" A.Viinskega - obsodili in likvidirali vse, za katere je bilo priakovati, da bi po jugoslovanskem vzoru lahko nasprotovali uveljavljanju sovjetskega stalinistinega sistema (o tem priajo procesi proti t.i. titoistom" L. Rajku v Budimpeti, T. Kostovu v Sofiji, R. Slanskemu v Pragi). Smisel teh procesov je bil v tem, da pred domao in svetovno javnostjo opraviijo gonjo proti Titovi Jugoslaviji kot oporiu imperializma". Ni pa bilo mogoe prezreti dejstva, da so v teh dravah postavili pred sodia predvsem tiste voditelje, ki so bili med drugo svetovno vojno v svoji domovini ter delili usodo s svojimi
260
narodi, ne pa tistih, ki so leta 1945 skupaj z Rdeo armado prihajali iz Moskve in prevzemali oblast. Stalinovi agenti so skrbno spremljali in beleili sleherni znak kakrnekoli naklonjenosti titoizmu". Tedaj se torej skuje izraz titoizem"; vendar je potrebno poudariti, da ni lo za nikakrno novo doktrino, pa pa za oznako oziroma vztrajanje pogumnih pri razlinih nacionalnih poteh v socializem".37 V Jugoslaviji je bil prav zaradi nedostopnosti arhivskega gradiva fenomen represivne politike proti pristaem IB-politike najprej obravnavan na podroju umetnikega ustvarjanja (v gledaliu, filmu, prozi). Z objavo spominskega gradiva obsojencev oziroma kaznjencev ter s postopnim odpiranjem arhivskega gradiva sredi 80. let v Jugoslaviji je bilo mogoe ele prieti z raziskovanjem tega segmenta totalitete zgodovinskega dogajanja 1948. leta. V obdobju od objave resolucije IB do leta 1963 so organi za notranje zadeve v Jugoslaviji evidentirali 55.663 oseb, ki so na razne naine podpirale akcijo Moskve in vzhodnoevropskih drav; 16.312 (med njimi je bilo 556 lanov KPS) so jih poslali - po odloitvi sodia ali po administrativnem odloku - v zapore oziroma taboria, zlasti na Jadranske otoke (Goli otok, Sv. Grgur). V situaciji, ki bi lahko objektivno pripeljala do iznienja jugoslovanske samostojnosti, je tajna policija (Udba) dobila najira pooblastila in dosegla relativno veliko avtonomnost. To je navsezadnje vodilo do grobih deformacij v njenem delu, ki so dosegle vrhunec v maltretiranju kaznjencev oziroma t.i. informbirojevcev. Nasilne metode, ki so jih v taboriih uporabljali za prevzgojo", so bile seveda v popolnem nasprotju s humanistinimi naeli socialistine revolucije. Pri tem je zanimivo, da je CK KPJ e 1. 1951 obsodil nezakonitosti pri uporabi represivnih metod.38 In kako je demokratino usmerjeni Zahod gledal na represivno politiko? Prof. Pirjevec pie, da ni nikjer zasledil kaknega poroila o Golem otoku ali em podobnem. Rankovi je v poroilih zelo cenjen; tudi delovanje Udbe je zelo cenjeno. Poglavitni problem je bil premagati informbirojevce. S kaknimi sredstvi je bilo to doseeno, je bilo z vidika Londona ali Washingtona vseeno". Seveda je potrebno takno stalie Zahoda razumeti v kontekstu interesno sferne politike. Res je, da je jugoslovanska emigracija zahtevala, naj bi ZDA pomagale zruiti Titov reim; toda ameriki in britanski dravni vrh se je zavedal, da emigrantske sile nimajo vejih monosti. Slo je za popolnoma realistino politiko, za nikakrne simpatije do Tita, pa pa za dejstvo, daje bolje imeti na oblasti Tita kot pa sovjetsko lutko. Bili so mnenja, da morajo podpreti Titov reim, in upali, da se bodo stiki med Zahodom in Jugoslavijo poglobili in da bo kdaj pozneje prilo tudi do doloenega 'razvoja' znotraj tega reima.39 Posebno mesto v problematiki represivne politike imajo 'dachauski' procesi, ki so potekali od aprila 1948 do oktobra 1949.40 Danes je znano, da so bili ti procesi - proti bivim internirancem, obdolenim sodelovanja z gestapom med drugo svetovno vojno - zmontirani; v veini primerov je lo za t.i. 'istke' znotraj slovenske partije, ki nimajo direktne povezave z IB-sporom. Vendar zadeva, razen nedolnih rtev, e ni povsem jasna; neke indicije kaejo, daje potrebno odgovore iskati predvsem v smeri pakta Hitler-Stalin" (1939). 7. Informbirojevski spor in zamejski Slovenci IB-spor je za sodobno slovensko zgodovino e poseben izziv, kajti ne smemo pozabiti, da je v njegovem ozadju potekalo reevanje jugoslovanske severne in zahodne meje, ki je
261
Avgust LESNIK
zadevalo predvsem Slovenijo, ter daje spor e posebej prizadel poloaj zamejskih Slovencev, ki ivijo v treh dravah. Res je, da ne moremo trditi, daje problematika posledic IB-spora za zamejske Slovence v slovenskem zgodovinopisju zanemarjena (najve raziskav v tej smeri je opravil prof. Duan Neak), je pa e vrsta tem, ki niso raziskane. Znano je, daje resolucija IB povzroila razkol v dotlej enotni projugo slovanski KP STO: razcepila se je na t.i. Vidalijevo (proitalijansko oz. proinformbirojevsko) in Babievo (projugoslovansko) smer. Razcepile so se tudi mnoine organizacije, ki so delovale pod njunim vplivom (Slovansko-italijanska antifaistina unija, Enotni sindikati). Projugoslovanska (Babieva) struja je bila po objavi resolucije IB vse bolj osamljena in s tem je Jugoslavija v coni A dejansko izgubila skoraj ves vpliv, kar je usodno vplivalo na razplet trakega vpraanja, pa tudi na poloaj Slovencev v Italiji, saj so na volitvah v Trstu (1.1949) zmagale sile proitalijanskega nacionalistinega bloka, na drugi strani, na levici, pa sile, ki so se izrekle za IB. Posledica taknega razpleta je bila, da so primorski Slovenci ostali brez globalne zaite in da seje slovensko politino ivljenje v Italiji mono zdiferenciralo. Na tem mestu bi rad opozoril na temo, ki je manj poznana in e manj raziskana, in sicer na usodo trakih delavcev (t.i. monfalkonezov), ki so po vojni (1. 1947) zapustili kapitalistino Italijo" in prili v Jugoslavijo gradit socializem". Zapustili so Tri (Monfalcone), svoje delo v ladjedelnici, hio, stanovanje, vsakodnevno gotovost in odli (sami ali z druinami) kot kvalificirani delavci, kot internacionalisti, v sosednjo socialistino dravo, da bi ji po svojih moeh pomagali pri hitrejem ekonomskem razvoju. Nepreverjeni podatki o njihovem tevilu se gibljejo od nekaj sto do nekaj tiso. Ob izbruhu spora so se izrekli za resolucijo IB in mnoge je Ozna spravila v razna delovna taboria po Jugoslaviji, najve na Sv. Grgur, Goli otok, v Sremsko Mitrovico, Lepoglavo. Mnogi so po dolgoletni 'prevzgoji' prili na prostost ele 1. 1955 in 1956 in se seveda takoj izselili v Italijo, kjer pa so jih sprejeli skoraj kot izdajalce domovine. Izdajalci so bili tu in izdajalci tam. Ljudje brez domovine, brez iluzij. O teh ljudeh vemo le nekaj malega, zgolj iz skopih prievanj.41 Tudi v Avstriji je po objavi resolucije IB prilo do razkola med naprednimi avstrijskimi in slovenskimi organizacijami. Prof. Neak v svojih raziskavah ugotavlja, da so koroki Slovenci iz IB-spora potegnili dalji konec, e njihovo usodo primerjamo z usodo primorskih in porabskih Slovencev; avstrijska dravna pogodba je vendarle opredelila vrsto zaitnih manjinskih pravic in 7. len je bil dobra podlaga v boju za enakopravnost. Nedvomno je spor najslabe vplival na poloaj porabskih Slovencev, saj je bil zaetek zagotavljanja manjinskih pravic z letom 1948 radikalno prekinjen, marsikateri porabski Slovenec pa je moral zaradi svoje nacionalne pripadnosti kot sumljiv v izgnanstvo ali pa je bil politino preganjan.42 8. Zakaj samoupravljanju ni uspelo prepreiti jugoslovanske neostalinizacije Nedvomno je spopad s stalinizmom v obdobju IB na eni strani pospeil kritino presojanje in analiziranje jugoslovanskih in mednarodnih izkuenj, na drugi pa teoretino utemeljil in praktino uveljavil nove monosti socialistine drubene preobrazbe. V tem kontekstu so jugoslovanski teoretiki videli v samoupravljanju" tisto obliko zgodovinskega procesa drubenega osvobajanja dela, ki naj bi pomenila ne samo alternativo stalinistinemu konceptu socializma, pa pa tudi pot k humanejemu socializmu. Jugoslovanska drubena
262
praksa pa je v naslednjih desetletjih pokazala, daje bil nov projekt kljub vsemu utopien", saj ni v zadostni meri upoteval objektivnih zakonitosti drubenega razvoja, to je ibko razvite ekonomske podlage delavskega samoupravljanja. Z njeno nerazvitostjo se je e naprej ohranjala in krepila birokracija, kije dokonno izniila sanje" o dezalienaciji posameznikov in drube kot celote. Naj ostrejo kritiko oziroma samokritiko akterjev revolucije (birokratske kaste") in razraanja birokracije v jugoslovanski drubi je podal M. Djilas v delu The New Class",43 kjer je oznail birokracijo kot nov (vladajoi) razred v socializmu. VI. partijski kongres (Zagreb, 1952)44 je v oceni notranjega razvoja ugotovil, da pomeni uvedba delavskega samoupravljanja" prelomnico v razvoju socialistinih drubenih odnosov v Jugoslaviji, saj je bil ele z izroitvijo tovarn v upravljanje delavcem storjen prvi veliki korak, ki vsebuje temeljne elemente odmiranja drave in razirjanja socialistine demokracije na proizvodnem podroju in s tem tudi v celotni drubeni strukturi". V tem kontekstu si je kongres zastavil izjemno pomembno vpraanje, in sicer: doloitev mesta in vloge partije v novem sistemu, v katerem partija ni in ne more biti neposredna voditeljica in naredbodajalka ne v gospodarskem, ne v dravnem, ne v drubenem ivljenju, temve deluje le s svojo politino in idejno dejavnostjo..." Glede na tako zastavljene prihodnje naloge partije je kongres sklenil, da se spremeni ime KPJ v ZKJ. Toda navkljub novemu programu in odporom v lastnih vrstah (primer Djilas!) se ZK ni odrekla oblasti oziroma vodilni idejni vlogi v tako proklamirani samoupravni drubi; e ve, vsebinska neuresniitev programa, sprejetega na 6. kongresu, predstavlja prav tisto toko - in to je nadaljnji razvoj jugoslovanske drube potrdil - na kateri se drubeni sistem (navkljub samoupravljanju") ni mogel iztrgati iz okvirov stalinizma. Pot k jugoslovanskemu neostalinizmu" je bila odprta...
Pomembne raziskave v arhivih v Rimu, Parizu, Londonu in Washingtonu je opravil prof. Joe Pirjevec; rezultate je objavil v delu Tito, Stalin in Zahod, Ljubljana 1987. 2 Vse to gradivo je zbral in pokomentiral Vladimir Dedijer v delu Dokumenti 1948,1III, Beograd 1980. Tudi Fondazione G. Feltrinelli iz Milana pripravlja izdajo informbirojevskega gradiva. 3 Npr. D. Bole, Razvoj delavskega gibanja od oktobrske revolucije, Ljubljana 1963; Pregled zgodovine Zveze komunistov Jugoslavije, Ljubljana 1963. 4 V. Dedijer, Josip Broz Tito. Prispevki za ivljenjepis, Ljubljana 1952. 5 Npr. projekt Kominterna", ki ga vodi Mednarodni institut za socialno zgodovino (IISG) v Amsterdamu. 6 Npr. The International Newsletter of Historical Studies on Comintern, Communism and Stalinism. 7 R. Radonji, Sukob KPJ s Kominformom i drutveni razvoj Jugoslavije (1948-1950), Zagreb 1979, str. 55. Ustav FNRJ, Beograd 1946, str. 9. 9 Ustav SSSR, Sarajevo 1945, str. 37. 10 M. Pijade, Izbrani govori in lanki 1941-1947, Ljubljana 1950, str. 85-110 (Govor o osnutku ustave FLRJ na seji Ustavodajne skupine FLRJ, 17. I. 1946). 11 J. B. Tito, Graditev nove Jugoslavije, II, Ljubljana 1950, str. 210-211. 12 Naela graditve administrativno-centralistinega gospodarskega sistema je razloil B. Kidri v ekspozeju v ljudski skupini FLRJ (21.VIL 1946) ter nato v razpravi O znaaju naega gospodarstva" in v lanku O nekaterih naelnih vpraanjih naega gospodarstva" (B. Kidri, Zbrano delo III, Ljubljana 1978, str. 65-79 in 165-177). ,3 Tito je e na plenumu CK KPJ konec aprila 1941 v Zagrebu jasno predoil perspektivo NOB: ... sedaj je treba izdati vse ukrepe za prevzem oblasti, daje buroazija ne bo nikdar ve prevzela, da se bo vstaja proti okupatorju razvijala tako, da to ne bo nikakrna buroazna revolucija, temve da bodo delovne mnoice prile neposredno do oblasti" (J.B.Tito, Delavski razred in Zveza komunistov Jugoslavije 1926-1977. Izbor govorov in lankov, Ljubljana 1978, str. 124-133).
263
Avgust LESNIK
14 15
M. Pijade, Izbrani govori in lanki, str. 111-139 (O predlogu splonega zakona o ljudskih odborih). Informbiro (IB, Kominform) je bil ustanovljen v Szklarski Porebi na Poljskem konec septembra 1947 na zasedanju devetih KP kot posvetovalni organ evropskih komunistinih in delavskih partij (1947-1956). Praksa je pokazala, da je IB pomenil le novo obliko institucionalizacije v mednarodnem delavskem gibanju, medtem ko so se v praksi ohranili stari, kominternski odnosi. 16 A. Lenik, Titova partija v boju s Stalinovim dogmatizmom, Ljubljana 1981, str. 67-76; J. Foitzik, Die Bildung des Kominform im Jahre 1947 als Forschungsproblem, v: The International Newsletter of Historical Studies on Comintern, Communism and Stalinism, 1-2/1993, str. 27-29. Îbidem, str. 78-83. 18 Vestnik Zunanjega ministrstva Sovjetske zveze, 31.3. 1990. 19 Glej zbornik: Ketzer im Kommunismus - Alternativen zum Stalinismus, Th.Bergmann/M.Ke 1er (Hg.), Mainz, 1993. 20 Stalin je bil preprian, da bo njegova kritika jugoslovanskega partijskega in dravnega vodstva povzroila razkol v CK KPJ. To se na preseneenje Moskve ni zgodilo, saj sta se samo S. ujovi in A. Hebrang izrekla za Stalina. 21 V. Dedijer, Novi priloi za biografiju Josipa Broza Tita II, Reka 1981, str. 985-1148: Titovi ratni dokumenti 1941-1945". 22 Jugoslavija je trdno odloena, da bo tudi v bodoe vodila miroljubno politiko v duhu pravil OZN, pravil, ki temeljijo na enakopravnosti in enakosti vseh njenih lanov..." (Iz Titovega ekspozeja o zunanji politiki FLRJ v Ljudski skupini v Beogradu, 1. IV. 1946). 23 V. Dedijer, Dokumenti 1948, knj. IIII. 24 Pisma CK KPJ in pisma CK VKP(b), Ljubljana 1948. 2 5V. Dedijer, Dokumenti 1948,1, str. 227. 2 6Pisma CK KPJ in pisma CK VKP(b), str. 18-26. 27 . trbac, Jugoslavija i odnosi izmedju socialistikih zemalja: Sukob KPJ i Informbiroa, Beograd 1975; A. Lenik, Spor med Jugoslavijo in informbirojem, Ljubljana 1978; R. Radonji, Sukob KPJ s Kominformom i drutveni razvoj Jugoslavije (1948-1950), Zagreb 1979; A. Lenik, Titova partija v boju s Stalinovim dogmatizmom, Ljubljana 1981; V. Dedijer, Novi priloi za biografiju Josipa Broza Tita, torn III, Beograd 1984; M. Nikoli, Informbiro, III, Zagreb 1989 idr. 28 Bela knjiga o agresivnim postupcima vlada SSSR, Poljske, Cehoslovake, Madarske, Romunije, Bugarske i Albanije prema Jugoslaviji, Beograd 1951: izvor agresivnega pritiska, politini pritisk, gospodarski pritisk in gospodarska blokada, teroristina in diverzantska dejavnost, izzivanje obmejnih incidentov, vojaki pritisk. 29 V. Dedijer, Interesne sfere, Beograd 1980. 30 A. Lenik, Aktualnost sporazuma fifty-fifty", v: Primorska sreanja, 1994, t. 158, str. 359-365. 31 V obdobju 1948-1954 je bilo na teh mejah 7877 incidentov, od tega 142 obmejnih spopadov. 32 I. Banac, Sa Staljinom protiv Tita: Informbirojevski rascjepi u jugoslavenskom komunistikom pokretu, Zagreb 1990. "Primorske novice. Priloga: 40 let resolucije informbiroja", 29. 4. 1988, str. 24 (Joe Pirjevec o letu 1948). 34 V. Dedijer, Novi priloi za biografiju Josipa Broza Tita, III, str. 418^120. 35 Primorske novice. Priloga: 9. maj 1945-1995", 5. 5. 1995, str. 27 (Intervju s trakim zgodovinarjem Joetom Pirjevcem). 36 I. Deutscher, Stalin. Politina biografija, Ljubljana 1977, str. 537-538. 37 A. Lenik, Titova partija v boju s Stalinovim dogmatizmom, Ljubljana 1981, str. 114-119. 38 D. Markovi, Istina o Golom otoku, Beograd 1987. 39 J. Pirjevec, Tito, Stalin in Zahod, Ljubljana 1987. 40 B. Krivokapi, Dachauski procesi, Beograd 1987; Dachauski procesi. Raziskovalno poroilo z dokumenti, Ljubljana 1990. 41 40 let resolucije informbiroja, Primorske novice (Priloga), 29. 4. 1988, str. 21-29. 42 D. Neak, Informbirojevska kriza in zamejski Slovenci, Zbornik: Avnoj i savremenost, Sarajevo 1984, str. 411^120. 43 M. Djilas, The New Class, 1957; Nova klasa, Beograd 1990. 44 esti kongres KPJ-ZKJ, Ljubljana 1952.
THE INFORMBUREAU DISPUTE OF 1948 - STILL A CHALLENGE FOR RESEARCHERS Despite the extensive literature on the subject there are still some unsolved problems as regards researching the IB-complex. One of the problems are archive sources, the printed documentary material and the literature, which are still not fully accessible or are not objective enough, due to the time and space of their origin. Other problems, however, are of semantic nature. Quite often a question is put forward as to whether the dispute has been betwen the Yugoslav Communist Party and the Informbureau or between two different models of socialism. This question can be rejected at the very beginning for the simple reason that both sides, including the Yugoslav side in the years 1945-1948, were sure that there was only the soviet way to socialism which meant state ownership of resources, administrative and centralistic planning of production and distribution on the part of the state and the entire apparatus of the socialist state which is entitled to the leading role of the organiser and controller of social processes. Such a revolutionary state control system had been established in Yugoslavia at the very moment when the IB-Dispute broke out and it was this dispute that has brought about the transition to the alternative self-management system. The dispute broke out when in the spring of 1948 Moscow took measures which jeopardized Yugoslav sovereignity and it was only after Belgrade had refused to obey that the IB came upon the scene as a tool in Stalin s hands and it was for this reason that it has never come to full life as an instrument of cooperation among the communist parties which was the reason given for its establishment. The Yugoslav No" has been successful due to the Yugoslav side having maintained, that is was the case of a dispute between two states and not an ideological dispute between two parties. It was of crucial importance to find out what was going on in the spring of 1950 in the background of preparations for an armed invasion of Yugoslavia. Not enough research has been done about the IB-Dispute from the point of view of the struggle for power. The question whether Yugoslavia was going to be a souvereign state or not coincided with Tito denying Stalin the right to have the last say among the socialist states. Another question are the problems regarding the repressive policy not only in the Eastern European countries in connection with the said dispute - the Soviet Union included - where the essence of the question were different national ways into socialism" but also in Yugoslavia itself where the adherents of IB were prosecuted. Coinciding with the IB-Dispute or rather in the background was the regulation of the Yugoslav western borders, leading to the position of the Slovenians living in the three neighbouring countries to be jeopardized, especially of the Porabje Slovenians living in Hungary.
265
266
Ljudje ob Muri
Boo REPE LIBERALIZEM" V JUGOSLOVANSKI IN MADARSKI KOMUNISTINI PARTIJI'
Uvod Tako madarska kot jugoslovanska komunistina partija sta bili revolucionarni partiji z relativno dolgo tradicijo obstoja. Obe sta nastali med nacionalnim in revolucionarnim vrenjem ob koncu prve svetovne vojne (madarska je iz moskovskega" in nacionalnega" jedra nastala e 20. 1. 1918, jugoslovanska pa v novoustanovljeni Kraljevini SHS iz nacionalnih delavskih strank ali njihovih delov od 20. do 23. 4. 1919 v Beogradu). Dve izhodii pri nastanku madarske komunistine partije (moskovsko" in nacionalno" jedro)2 takrat sicer nista imeli vejih praktinih posledic (pri obeh je prevladala boljevika logika revolucije, le to pa so sprejeli tudi madarski socialdemokrati, ki so se 21. marca 1919 zdruili s komunisti), zato pa vsaj simbolni pomen. V reformnih procesih v madarski KP (pa tudi izven nje), ki so sedemintrideset let kasneje pripeljali do budimpetanske vstaje in madarske revolucije leta 1956, je bila delitev na nacionalne" in prosovjetske" komuniste gotovo ena najpomembnejih. V venacionalni jugoslovanski komunistini partiji je bil odnos do nacionalnega vpraanja e vejega pomena. Dokler je bila stranka v opoziciji in ilegali, je bil ta odnos sicer preteno omejen na teoretine boje med zagovorniki jugoslovanskega integralizma in centralizma na eni in federalizma oz. nacionalnih pravic posameznih narodov na drugi strani. Ko je po drugi svetovni vojni Komunistina partija Jugoslavije postala vladajoa politina sila, je nacionalno vpraanje (poleg ekonomskega vpraanja) postalo kljuna toka, s katero se je zaenjala veina povojnih politinih in ekonomskih kriz v Jugoslaviji in ob kateri sta se sistem in drava na koncu tudi zlomila. Po koncu madarske revolucije leta 1919 madarska komunistina partija do druge svetovne vojne v politinem ivljenju ni imela vplivneje vloge, jugoslovanska pa je na volitvah v ustavodajno skupino konec novembra 1920 dobila ve kot 12% glasov in postala tretja stranka, vendar je oblast z zakonom o zaiti drave njeno dejavnost prepovedala. Dravno nasilje in frakcijski boji v dvajsetih letih (e zlasti pa po uvedbi diktature leta 1929) so vpliv KP J mono omejili, na politino prizorie pa se je po notranji konsolidaciji zaela vraati v tridesetih letih. Z organizacijo odpornikega gibanja med vojno je postala najmoneja politina sila v dravi (konec vojne je imela 141.000 izjemno discipliniranih lanov), kije po vojni prevzela oblast in izvedla revolucionarne ukrepe. Zaradi te specifinosti (lastna osvoboditev, avtentinost revolucije) se je precej razlikovala od vzhodnoevropskih komunistinih partij (tudi od madarske), ki so na oblast prile predvsem zaradi zmage Rdee armade in sovjetskega vpliva.
267
Boo REPE
Vloga KP (ZK) v politinem ivljenju Jugoslavije po drugi svetovni vojni in reformni procesi znotraj nje Prva leta po drugi svetovni vojni je bil v Jugoslaviji formalno obnovljen vestrankarski sistem, kar je bila predvsem posledica tega, da KPJ (e) ni absolutno obvladovala poloaja v nekaterih delih drave, e bolj pa mednarodnih obvez, ki so izhajale iz obljub Josipa BrozaTita Winstonu Churchillu avgusta 1944 v Neaplju in ki so bile nato konkretizirane v sporazumu Tito-Subai. Vestrankarstvo v novi Jugoslaviji je bilo uzakonjeno e pred prvimi volitvami za konstituanto novembra 1945, ki jih je Ljudska fronta (ob bojkotu ibke opozicije, deloma pa tudi ob prirejanju rezultatov) dobila z ve kot 90 odstotki glasov (ob 88,6-odstotni udelebi na volitvah). Tudi zvezna ustava iz januarja 1946 je v 27. lenu priznala pravico do politinega zdruevanja, zakonska ureditev je ostala praktino nespremenjena, dodana pa je bila (po sovjetskem vzoru) prepoved za stranke, ki elijo poruiti ustavno ureditev. Normativno je taka ureditev ostala do sprejetja druge ustave leta 1963 (oz. spremembe zakonodaje 1965), ko je bila posebej opredeljena vodilna vloga ZKJ in s tem uveden enostrankarski sistem. Vestrankarski sistem je bil v vodstvu KPJ pojmo van kot prehoden, zato si je to prizadevalo, da bi opozicijo imprej zatrlo. Prehod od vestrankarskega k enostrankarskemu sistemu (od kapitalistinega k socialistinemu sistemu) naj bi bil izveden s pomojo specifine oblike politinega sistema - t.i. ljudske demokracije, v katerem je osrednjo politino vlogo igrala Ljudska fronta. Statut Ljudske fronte, sprejet na prvem kongresu avgusta 1945, je predvideval koalicijsko urejeno organizacijo, v kateri naj bi bile vse mnoine organizacije, ki jih je med vojno in neposredno po njej ustvarila partija. Od meanskih strank in skupin jih je bilo vanjo vkljuenih sedem. Vse so se obvezale, da bodo sprejele programska naela Ljudske fronte, njihovi kandidati pa so lahko nastopali le na enotni listi Ljudske fronte. Po obraunu z izvenfrontovsko opozicijo (onemogoanje njenega delovanja, administrativni ukrepi, sojenja) je sledil tudi obraun s frontovsko, nato pa je aprila 1949 Ljudska fronta sprejela program KPJ kot svoj program, posamine stranke v njej so praktino izgubile svoj pomen in so bile razbite (e zlasti ostanki organizacij na terenu), vodstva pa razprena. Od leta 1949 organizirane opozicije ni bilo ve, kot institucija je opozicijo komunistini oblasti tako predstavljala predvsem katolika cerkev. V tem asu je nova oblast e izvedla tudi veino revolucionarnih ukrepov in po sovjetskem vzoru zaela s pospeeno industrializacijo, po sporu z Informbirojem pa tudi kolektivizacijo na vasi. Od konca tiridesetih pa vse do srede osemdesetih let v Jugoslaviji torej ni bilo organizirane opozicije v klasinem smislu, eprav se je ta izraz v politinem argonu cesto uporabljal pri oznaki posameznikov ali skupin, ki so vladajoemu reimu nasprotovali. Uradna politika je - zlasti od zaetka petdesetih let dalje - potihem dovoljevala pluralizem v kulturi, umetnosti in deloma publicistiki ter posredno celo politinem miljenju (npr. razlino tolmaenje marksizma in drugih filozofskih ol). Tihi pluralizem" je bil seveda pogojen tako s prepovedjo politinega zdruevanja kot (sproti doloano) toleranno mejo", do katere je ta dejavnost lahko segla. Zato je - zlasti pri delu inteligence - v vseh delih drave in v vseh obdobjih obstajal enkrat bolj, drugi manj (odvisno od razmer) kritien odnos do oblasti, vendar prek pisanja lankov in zdruevanja okrog posaminih revij ta odnos praviloma ni
268
Liberalizem" v jugoslovanski in madarski komunistini partiji
segal, kjer pa je hotel prerasti v politino gibanje, je bil zatrt (obiajno z administrativnimi in sodnimi posegi). V intelektualnih opozicijskih gibanjih so prednjaile Srbija, Hrvatska (kjer je bilo nasprotovanje mono nacionalno obarvano) in Slovenija, za nacionalno afirmacijo pa si je prizadeval tudi del makedonskih politikov. Med filozofskimi smermi je zelo odmevno jugoslovansko dimenzijo v estdesetih letih predstavljala skupina praksisovcev", vendar so njeni pripadniki v vseh variantah ostajali znotraj socialistine vizije. V Sloveniji je bila najmoneja intelektualna skupina zbrana okrog revije Perspektive, ki je izhajala med leti 1960-1964 in ki je imela tudi iro podporo tudentov in javnosti. Znotraj komunistine stranke so se prve ideoloke razlike pokazale ob sporu z Informbirojem leta 1948, vendar je z resninimi ali domnevnimi privrenci Sovjetske zveze veinski del vodstva brezkompromisno obraunal.3 Po izjemno hudem represivnem obdobju prvih povojnih let (fizine likvidacije nasprotnikov in sodelavcev okupatorja takoj po vojni, sodni procesi itd.), ki ga je spor z Informbirojem e poveal (boj proti stalinizmu s stalinistinimi metodami), je v zaetku petdesetih let KP J zaela spreminjati politiko. Leta 1950 je najprej prilo do uvajanja specifine oblike socializma - samoupravljanja, kar je bila predvsem posledica spoznanja, da je sovjetski dravno-centralistini model socializma neuinkovit. Zaupanje ljudi, ki ga je zaradi represivne politike v letih po vojni KPJ izgubila, je skuala ponovno pridobiti z na novo definirano vlogo edine in vladajoe partije. Na 6. kongresu KPJ (7. novembra 1952 v Zagrebu) je liberalneji del vodstva uspel z novimi usmeritvami. KPJ naj bi se odrekla neposredni operativni in ukazovalni vlogi v dravnih organih, gospodarstvu in drubi nasploh, obdrala pa naj bi idejnopolitino usmerjevalno" vlogo. Novo smer naj bi naznaila tudi sprememba imena (zveza komunistov namesto komunistina partija). Po Stalinovi smrti je bil zaeti proces demokratizacije pod Titovim vplivom zavrt, po nekaterih ocenah pa celo zaustavljen. Razlogi za to so bili (poleg notranjih) tudi v bojazni pred posledicami velikega izbruha protistalinizma v vzhodnoevropskih dravah, ki bi lahko ogrozili socializem kot sistem v celoti, predvsem pa v monosti, da se Jugoslavija po Stalinovi smrti znova priblia Sovjetski zvezi, pri emer pa ji ponovni revizionizem" ne bi bil v prid. e po nekaj mesecih je prilo do odstopanja od usmeritev 6. kongresa KPJ. To odstopanje je hkrati pomenilo zaetek razkola s prvim znanim povojnim primerom liberalizma", to je Djilasovim konceptom razvoja jugoslovanske drube. Milovan Djilas (ki je bil tudi pisec resolucij za kongres) sicer ni imel posebnega programa, izhajal pa je iz ugotovitve, da v Jugoslaviji nastaja na eni strani nov birokratski" razred, na drugi strani pa nova socialistina levica in da kae izkljuiti monosti za razvoj dveh socialistinih strank. Radikaliziranim tezam drugi v vodstvu (eprav so se mnogi intimno z njim strinjali) niso zmogli slediti, zlasti, ko se je potihem razvedelo, da mu Tito nasprotuje. Veina je na 3. plenumu CK ZKJ januarja 1954, na katerem so z Djilasom politino obraunali, njegove ideje zavrnila. e sicer specifino socialistino pojmovanje splone" demokracije (lovekovih in dravljanskih pravic) je v venacionalni Jugoslaviji dodatno oteevalo stalie do nacionalnih pravic, zlasti teza (ki je veljala do konca petdesetih let), da je bilo nacionalno vpraanje v Jugoslaviji z revolucijo naelno reeno enkrat za vselej. Program ZKJ (sprejet na 7. kongresu ZKJ od 22. do 26. aprila 1958 v Ljubljani) je ostajal v okvirih te teze, kljub temu, da so pri njegovem koncipiranju sodelovali najbolj znani jugoslovanski znanstveniki.4
269
Boo REPE
Strukturna kriza v gospodarstvu, velike razlike znotraj Jugoslavije, ki jih centralizirani sistem ni bil ve sposoben obvladovati, in izraziteja socialna diferenciacija kot posledica naraanja standarda konec petdesetih in v zaetku estdesetih let so se izrazile tudi v delavskih protestih (prvi tak izraziteji primer je bila stavka v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju januarja 1958). Med vsemi dilemami pa so v zaetku estdesetih let za Jugoslavijo postajali kljuni mednacionalni odnosi. Ti so se do tedaj skuali reevati na zaprtih sestankih, predvsem pa po naelu stroge partijske discipline, s pomojo katere naj bi ukrotili interese posameznih narodov oz. federalnih enot. Do javne zaostritve odnosov med posameznimi federalnimi enotami, zlasti med Slovenijo in centrom je prilo najprej na ekonomskem podroju (slovenska delegacija je ob glasovanju o ekonomskem nartu Jugoslavije za leto 1962 sejo zvezne skupine zapustila), sledile pa so kulturnike polemike s politinim ozadjem (npr. med slovenskim pisateljem Duanom Pirjevcem in srbskim Dobrico Cosiem o naravi jugoslovanstva). To je pripeljalo do polarizacije tudi v jugoslovanskem partijskem vrhu. Enotnost se je zaela krhati, oblikovanje dveh struj (obeh sicer znotraj monistinega koncepta razvoja) je postalo oitno. Ponujeni sta bili dve viziji razvoja: ena, e preizkuena, centralistina, z mono partijo, kontrolnim in represivnim aparatom; druga, demokratineja, s tenjami po samoupravljanju, decentralizaciji, upotevanju realnosti in zakonitosti ekonomskega razvoja. To drugo so zagovarjali tudi slovenski politiki, v dobrni meri pa so bili njeni pobudniki. Prva je rpala iz realnega razmerja moi, ki ji je omogoalo prevlado, druga iz skromnih sprememb, izvedenih v petdesetih letih, in iz programa ZKJ, ki je v teoretinih postavkah vsaj deloma obljubljal liberalizacijo politinega ivljenja. Obe struji sta raunali na podporo Tita, ki se je globine krize in nastajajoe polarizacije zavedal in jo skual reiti z discipliniraniem vodilnih republikih politikov. Formalno se ni opredelil za nobeno stran, eprav je s tem dejansko podprl nasprotnike demokratizacije, decentralizacije in republikanizma, slovensko vodstvo, ki je centralizmu najbolj nasprotovalo, pa je doivelo hudo kritiko in moralo zaradi svojih stali aprila 1962 celo na zagovor v Beograd. Oitno je postajalo, da izhod iz krize ortodoksneji del vodstva, vkljuno s Titom, vidi v odreilni skupni toki - to je socializmu. Pri tem naj bi pomembno izhodie za vejo jugoslovansko integracijo (konni cilj dela politikov je bil en jugoslovanski socialistini narod) predstavljalo oblikovanje skupne jugoslovanske socialistine kulture.To je Jugoslavijo znova priblialo vzhodnoevropski varianti socializma in tudi Sovjetski zvezi, ki je v oeh dela vodstva znova pridobila posebno" mesto. Tito je precej neprikrito izjavljal, da monost za reitev jugoslovanskih teav v precejnji meri (ponovno) vidi v sovjetskem vzoru, po posameznih republikah pa so obasno obraunavali s kritinimi intelektualnimi skupinami, zbranimi okrog raznih revij. eprav je imelo intelektualno vrenje v nekaterih republikah pomemben dele pri demokratizaciji ivljenja, predvsem pri krepitvi vpliva javnosti, pa so se kljuni procesi odvijali znotraj ZK. Kritina struj a, ki se je konec petdesetih in v zaetku estdesetih let zlagoma zaela prepoznavati v delih ZKJ (e posebej pa tudi ZKS), predvsem ob reevanju praktinih gospodarskih in drugih problemov, izraati pa najprej v odnosu do federacije, seje zaela izraziteje oblikovati v drugi polovici estdesetih let. Politino seje prevlada nove smeri, ki jo je iz e ne povsem pojasnjenih razlogov dopustil Tito, izrazila na 8. kongresu ZKJ leta 1964 (priznanje, da nacionalnega vpraanja v Jugoslaviji socializem naelno ni reil enkrat za vselej), potem v zaetkih gospodarske reforme (1965) z nakazanimi politinimi spremembami,
270
v politinem obraunu z Aleksandrom Rankoviem, drugim lovekom za Titom, zagovornikom centralizma in najvplivnejim srbskim politikom (brionski plenum julija 1966), v decentralizaciji ter federalizaciji partije in drave (normativno uveljavljeni z ustavnimi amandmaji med leti 1968-1971). Ti procesi so mono okrepili liberalistine struje v .nekaterih republikah (predvsem v Sloveniji, Srbiji in Hrvatski, deloma pa tudi v Makedoniji). Demokratizacij ski procesi so bili sicer zamejeni leta 1968 zaradi tudentskih demonstracij, intervencije sil varavskega pakta na ekoslovakem in demonstracij na Kosovu, kljub temu pa so se liberalni" procesi nadaljevali.5 Liberalizem" estdesetih let (z mono nacionalno in tudi nacionalistino noto, zlasti na Hrvakem) je bil heterogeno in cesto protislovno gibanje. Kot izrazito znotrajpartijsko gibanje (z delno izjemo Hrvake, kjer seje oblikovala tudi mona zunajpartijska opozicija) je izhajal iz preprianja, da je mogoe z notranjo kritiko posameznih tok strukturalno spreminjati celoten sistem. Ostajal pa je znotraj socialistine vizije razvoja, vendar z monim reformnim poudarkom. V Sloveniji sije zlasti prizadeval za veji politini pluralizem med in v obstojeih politinih organizacijah (Socialistini zvezi - naslednici Ljudske fronte, sindikatih in mladinski organizaciji). Zahteval je nadaljevanje reforme in trni ekonomski koncept ob socialnih korektivih drave. Slovenija naj bi bila bolj samostojna, med drugim naj bi imela pravico navezovanja neposrednih mednarodnih stikov in najemanja mednarodnih posojil. Federacija naj bi se vzdrevala po principu kotizacije, republike pa naj bi imele tudi veje pristojnosti pri obrambni politiki, predvsem pravico do sluenja vojakega roka v lastni republiki, kjer to ne bi bilo mogoe, pa naj bi ustanovili nacionalno homogene enote. Podobni koncepti so obstajali tudi v drugih republikah, vendar je treba poudariti, da se razmere v konkretnostih razlikujejo, med posameznimi liberalnimi strujami pa so obstajali tako tiha podpora (zlasti v odnosu do centra in Tita) kot medsebojna nasprotovanja (zlasti med srbskimi in hrvakimi liberalci). Ob takem konceptu bi vladajoa ZKJ izgubila dobren del svojega monopola, zato sta Tito in konzervativni del vodstva liberalistine procese zatrla, vodilni liberalni politiki po vseh republikah so morali oditi s politinih poloajev. V Jugoslaviji je bil vpeljan politini sistem socialistinega samoupravljanja", ki je temeljil na t.i. dogovorni ekonomiji" (podjetja naj bi se med seboj dogovarjala, ne pa tekmovala po trnih principih) in ustavno zagotovljeni vodilni vlogi ZKJ, ki je kadrovsko obvladovala vse pomembne toke v drubi. Kot najveji doseek liberalizma pa je ostala ustavno zagotovljena federalizacija drave (ustava iz leta 1974). eprav je bil liberalizem premagan, pa so njegove ideje in doseki po Titovi smrti (1980) v marsiem precej pripomogli k ponovnemu naraanju kritinih gibanj tako v ZKJ kot izven nje, dokler se ni v drugi polovici osemdesetih let v posameznih republikah (najprej v Sloveniji) znova organizirala najprej neformalna, nato pa tudi formalna opozicija. Vloga KP Madarske v politinem ivljenju Madarske po drugi svetovni vojni in reformni procesi znotraj nje V letih 1933-1944 je osnovni politini konflikt na Madarskem potekal med faisti in konzervativci. Kot zmagovalci so na koncu izli faisti z dravnim udarom 15. oktobra 1944 (pred tem so 19. marca nemke enote zasedle Madarsko) in internirali regenta Miklsa Hortyja, ki je avtoritarno vladal od leta 1920.6 Kljub vojnemu stanju in cenzuri je parlament
271
Boo REPE
pod Hortiyjevo vladavino zasedal in v njem so nastopali tudi nasprotniki pronemke politike, posamine skupine so propagirale socializem, delovala je Socialidemokratska stranka, ki je tudi izdajala asopis in skupaj s Stranko malih posestnikov sestavljala levi opozicijski blok v parlamentu.7 Ta je zahteval izstop Madarske iz vojne in prehod na stran zaveznikov ter ekonomske, kulturne, politine in socialne reforme. Tako stanje je prekinila nemka okupacija, kar pa je okrepilo pozicije madarske KP (tudi zaradi preprianja, ki se je krepilo s priblievanjem sovjetske armade, da bo ZSSR po vojni igrala pomembno vlogo v notranjih odnosih drave). KP Madarske je bila poleg tega edina stranka s solidno ilegalno organizacijo. Potem ko so sovjetske ete osvobodile juno in zahodno Madarsko, je moskovska skupina komunistov taktino predlagala dokaj umirjen program, ki je upoteval interese veine prebivalcev, politini pluralizem, agrarno reformo in meje izpred vojne. Nacionalna" skupina pod Rajkovim in Kalayjijevim vodstvom je bila v svojih predlogih bolj radikalna, vendar je prevladal moskovski" program. Ta je nato postal program Fronte nacionalne neodvisnosti Madarske". Na volitvah leta 1945 je Fronta dobila veino, znotraj nje je bila najmoneja Neodvisna stranka malih posestnikov, kmetov in dravljanov (245 od 409 poslanskih glasov).8 Komunisti so dobili 70 sedeev (priblino 17%, toliko kot madarski faisti na volitvah leta 1938). Od februarja 1946 do marca 1949 je na Madarskem potekal proces nartovanega prehoda od ljudske demokracije k splonemu unificiranemu kopiranju sovjetskega sistema. Ta prehod je imel tri faze: fazo resnine koalicije, fazo navidezne koalicije in fazo monolitne enotnosti. Prva faza je vkljuevala politini pluralizem na vseh ravneh in svobodne, demokratine volitve, obenem pa e boj za prevlado komunistov v upravi, sodstvu in drugje, medtem ko so jo v policiji e imeli. V drugi fazi so komunisti, eprav so bili v manjini, prepriljivo dominirali tako v koaliciji kot v vladi in njenih organih. Pluralistini odnosi so se v zoeni obliki e obdrali. Komunisti so hoteli veinsko Stranko malih posestnikov nartno razbiti. Pritiski so se stopnjevali, zaele so se odkrivati razne zarote", dejansko e opozicijskim (eprav formalno veinskim) voditeljem so svetovali", naj emigrirajo, dokler komunisti niso postavili na kljune poloaje v stranki svojih ljudi. V aparatu so namesto strokovnih kriterijev vpeljevali kriterij politine primernosti". Velik je bil ekonomski pritisk (zavrnitev Marshallovega narta in vedno veja dominacija SZ v gospodarstvu). Na koncu so o tehninih" stvareh v zvezi z volitvami odloali komunisti (o datumu volitev, pogojih za razpis, brisanju doloenih kategorij prebivalstva z volilnih spiskov, o razdelitvi mandatov, s katerimi so ukinili naelo proporcionalnosti). Avgusta 1947 so na izrednih parlamentarnih volitvah komunisti s 17% napredovali na 22,3%), vendar jim je uspelo obenem razbiti veinsko Stranko malih posestnikov, tako da so ti dobili le 15,4% glasov, druge glasove pa so ji pobrale novonastale stranke, ki so s pomojo komunistov izle iz nje. KPM je kot najmoneja stranka tako dobila mandat za sestavo vlade. Junija 1948 je bilo tudi obdobje navidezne koalicije konano, eprav so se sledi pluralizma (ne pa tudi demokracije) e nekaj asa ohranjale. Od avgusta 1949 je bila Madarska ljudska republika. Totalitarizem je bil uveden v bistvu z vrsto stranskih" ukrepov: neformalnimi dogovori med vodstvi strank, z vladnimi ukrepi, z odloki ipd. Protest proti temu so bili odstopi in nato emigracije, tako da ni bilo nikogar, ki bi ljudi organiziral in jih spodbudil k odporu.9 Druba je bila organizirana hierarhino, partija (15.000 lanov leta 1945 in 900.000 leta 1956) je kontrolirala vse. Na elu
272
Liberalizem " v jugoslovanski in madarski komunistini partiji
hierarhije je bila velika etvorka" (Rkosi, generalni sekretar KP Madarske, ki je uvedel radikalno stalinistino usmeritev, Ger, Farkas in Revai). Zaradi specifinega odnosa do Moskve je, kot so to oznaevali nekateri zahodni publicisti, v bistvu lo za totalitarizem v koloniji." Sledile so notranje istke v partiji (proces proti Lszlu Rajku).10 Represija je dobila zastraujo obseg (med manj kot 10 milijoni prebivalcev je bilo leta 1956 300.000 politinih zapornikov). Industrializacija in kolektivizacija sta povzroili velikanski padec ivljenjskega standarda, zlasti na podeelju. Po Stalinovi smrti (1953), ko je prilo do delavskih nemirov v vzhodnem Berlinu, na Poljskem in drugje, se je prebudilo tudi delavstvo v madarskem Podonavju. Sovjetsko vodstvo je sklenilo, da zamenja Rkosija in postavi na vrh dravne piramide Imreja Nagyja (prej kmetijski in notranji minister, lan CK in politbiroja). Nagy ni bil vmean v stalinske procese (ni pa jim tudi nasprotoval), bil pa je v sporu z Matiasem Rakosijem zaradi kolektivizacije drobne posesti.11 Nagy je delno liberaliziral reim, prepreil ponavljanje montiranih procesov, spodbudil kmetijski razvoj in zmanjal disproporce v ekonomiji. Ni pa imel vrste podpore v sovjetskem vodstvu (poleg tega je Rkosi ostal na funkciji sekretarja partije), zato je bil marca 1955 na poloaju predsednika vlade zamenjan, v aprilu pa so mu bile odvzete vse javne in politine funkcije zaradi desnih odklonov."12 To je bil povod za odpor komunistinih intelektualcev in politikov, kije pripeljal do upora leta 1956.13 6. oktobra 1956 je prilo do javnega pogreba Lszla Rajka in drugih komunistinih vodij, obsojenih na smrt in obeenih leta 1949. Pogreba se je udeleilo ve kot 300.000 ljudi. 16. oktobra so tudenti v Szegedu zavrnili obvezno uenje ruskega jezika in vojaki pouk, zapustili komunistino mladinsko organizacijo in obnovili Svobodno zvezo tudentov, razpueno leta 1949. 19. oktobra je na Poljskem na oblast priel Wladyslaw Gomolka, naslednji dan so se na Madarskem pojavile zahteve po izrednem partijskem kongresu in izrazu podpore Poljski. 22. oktobra so tudentje zahtevali nove tajne volitve z udelebo ve strank, umik sovjetskih et, svobodo tiska, odstranitev Stalinovega spomenika, nacionalno kontrolo nad uranom (ki naj bi po govoricah ves odhajal v SZ), vrnitev starega (Kossutovega") grba in simbolov, javno priznanje madarske neodvisnosti s strani Moskve (zaradi bojazni, daje varavski dogovor iz maja 1955 vseboval tajne klavzule, ki bi lahko omejevale suverenost podpisnic). Obenem so se zaeli premiki sovjetskih et in dovoz sveih iz Romunije. Naslednji dan so letake z zahtevami delili javnosti in jih lepili v tisoih primerkih, zaele so se mnoine demonstracije in - pri spopadu za radio - so padle prve rtve. 24. oktobra ponoi sta partija in vlada (brez Nagyevega podpisa, a tudi brez odpora) zahtevali sovjetsko intervencijo. Sovjetski tanki so zjutraj zavzeli strateke toke, v spopadih, ki so se irili po vsej dravi, je bilo na stotine mrtvih. Kriza seje e zaostrila 29. oktobra, ko so izraelske ete zavzele Sinaj, kar je mono okrepilo trdo strujo v sovjetskem politbiroju (ki je v zvezi z intervencijo - po Hruovih spominih - nekajkrat spremenil stalie). 30. oktobra sta Mikojan in Suslov v Budimpeti ponudila Nagyu monost razgovorov o navzonosti sovjetskih et in - z nekaj rezervami - potrdila upravienost zahtev dela delavcev ter potrebo po dviganju standarda. Nagy je oblikoval koalicijsko vlado iz povojne frontovske koalicije, napovedane so bile svobodne volitve. Vendar je radikalno krilo upora nadaljevalo s spopadi (uboj in muenje ve komunistov, zlasti pripadnikov tajne policije). 31. oktobra je bil izpuen kardinal Midszety, vendar je ljudstvu (dokaj nedoreeno, posredno pa kritino do Nagyeve politike) spregovoril ele 3. novembra. Nagy je pod vplivom vesti o prihodu novih
273
Boo REPE
sovjetskih et 1. novembra objavil izstop Madarske iz varavskega pakta in njeno nevtralnost (na seji izvrnega komiteja so pomisleke glede take odloitve izrazili trije navzoi, med njimi Georg Lukacs). Janos Kadar, kije do tedaj Nagyev politiko podpiral, je prestopil na sovjetsko stran. Hruov je za intervencijo (medtem so se sovjetske enote sicer umaknile iz Budimpete, obenem pa so s sveimi silami zavzele vse pomembneje prometne in druge strateke poloaje, vkljuno z aerodromom v Budimpeti) dobil pristanek najprej Maozedonga (eprav se Kitajci sprva z intervencijo niso strinjali), naslednji dan pa na sestanku na Brionih (pod pogojem, da oblast prevzame Janos Kadar) tudi Tita. Pri tem je Hruov (po prievanju jugoslovanskega veleposlanika v SZ Veljka Miunovia) navedel naslednje razloge za intervencijo: na Madarskem ubijajo komuniste Nagy je objavil izstop iz varavskega pakta (kar pa je bila e posledica intervencije - op. B. R.) v Madarski elijo obnoviti kapitalizem vojna na Suezu odvraa pozornost od sovjetske intervencije e ne bo akcije, bodo stalinisti v Kremlju izgubo Madarske izkoristili proti novemu Hruovemu vodstvu. Seveda so bili tudi drugi razlogi za intervencijo, ki jih Miunovi ne navaja (npr. as volitev v ZDA, pritiski nekaterih drugih drav za intervencijo - zlasti Romunov, ki so se bali prenosa revolucije na madarsko manjino v svoji dravi). Pomemben razlog je bil tudi obutek lastne ogroenosti kremeljskega vodstva in bojazen za ugled SZ, ali kot je rekel Hruov: "e dovolimo, da gredo stvari naprej po svoji poti, bodo na Zahodu rekli, da smo ali neumni ali pa ibki, kar je priblino isto. Tega enostavno ne smemo dovoliti, niti kot komunisti, niti kot internacionalisti, niti kot sovjetska drava."14 Sovjetski veleposlanik Andropov je 2. novembra predlagal Nagyu pogajanja o umiku sovjetskih et. Pogajanja so se zaela in nadaljevala naslednji dan, vendar je lo zgolj za manever, saj so pogajalce aretirali, sovjetske ete pa so znova vdrle v Budimpeto. 4. novembra zjutraj je to sporoil Nagy po radiu. Namen sovjetskih enot je bil, kot je rekel, vrei zakonito in demokratino madarsko vlado. Povedal je, da se madarske ete borijo. Uro kasneje seje z vejo skupino sodelavcev umaknil na jugoslovansko veleposlanitvo, Kadar in Minih pa sta objavila ustanovitev delavske in revolucionarne sovjetske vlade". eprav je bil upor zatrt, so delavci stavkali e naprej in zahtevali Nagyev vrnitev. 22. novembra je Nagy s e tremi sodelavci zapustil jugoslovansko veleposlanitvo, vendar so jih takoj aretirali in odpeljali v Romunijo-. Junija 1958 so bili trije (vkljuno z Nagyem) obsojeni na smrt in obeeni, druge Nagyeve sodelavce pa je akala dolgoletna jea. Vse do konca leta 1956 so se nadaljevali (tudi krvavi) spopadi. Za Nagya ocenjevalci tedanjega dogajanja v glavnem menijo, daje komunistini reim imel za dober sistem, v katerem pa je treba odpraviti stalinistine deformacije. To temeljno izhodie je preel v dveh tokah: ob vpraanju dravne oz. narodne neodvisnosti (v odnosu do SZ) s sklicevanjem na Beograjsko deklaracijo, ki se je opredeljevala za enakopravne odnose med socialistinimi dravami in za nevmeavanje v notranje zadeve, in ob tistem delu funkcioniranja drubenega sistema, ki je bil zasnovan na partijskem monopolu. Tu je zlasti kritiziral salamarsko" taktiko (rezanje" opozicije po kosih"), ki so jo izvajali njegovi predhodniki. Madarska revolucija je bila v mnogo veji meri plod spontanega narodnega upora, kot se je kasneje ocenjevalo,, eprav je v njej hitro nastajajoa (obnavljajoa se) zunaj partij ska opozicija dobivala vse pomembnejo vlogo. Ta vloga pa ni bila tako restavracijska", kot so ji kasneje pripisovali zlasti v opraviilo intervencije, saj je veina vodilnih akterjev vztrajala na socialistinih pozicijah. Zaradi nasilne prekinitve (intervencije)
274
se tevilni posamini in (ve)skupinski izrazi protistalinizma niso mogli do konca razviti in artikulirati. V naslednjih skoraj treh in pol desetletjih seje na Madarskem uveljavila kadarizacija" - relativno ublaen vzhodnoevropski sistem s previdnimi reformami v gospodarstvu,15 vendar togim politinim sistemom, v katerem se opozicija do konca osemdesetih let formalno ni mogla organizirati, se je pa skozi razna civilna gibanja, zdruenja in drutva e kar izrazito profilirala.16 Relativno svobodno je lahko delovala tudi Cerkev. Razmere so bile sicer liberalneje tako v drubi kot tudi v madarski partiji, kije s simpatijami spremljala reformna gibanja v drugih socialistinih dravah, zlasti dogajanje na ekoslovakem (Jano Kadar je ekoslovake voditelje v dvostranskih pogovorih dokaj odkrito svaril pred intervencijo), vendar seje zaradi izkunje iz leta 1956 pri mednarodnih odnosih disciplinirano drala politike bratskega internacionalizma", znotraj pa uinkovito brzdala tudi morebitna pluralistina pretiravanja". Kljub temu pa je ta, eprav omejena, pluralizacija Madarski omogoila prehod v vestrankarski sistem brez vejih pretresov. Skupne znailnosti in razlike v reformnih procesih v obeh partijah in dravah Tako za madarsko kot jugoslovansko komunistino partijo velja, da sta prili na oblast po drugi svetovni vojni. Obe sta vpeljali sistem t.i. ljudske demokracije, izvedli revolucionarne ukrepe in nato obraunali z opozicijo. Jugoslovanska komunistina partija je zaradi uspeno vodenega narodnoosvobodilnega boja iz vojne (kije bila v precejnjem delu drave hkrati tudi dravljanska in etnina) izla neprimerno moneja kot madarska, le-ta pa je imela mono podporo Sovjetske zveze, katere enote so med zakljunimi operacijami ob koncu druge svetovne vojne Madarsko zasedle. Leta 1948, ko je prilo do spora z Informbirojem, se je madarska KP pridruila politini in ekonomski blokadi Jugoslavije, med obema dravama so bile hude napetosti, prihajalo je do napetosti na mejah, odnosi pa so bili prekinjeni. V zaetku petdesetih let je v obeh dravah prilo do reformnih procesov. V Jugoslaviji, ki je e leta 1950 zaela uvajati samoupravljanje, se je KPJ leta 1952 deklarativno odrekla neposredni voditeljski vlogi, vendar je Tito ta proces v zaetku leta 1954 zaustavil, ker je vodil v dvopartijski (socialistini) sistem. Na Madarskem je z reformami zael ministrski predsednik Nagy leta 1953, leta 1955 je bil odstavljen, reforme pa zaustavljene. Nagy je ublail najhuje oblike represije, kljub temu pa so bile politine razmere na Madarskem v prvi polovici petdesetih let neprimerno ostreje kot v samoupravni Jugoslaviji, ki se je kljub opustitivi liberalnih" procesov zaela decentralizirati, v njej pa se je zael postopoma dvigati tudi ivljenjski standard. V asu madarske revolucije oktobra 1956 so bile zahteve zelo heterogene, veinoma znotraj revidiranega socializma, v najbolj radikalni obliki (npr. zahteve tudentov in izvenpartijske opozicije po vestrankarskih volitvah) pa bi, e bi bile uresniene, presegle model samoupravnega socializma v Jugoslaviji in Madarsko pribliale zahodnoevropskemu tipu vestrankarske demokracije. Vendar je intervencija monost takega razvoja na silo pretrgala. Reformni procesi v Jugoslaviji od druge polovice estdesetih let dalje so le-to e bolj oddaljili od modela dravnega socializma v vzhodnoervropskih dravah, jo odprli Zahodu, njenim prebivalcem pa omogoili ve pravic in precej viji standard. Kljub temu tudi jugoslovanska varianta socializma ni reila temeljnih vpraanj demokracije (po obraunu z
275
Boo REPE
liberalizmom" v zaetku sedemdesetih let se je znova poveal tudi politini pritisk), mednacionalnih odnosov in ekonomije (na tem podroju sta Madarska, ki se je po gospodarskih reformah leta 1968 precej razlikovala od drugih vzhodnoevropskih drav, in Jugoslavija v nekaterih elementih dokaj primerljivi). Na koncu poglejmo e, kako je potekal zaton socializma v obeh dravah. Tu je vzporednice teko potegniti, predvsem zaradi dogodkov v Jugoslaviji, kjer so procesi potekali po razlinih republikah z razlino intenzivnostjo, federalna politika pa ni imela vejega uinka in je hkrati s socializmom razpadla tudi Jugoslavija kot drava. Na Madarskem je leta 1988 moral oditi Janos Kadar, njegov naslednik Karoly Grosz pa je zael vpeljevati reforme, ki naj bi pripeljale do trnega sistema (Jugoslavija je e imela neke vrste poltrni sistem, vendar je bila takrat e v globoki ekonomski krizi). Februarja 1989 je zaivel vestrankarski sistem, 2. maja je Madarska odprla meje proti Zahodu. Oktobra se je Socialistina delavska partija Madarske reformirala in sprejela nekomunistini statut. 23. 10. 1989 (na obletnico revolucije leta 1956) je bil uradno razglaen konec ljudske republike, prve svobodne vestrankarske volitve pa so bile leta 1990. Jugoslavija je leta 1988 skuala vpeljati ustavne reforme, ki naj bi med drugim zagotovile trno gospodarstvo, vendar so se republike (iz bojazni pred ponovno centralizacijo) temu upirale. Zato so bili sprejeti le nekateri predlogi, koreniteje ustavne spremembe pa sta sprejeli najprej Srbija in nato Slovenija. V Sloveniji so bile ustavne spremembe, s katerimi si je zagotovila vejo samostojnost, sprejete 27. septembra 1989. Z njimi je bilo med drugim rtano doloilo o vodilni vlogi ZK, s imer je bila dana formalna monost za nastanek strank, ki so sicer v obliki zvez" pod okriljem Socialistine zveze obstajale e od leta 1988. ZKJ je razpadla na 14. izrednem kongresu januarja 1990, ko je kongres zapustila slovenska, za njo pa e hrvaka delegacija. Nacionalne stranke so potem ubrale razline poti (slovenska seje po ve spremembah imena in programa opredelila kot socialdemokratska stranka). Marca 1990 je slovenska skupina iz imena republike rtala besedo socialistina." Aprila 1990 so v Sloveniji potekale prve vestrankarske volitve, temu pa so sledile tudi druge republike. V zaetku leta 1991 je jugoslovanski premier Ante Markovi devalviral dinar, zamrznil teaj in skual z gospodarskimi reformami reiti Jugoslavijo. Vendar so se razmere zaostrovale, zaeli so se spopadi med Srbi in Hrvati na Hrvakem, junija 1991 je prilo do napada jugoslovanske armade na Slovenijo, do vojne, ki se je nato razirila tudi na Hrvako in v Bosno, emur je sledil razpad drave.
276
Liberalizem " v jugoslovanski in madarski komunistini partiji
Pomembneja literatura: Narodni front i komunisti 1983-1945, Institut za savremenu istoriju, Beograd 1968; Vojislav Kostunica, Kosta avoki: Stranaki pluralizam ili monizam, Institut drutvenih nauka, Beograd 1983; Dr. Duan Bilandi: Istorija SFRJ, kolska knjiga, Zagreb 1985; Dr. Branko Petranovi, dr.Momilo Zeevi: Jugoslavija 1918-1984, Rad, Beograd 1985; Dr. Jera Voduek-Stari: Prevzem oblasti, Cankarjeva zaloba Ljubljana 1993; Boo Repe: Povojna opozicija (alternativa) v Jugoslaviji in v vzhodnoevropskih dravah, Borec 1990, t. 1/2; Boo Repe: Liberalizem" v Sloveniji, Borec 1992, 9/10, Ljubljana 1992; Teorijske paradigme za objanjenje drutava realnog socializma": Teorija i praksa realnog socializma - Rezultati uporednog istraivanja i polemike rasprave; Filip Vinji, Centar za filozofiju i drutvenu teoriju instituta drutvenih nauka, Beograd 1987 (zbornik razprav); Communism in Eastern Europe, Edited by Teresa Rakowska Harmstone, Indiana University Press, Bloomington 1984 Jean Chiama, Jean Francois Soulet: Histoire de la dissidence - oppositions et rvoltes en URSS et dans les dmocraties populaires de la mort de Staline a nos jours, Edition du Seuil, Paris 1982; Hein-Mooren: Revolution in der Mitte Europas, C.C. Buchners Verlag, Bamberg 1991.
S pojmom liberalizem" oznaujem reformne procese v obeh komunistinih partijah in obeh dravah v obdobju po drugi svetovni vojni (na Madarskem zlasti v petdesetih letih, v Jugoslaviji pa predvsem v estdesetih in v zaetku sedemdesetih let). Ti procesi s klasinim liberalizmom nimajo neposredne zveze, zato je beseda liberalizem" pisana v narekovaju, oznauje pa dejavnost tistih struj v obeh partijah (in deloma tudi ire v drubi), ki so se zavzemale za reformni socializem ali, kot so temu dejali v podobnem gibanju na ekoslovakem, socializem s lovekim obrazom", uporabljajo pa se tudi izrazi demokratini socializem" in humanistini socializem." Glede na razline notranje razmere v obeh dravah in glede na razlino asovno dinamiko dogajanja je primerjava teh procesov sicer mona le deloma, kljub temu pa obstaja dovolj primerljivih znailnosti in povezav, daje smiselna. 2 Moskovsko jedro - madarska skupina ruske boljevike stranke, ki so jo sestavljali predvsem madarski vojaki, ujeti med vojno - j e bilo ustanovljeno 24. marca 1918 v hotelu Dresden v Moskvi. Obe jedri sta bili sestavljeni iz nekdanjih levih socialnih demokratov, intelektualcev in delavcev, najbolj znane osebe v vodstvu po zdruitvi pa so bili Bela Kun, Tibor Szamuely in znameniti filozof Gyrgy Lukacs (Enzo Santarelli, Madarska revolucija, Zgodovina revolucij XX. stoletja, I. del Komunist, Ljubljana 1971). KP se je nato preimenovala v Madarsko delavsko partijo, leta 1956 pa v Madarsko socialistino delavsko partijo. 3 V obraunu z dejanskimi ali domnevnimi informbirojevci je bilo okrog 60.000 ljudi izkljuenih iz partije, 16.312 (tudi visokih kadrov - poslancev, ministrov, oficirjev ipd.) obsojenih ali na podlagi administrativnih ukrepov zaprtih v posebna izolacijska taboria na jadranskih otokih in podvrenih fizinemu in psihinemu muenju. 4 Program tudi v drugih delih ni upoteval tedanjih velikih sprememb v svetu: velikega tehnolokega napredka, zaetka oblikovanja postindustrijske drube in s tem povezanih posledic, zlasti nastanka novih slojev in sprememb v socialni politiki (trni sistemi s socialno dravo); prav tako ni upoteval zametkov bodoih monih integracij (npr. oblikovanje EGS). Kljub temu pa je bil v primerjavi s programi vzhodnoevropskih komunistinih partij neprimerno napredneji (med drugim se je zavzemal za enakopravnost med socialistinimi dravami in partijami) in je tudi izzval ponovne ostre spore med
277
Boo REPE
Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo, pa tudi tevilna oporekanja v mednarodnem delavskem gibanju. Intervencija na ekoslovakem je zbujala bojazen, da bo prilo tudi do napada na Jugoslavijo, zaradi esar je politini vrh znova zahteval enotnost in podreditev dravnim interesom in politiki ZKJ (kar se je odrazilo zlasti v odnosu do tiska, ki si je e izbojeval doloeno mero samostojnosti). tudentske demonstracije so sicer z zahtevami po egalitarnosti in zavzemanjem za avtentine" vrednote samoupravljanja programsko usmeritev ZKJ podpirale, e zlasti pa utrdile Titov poloaj, vendar po mnenju vodstva tudi skalile ugled Jugoslavije kot stabilne in demokratine drave v svetu, izbruh demonstracij na Kosovu pa je prvi po vojni javno pokazal, da v Jugoslaviji obstajajo mednacionalni problemi. 6 Laslo Sekelj: Staljinizam i socijalistike alternative u Madarskoj, Madarske alternative, Istraivako-izdavaki centar SSO Srbije, Institut za medunarodnu politiku i privredu, Institut za medunarodni radniki pokret, Beograd 1987. 7 Med marcem 1942 in marcem 1944 so Stranka malih posestnikov, Nacionalna kmeka stranka in Socialdemokratska stranka (za katero pa se je skrivalo precej komunistov) sestavljali Fronto nacionalne neodvisnosti Madarske", organizacijo, kije bila izrazito protinemko usmerjena. 8 Hronika pobune i represije, Unita Rim, 19.oktober 1986, citirano po Tanjugu: 1956 - tri decenije posle, Beograd 1987, str. 133. 9 Dokaj konsistentno seje upirala katolika cerkev, toda ko je bila katolika stranka razpuena, vodja izgnan, razne katolike organizacije prepovedane, kardinal Jszef Mindszenty pa februarja 1949 obsojen (pod obtobo veleizdaje, pijonae, poskusa strmoglavi]enja republike in domnevnega tihotapljenja deviz), je bil tudi ta odpor razbit. ,0 Proces proti Lazslu Rajku septembra 1949 je pomenil zaetek stalinistinih procesov v vzhodnoevropskih dravah in model, po katerem so jih nato izpeljali tudi v drugih dravah. Na procesu sta bila obsojena tudi dva Jugoslovana, Milan Ognjenovi in Lazar Brankov. Brankov je bil na Madarskem od marca 1945 kot lan mednarodne vojake misije, toda v CK KPJ zadolen tudi za stike s CK KPM. (Lazar Brankov: Ein Augenzeugenbericht zum Rajk-Proce, Ich habe den Todt verdient, Verlag fr Gesellschaftskritik, Wien 1991, str. 33). V tej funkciji je bil v stalnem stiku z vodilnimi madarskimi funkcionarji, verjetno pa prav zaradi svoje povezovalne vloge med obema partijama izbran za obtoenca na procesu. Proces je bil namenjen razkrinkavanju" Tita (kot ameriko-anglekega vohuna, ki v srednji Evropi uresniuje imepnalistine namene obeh drav), s imer se je madarska KP e posebej izpostavila v informbirojevski gonji proti jugoslovanski KP in Jugoslaviji. "Nagy je (po sestanku madarske delegacije z moskovskim vodstvom 13. in 14. junija 1953, na katerem so Rkosija prisilili, da seje odpovedal funkciji predsednika vlade) na sestanku CK Madarske delavske partije 27. junija 1953 ostro kritiziral Rkosija in njegovo obdobje stalinizma ter kulta osebnosti in predlagal radikalen program reform (Nart resolucije"), ki zaradi njegove oslabljene pozicije, predvsem pa zaradi notranjih razmer v moskovskem vrhu nato ni bil uresnien. 12 Hruov je sicer Nagya podpiral (v njem je videl zvestega zaveznika SZ, pa tudi glede pogledov na reforme sta si bila blizu), vendar je ta postal rtev bojev za prevlado v sovjetskem politbiroju med Hruovim in Malenkovom (le-ta je imel najve zaslug za Nagyev vzpon, kar je Hruov izrabil za prikaz, kako kodljive posledice je imela Malenkova politika tudi izven SZ). Malenkov, kije bil v manjini, je napake po obiajni formuli samokritike" priznal in v tem kontekstu sam napadel Nagya, vendar ta na samokritiko in niji poloaj (tako kot Malenkov) ni pristal, zato je bil na koncu pod Rakosijevim pritiskom celo izkljuen iz partije. Vanjo se je vrnil 13.oktobra 1956 tudi s podporo Tita, ki je imel vanj zaupanje in ga je po normalizaciji odnosov pri sovjetskem vodstvu podpiral, v zameno pa je Tito nekaj dni kasneje sprejel madarsko partijsko delegacijo z Rakosijevim naslednikom (od 18. julija 1956) Gerjem. l3 Eden od zaetnih generatorjev madarskih dogodkov" je bila tudi najmlaja generacija znotrajpartijske opozicije, ki seje zdruevala v razlinih sekcijah Petfi kluba". Petfi klub" (kroek) je nastal spomladi 1955 v okviru komunistine mladinske organizacije, v asu velikega Rakosijevega povratka" in obsodbe Imre Nagya zaradi desniarskih odklonov". Klub naj bi bil forum za diskusije mladih intelektualcev, vendar je to funkcijo zael dejansko opravljati ele po 20. kongresu KP SZ. Razprave so bile v glavnem konkretne: o novih ekonomskih mehanizmih, agrarni politiki, izobraevanju, tehninem razvoju, likovni in drugih umetnostih ipd. Strateko je klub podpiral poststalinsko partijsko usmeritev iz leta 1953, ki jo je Rkosi prekinil, eprav Nagy v delu kluba ni sodeloval. Pa pa je bil vekrat navzo Lukacs, enkrat pa je imel tudi nastop. Z izvenpartijskimi opozicijskimi skupinami ni imel nobenih stikov. 23. oktobra 1956 je klub nehal delovati, ker so ga dogodki (demonstracije) preprosto prerasli. V bistvu se udeleenci niso zavedali globine drubene krize ali pa so mone reitve poenostavljali. Kljub temu pa so bile tevilne ocene
5
278
in predlogi, izreeni v razpravah, v naslednjih letih z raznimi reformami tiho" uresnieni ali celo preseeni, eprav se o dejavnosti kluba ni pisalo. (Profil Petefijevog kruoka - intervju sa Andraem Hegedsem, Avanti, Rim, 27. oktobra 1986, Arturo Barioli i Alceste Santini, citirano po: 1956 - tri decenije posle, Tanjug, Beograd 1987, str. 185). 14 Charles Gti: Imre Nadj i Moskva, Problems of communism, Washington, maj-junij 1986, citirano po: 1956: tri decenije posle, Tanjug, Beograd, 1987, str. 147. 15 Nov ekonomski sistem, zasnovan leta 1966, vpeljan pa leta 1968 (zastal je leta 1974, nadaljeval pa seje leta 1978), je dopual dokaj svobodno zasebno in zadruno kmetijsko ter drugo dejavnost, direktorjem je pual precej pristojnosti, zlasti pri drobnem" planiranju, omogoal je ustanavljanje meanih (pogodbenih) podjetij in sorazmerno veliko zasebne iniciative. Seveda je trgovina ostala veinoma vezana na SEV, pa tudi druge slabosti (uravnilovka, neuinkovitost itd.) se niso bistveno razlikovale od razmer v drugih vzhodnoevropskih dravah. V celoti vzeto pa je bil na ekonomskem podroju sistem precej liberalneji. (Duan Pirec: Kriza realnega socializma?, Cankarjeva zaloba, Ljubljana 1985, str. 82) 16 Indenpendent peace and environmental movments in Eastern Europe and the USSR (Hungary), str.49-70), A Helsinki watch report, New York, oktober 1987.
279
Boo REPE
LIBERALISM IN THE YUGOSLAV AND HUNGARIAN COMMUNIST PARTIES The paper presents the reform processes in the Yugoslav and Hungarian Communist parties in the time period after World War Two whereby it tries to establish not only the differences but also the common features. It can be asserted of both these parties that they have come to power after World War Two, introducing the system of the so-called people's democracy, taken revolutionary measures and done with the opposition. The Yugoslav Communist Party has, due to the successfully led national liberation war, which, however, was actually also a civil war, come out of the war a lot stronger than the Hungarian party. The latter, however, enjoyed strong support on the part of the Soviet Union, whose troops have occupied Hungary during the concluding battles. In 1948, when there was a conflict between the Yugoslav Communist Party and the Informbureau, the Hungarian Communist Party joined the political and economic blockade of Yugoslavia, there were severe tensions and incidents along the border and the contacts were discontinued. In the early fifties reform processes were started in both countries. In Yugoslavia, where the so-called self-management was started to be introduced in 1950, the Communist Party declaratively relinquished its leading role in 1952 but in 1954 President Tito stopped the process for it seemed to be leading into a two-party (socialist) system. The reforms in Hungary were introduced in 1953 by President Nagy, but in 1955 he was removed from his post, and the reforms were discontinued. Nagy had eased the worst forms of repression but nevertheless the political circumstances in Hungary in the first half ot the fifties were incomparably harsher than in the self-management Yugoslavia, where, despite the discontinuation of the liberal" processes, the process of decentralisation had begun; also the standard of living had started to rise. During the Hungarian Revolution in October 1956 the demands were quite heterogeneous, mostly within a revised socialism; on the other hand the most radical demands for multy-party elections (made on the part of the students) would, if they had been realised, have surpassed the Yugoslav self-management socialist system, bringing Hungary closer to the Western parliamentary democracy. The intervention on the part of the Russian troops, however, has put an end to such a development. The reform processes in Yugoslavia from the late sixties on have taken the country even further away from the state socialism of the East-European countries, opening Yugoslavia towards the West and giving its people more civil rights and a better standard of living. Still, even the Yugoslav variant of socialism was not able to solve the basic questions of democracy (after the supression of liberalism" in the early seventies the political pressure became more severe), of the ethnic relations and of the economy. In the field of the economy Hungary, which was quite different from other East-European countries (following the reforms in 1968) and Yugoslavia can be compared in some elements; the downfall of the socialist system and the fate od both communist parties, however, cannot be compared due to very specific circumstances in Yugoslavia (the war, the disintegration of the communist party and of the state). Still, some parallels can be drawn between Hungary and Slovenia in that both these countries have been able to make the transition to multi-party system without major problems.
280
Ljudje ob Muri
Albina NEAK LK JEZIKOVNA RAZMERJA NA OBMOJU MED MURO IN RABO
Uvod Dananje posvetovanje nosi naslov Ljudje ob Muri". Torej bi bilo priakovati, da bo referat o jezikovnih stikih predstavil jezikovni poloaj vzdol reke Mure, v pokrajinah, ki jih reka louje oziroma povezuje, ter osvetlil sestavine in posledice jezikovnega stika za vsak jezik posebej. Vendar je tako zastavljena tema brezbrena, saj vsebuje jezikoslovne vidike kakor tudi celoto zgodovinske in sociokulturne dejanskosti na tem geografsko, zlasti pa jezikovno dokaj razlenjenem obmoju. e pustimo ob strani zvrstno razlenjenost, bi bilo namre treba opazovati stini poloaj kar petih jezikov: slovenskega, hrvakega, madarskega, nemkega in romskega. Zato se bom omejila na obmoje levega brega Mure. To je prva omejitev. Druga omejitev zadeva izbiro jezika, ki bo v srediu opazovanja. To bo slovenski jezik oziroma slovensko prekmursko nareje v stiku s sosednimi jeziki. Razmerja pokrajinske pogovorne variante do visoke zvrsti slovenskega jezika (t.j. pogovornega oz. knjinega jezika) se bom na tem mestu dotaknila le, e bo to potrebno zaradi specifinega konteksta. asovna perspektiva obravnave bo v prvi vrsti soasna, ekskurz v preteklost, v zgodovino pomeni predstavitev dejavnikov, ki so sooblikovali predstave ljudi o poloaju jezikov na tem prostoru in njihovega jezika v tem okviru. Kasneje bodo pojasnila iz zgodovine le obasna, kadar bo to za razumevanje neizbeno. Ob tem bom postavila v ospredje opazovanja statusno dimenzijo stinega jezikovnega poloaja: razmerja slovenine do drugega(ih) jezika(ov) v poloajih, ko se jezikovne skupnosti pojavljajo v razmerjih veina: manjina. V ospredju bodo zlasti razmerja med madarskim in slovenskim jezikom na obmoju med Muro in Rabo, sporadino pa se bom dotaknila tudi poloaja slovenskega jezika v Radgonskem kotu. Gre torej za predstavitev elementov jezikovnega poloaja, ki so posledica bodisi eksplicitnega ali implicitnega nartovanja statusa jezikov v stiku na tem obmoju.1 Ob tem bom kot teoretsko izhodie uporabila taksonomski model strukturnih dejavnikov - spremenljivk, ki usmerjajo intenzivnost (Giles 1977) etnojezikovne vitalnosti manjin. Etnojezikovna vitalnost je oznaena kot lastnost etnine (jezikovne) skupine (v naem primeru narodne manjine), da se v medskupinskih razmerjih obnaa kot posebna in razvidna kolektivna celota. Veja vitalnost predvidoma pomeni tudi vejo monost za preivetje in razvoj skupnosti. Skica 1: Taksonomija strukturnih spremenljivk, ki vplivajo na etnojezikovno vitalnost (prilagojeno po Gilesu et al. 1977)2
281
Albina NEAK LUK
Vitalnost
Statusne spremenljivke
Demografske spremenljivke
Dejavniki institucionalne podpore in nadzora
Pravni status Politini status
Poselitev (distribucija):
Dravna ali/in lastna v organizaciji manjine:
Ekonomski status Socialni status Drubenozgodovinski status znotraj Jezikovni status
- nacionalni teritorij - koncentracija - tevilna razmerja tevilo: - absolutno tevilo - naravni prirastek - meani zakoni - imigracije - emigracije
drave zunaj drave
- mnoina obila - vzgoja in izobraevanje - uprava - religija - industrija - kultura - stiki z matinim narodom
Model je pripravljen kot teoretski konstrukt, utemeljen na podmeni, daje etnojezikovna vitalnost manjinskih skupnosti odvisna od vrste spremenljivk, ki vplivajo na oblikovanje stali pripadnikov doloene manjine glede poloaja njihove lastne in veinske skupnosti in posledino tudi na njihovo ravnanje z etnino dediino, pa v skladu z dojemanjem tega poloaja. Gre za sklope statusnih in demografskih spremenljivk in spremenljivk institucionalne podpore. Statusne spremenljivke zadevajo socialni poloaj skupnosti, njen drubenozgodovinski status in vrednotenje njenega jezika in kulture. Viji ko je presti na navedenih parametrih, veja bo vitalnost skupnosti. Za nao tudijo je pomembno podrtati zlasti sestavino jezikovnega statusa znotraj in zunaj drave. Doloen jezik lahko znotraj drave, v kateri manjina ivi (tudi ob optimalni demokratini naravnanosti ire drube oziroma drave), doivlja znailno izkunjo manjinskega poloaja, hkrati pa je na iri, regionalni ali celo svetovni ravni ovrednoten kot jezik visokega prestia (primer italijanskega jezika oziroma italijanske narodnostne skupnosti v Sloveniji). Seveda so v taknem primeru stalia pripadnikov manjine, pa tudi veine drugana, ponavadi motivacijsko pozitivna, kar vpliva na njegovo ohranjanje oziroma opuanje, skratka na etnojezikovno vitalnost manjine. Demografske spremenljivke so povezane s tevilom pripadnikov skupnosti ter z gostoto njihove poselitve v doloenem prostoru. Ob tem so pomembna tevilna razmerja med veino in manjino ter mobilnost prebivalstva, horizontalna, vertikalna in mari talna (meani zakoni). Oitno je, da imajo tevilno moneje skupnosti z vejim deleem svojih lanov, strnjeno naseljene na doloenem obmoju bolje monosti za preivetje. Sicer so bolj odvisne od demokratine, pluralistine naravnanosti veine.
282
Jezikovna razmerja na obmoju med Muro in Rabo
Dejavniki institucionalne podpore in nadzora so povezani po eni strani s ponudbo oziroma podporo drave (pravne in materialne monosti za uveljavljanje jezika manjine v kanalih javne komunikacije). Po drugi strani pa je pomembno soodloanje pripadnikov manjinske skupnosti o lastnem poloaju in njen vpliv na vitalna podroja ivljenja, kakor so izobraevanje, mediji, upravne slube itd. Skupnosti, ki imajo monost soodloati o delovanju dravnih in privatnih ustanov, kadar gre za interese skupnosti, bodo dosegle vejo vitalnost kakor tiste, ki takne monosti nimajo. Ob tem igrajo pomembno vlogo gospodarski dejavniki, v prvi vrsti gospodarska mo manjine, pa tudi razvitost obmoja, na katerem manjina ivi. Dojemanje lastnega poloaja in poloaja druge, veinske skupnosti glede na zgoraj navedene spremenljivke sooblikuje vzorce obnaanja pripadnikov manjine do etnine dediine, ki jim je na razpolago ob rojstvu v doloeno etnijo. V naem primeru nas zanima zlasti obnaanje do jezika kot enega eminentnih kazalcev etnine pripadnosti. Dejavniki etnolingvistine vitalnosti med Muro in Rabo Statusna razmerja med jeziki v stiku na tem delu slovenskega etninega ozemlja so bila skozi zgodovino urejena tako, da so razvoj in rabo slovenskega jezika prej zavirala kakor podpirala. Dokaj neugodni so bili demografski dejavniki, pa tudi dejavniki institucionalne podpore v prid rabe slovenskega jezika, zlasti kadar gre za slovensko manjino v Porabju in v Radgonskem kotu. Slovenina je v glavnem opravljala funkcijo sredstva sporazumevanja znotraj slovenske skupnosti. Drubena razmerja med jeziki v stiku na tem obmoju izpriujejo diglosijo, t.j. neuravnoveen jezikovni poloaj, v katerem so funkcije jezikov v stiku (bolj ali manj) strogo razmejene.3 Takno stanje je posledica razmerij drubene moi v tem prostoru. Nartovanje statusa jezikov v stiku na levem bregu Mure, pa tudi v drugih slovenskih pokrajinah, je bilo v rokah monejih etnij z daljo dravniko tradicijo in njihovih drubenih elit. Slovenska skupnost na levem bregu Mure s svojo ibko razlenjeno socialno strukturo ni mogla uinkoviteje (t.j. z administrativnimi posegi, kakrne sije lahko privoila drava, kiji je doloena slovenska pokrajina pripadala) vplivati na nartovanje statusa svojega jezika. e nekaj je treba omeniti ob predstavitvi diglosinega poloaja pri slovenski skupnosti na levem bregu Mure. Do priblino 19. stoletja gre za diglosini poloaj brez dvojezinosti. Latinina, predvsem pa nemina sta sluili kot jezika, primerna za formalne govorne poloaje. Z izjemo redkih izobraencev je slovensko prebivalstvo v tem asu v glavnem enojezino. Z narodnim prebujanjem pa se zane v ogrskem delu AO monarhije stopnjevati zahteva, naj madarski jezik nadomesti dotedanja visoka jezika, zlasti nemino. Postane naj jezik dravne in lokalne uprave, sodstva, olstva, skratka zasede naj vse pomembne funkcije javnega sporazumevanja. Ob tem se pojavi tudi stalie, naj tudi nemadarske jezikovne skupnosti obvladajo madarski jezik in sasoma opustijo svojega. Zlasti v obdobju madarskega narodnega preporoda postane to programska zahteva. Tako v prvem programu madarskega jezikovnega gibanja (nyelvujitas) beremo: Zasluila sije ta blaena domovina, da tuje narodnosti, ki jih redi na svojih prsih, prevzamejo njen jezik in navade, saj se tudi ne branijo uivati njenega bogastva in njene svobode".4 Kasneje so madarski zgodovinarji sami oznaili ta pristop do prebivalcev nemadarskega etninega izvora kot nacionalistien. Posledica taknega jezikovnega nartovanja je bila, da seje v Prekmurju (Slovenski okroglini) ob diglosiji zaela razvijati tudi dvojezinost. (Podobno pot je el jezikovni razvoj med
283
Albina NEAK LK
Slovenci na dananjem avstrijskem tajerskem, kjer je visoke poloaje zasedal nemki jezik.) Tudi tam, kjer je slovenini sicer bila dodeljena doloena vloga, v oli in celo v cerkvi, je lo za t.i. prehodni (tranzitivni) model: domaa govorica je bila dopuena kot pripomoek za bolj gladek, manj bole prehod k jeziku veinske skupnosti, torej k madarini. S pomojo t.i. prehodne dvojezinosti naj bi slovensko prebivalstvo opustilo slovenski jezik in ga zamenjalo z madarskim. Da je bil to priakovani konni izid, je bilo izrecno izpriano e v predlogu zakona o madarskem jeziku in narodnosti (obravnaval gaje bratislavski zbor 1847-48). Ta je med drugim doloal, da bo v mejah Ogrske uni jezik v javnih olah izkljuno madarski. Kout je to trdo" varianto prehoda iz enega jezika v drugega zavrnil, e da ne bi bilo prav, takoj uvesti madarino kot uni jezik na obmojih, kjer je ta popolnoma tuja.5 Madarski jezik na tem obmoju (oz. nemki v Radgonskem kotu) je vlogo nadrejenega, statusno monejega jezika ohranil vse do konca 1. svetovne vojne, ko se vzpostavijo nova statusna razmerja med etnijami na tem obmoju ter s tem nova statusna razmerja med jeziki v stiku. Pomembna sprememba nastane na obmoju, ki je pripadlo Jugoslaviji. Na severovzhodnem obmejnem obmoju Prekmurja, ki je bilo poseljeno z avtohtonim madarskim prebivalstvom, se je statusno razmerje med madarskim in slovenskim jezikom obrnilo v prid slednjega. Prebivalstvo madarske narodnosti je z doloili trianonske pogodbe sicer dobilo poloaj narodne manjine, ki ji pritie doloena zaita tudi na podroju rabe jezika. Vendar seje poloaj madarske manjine v Prekmurju postopoma slabal, predvsem na gospodarskem, pa tudi na kulturnem in jezikovnem podroju. Takoj po spremembi meja jo je prizadela izguba e itak skromnega delea izobraenstva, v prvi vrsti uiteljev, ki so odli na Madarsko. Restriktivno je bilo zlasti delovanje olskih oblasti. Te so vpisovanje v madarske oddelke najprej omogoale na zahtevo starev. Po letu 1935 pa so v takne oddelke vpisovali le otroke iz istih madarskih zakonov, kar je preverjala posebna komisija. Vztrajno manjanje tevila oddelkov z madarskim unim jezikom je bila oitna posledica taknega asimilacijskega pritiska.6 Za kratek as med drugo svetovno vojno se je jezikovna politika na tem obmoju ponovno usmerila k vzpostavitvi nekdanjega statusa madarskega jezika. Med madarsko zasedbo Prekmurja je ta ponovno postal uradni jezik in jezik sporazumevanja v kanalih javne komunikacije. Iz ol je bil v prvi vrsti izrinjen slovenski knjini jezik. Uitelji, prileki iz drugih slovenskih pokrajin, pa so bili odpueni. Uni jezik v olah je bil bodisi tako imenovani vendski jezik bodisi madarski. V slednjem primeru je imel vendski jezik status pomonega jezika, ki naj pomaga k hitrejemu uenju madarine. Na ta nain je bilo ne le v Porabju, temve na celotnem obmoju Prekmurja ponovno vzpostavljeno razlikovanje med slovenino v pokrajinah na desni strani Mure in prekmurskim narejem. Poudarjanje jezikovnih razlik je sluilo kot podpora teoriji, po kateri Slovenci na levi strani Mure naj ne bi bili del slovenske etnine celote. K utemeljevanju svojskosti, avtonomnosti slovenskega nareja v Prekmurju in s tem uzaveanju konstrukta o jezikovni in etnini druganosti Slovencev med mladino so bili pozvani tudi prekmurski izobraenci, ki so morali pripraviti ustrezne vendske jezikovne prironike.7 Po letu 1945 seje poloaj prebivalstva slovenske in madarske narodnosti v Prekmurju z izjemo Porabja ponovno zamenjal. Za madarsko manjino so bile ustanovljene ole in oddelki z madarskim unim jezikom. Vendar so se ti oddelki vztrajno praznili, saj je
284
absolventom teh ol pomanjkljivo znanje slovenskega jezika onemogoalo nadaljnje izobraevanje. Madarska manjina se je znala v precepu med asimilacijo in getoizacijo. Prelomnico pomeni leto 1959, ko se zane razvijati dvojezino olstvo in se postopoma vzpostavi celotna vertikala tudi z madarskim unim jezikom ob slovenskem. K uravnoteenju poloaja obeh jezikov pa je pripomogel koncept institucionalne dvojezinosti, ki'dodeljuje slovenskemu in madarskemu jeziku na narodnostno meanem obmoju v Prekmurju enakovredno vlogo v javnem sporazumevanju. Mogoe je postaviti podmeno, daje dananje stanje znanja in rabe madarskega jezika v veliki meri posledica ugodne jezikovne politike Slovenije, ki je podlago za uveljavljanje institucionalne dvojezinosti in za vzpostavitev uravnoteenega govornega poloaja na tem obmoju gradila na individualni dvojezinosti ne le pripadnikov manjine, temve tudi veinskega prebivalstva. Na obmoju slovenskega Porabja, kije po prvi svetovni vojni pripadlo Madarski, ter v slovenskih vaseh na avstrijskem tajerskem pa je tudi po drugi svetovni vojni statusno razmerje med jeziki v stiku ostalo nespremenjeno: slovenina je ohranila dotedanji manjinski status, njen poloaj oziroma poloaj rojenih govorcev tega jezika je ostal v domeni dobre volje veinske jezikovne skupnosti. Ob tem velja poudariti, da opazovanje veine zgoraj navedenih strukturnih spremenljivk ne deluje spodbudno na etnolingvistino vitalnost slovenske skupnosti v Radgonskem kotu in v Porabju. Podatek, daje slovensko Porabje poleg Beneke Slovenije edina slovenska pokrajina, katere prebivalci niso nikoli zaiveli v okrilju drave matinega naroda, sam zase govori o poloaju slovenskega jezika v teh krajih. To pomeni, da nikoli niso imeli monosti doiveti svojega jezika kot sredstva, kije primerno za sporazumevanje v vseh govornih domenah, formalnih in neformalnih. To dejstvo se odraa tudi v njihovih staliih glede pomena, ki ga pripisujejo slovenini. Primerjava sociolingvistinega poloaja na narodnostno meanem obmoju v Prekmurju in v Porabju na Madarskem (oziroma v Radgonskem kotu) je torej mogoa le ob upotevanju in v lui zgoraj navedenih, na kratko opisanih strukturnih spremenljivk. Pregled podatkov in diskusija V priujoem prispevku bomo navedli nekatere osnovne podatke o znailnostih raziskovane populacije, ki ilustrirajo jezikovne razmere v Porabju in v Prekmurju. Zanimalo nas bo zlasti Porabje, poloaj v Prekmurju bo sluil bolj kot ilustracija. V raziskavo smo vkljuili prebivalce dveh mest, kar nam je omogoilo opazovanje dinamike medetninih odnosov, ki je v heterogenem mestnem okolju dovolj izrazita. V Lendavi je na vpraalnik odgovorilo 678 oseb, v Monotru pa 602 osebi. Sociolingvistini poloaj smo skuali prepoznati s pomojo treh sklopov vpraanj. Zanimali so nas naslednji vidiki: 1. stanje sporazumevalne zmonosti v maternem in drugem jeziku, 2. znailnosti govorne dejavnosti v zasebnem in javnem sporazumevanju, 3. stalia do jezika lastne in druge skupnosti. 1.1. Podatke o znanju jezikov smo zbrali s pomojo treh sklopov vpraanj. Zanimalo nas je, kako ljudje sami ocenjujejo svoje znanje maternega in drugega jezika. Ker je porabsko slovensko nareje precej oddaljeno od splonega pogovornega slovenskega jezika, smo nae
285
Albina NEAK LUK
anketirance prosili, naj posebej ocenijo svoje znanje knjinega jezika in nareja. Kakor smo priakovali, so se pokazale znatne razlike med oceno znanja slovenskega knjinega jezika in domaega nareja, v prid boljemu poznavanju nareja. Visok dele respondentov, ki so izjavili, da nareja ne znajo, je prisoten zlasti med mlajimi. Ti v mestnem okolju oitno hitro izgubljajo stik z jezikom skupnosti, v katero so bili rojeni. Preglednica 1: Samoocena znanja zvrsti slovenskega in madarskega jezika pri Slovencih v Porabju zelo/precej dobro 9.1 52.3 87.9 79.3 srednje dobro 21.3 16.1 10.9 12.6 precej/zelo slabo 27.0 11.5 0.6 0.6 ne zna 42.5 20.1 0.6 7.5
Slov. knji. j . Slov. nareje Mad. knji. j . Mad. nareje
Razloge za oitne razlike v poznavanju narene in knjine zvrsti slovenskega jezika pri Slovencih v Porabju je ob znatni jezikovni distanci mogoe pripisati zlasti dejstvu, daje veina naih respondentov obiskovala olo v madarskem jeziku. Pouk slovenskega jezika oziroma pouk v slovenskem jeziku je namre obiskovalo le 25 odstotkov respondentov iz te skupine. Prisotnost sredstev mnoinega obveanja v slovenskem jeziku, ki bi gotovo prispevala k seznanjanju s knjino slovenino, je v Porabju novejega datuma. Tako je pomanjkljivo znanje prestine zvrsti slovenskega jezika po eni strani omejevalo dostop do kanalov javnega sporazumevanja v slovenskem jeziku. Po drugi strani pa neugodno stanje oziroma delovanje strukturnih spremenljivk iz sklopa institucionalne podpore manjinskemu jeziku oziroma skupnosti, zlasti skromna ponudba sredstev mnoinega obveanja v slovenskem jeziku, ni mogla bistveno prispevati k boljemu poznavanju visoke zvrsti slovenskega jezika med slovenskim prebivalstvom v Porabju. Sklepamo torej lahko, da Slovenci dojemajo drubeno stvarnost zlasti skozi madarski jezikovni medij, medtem ko je sporoanjski domet slovenske visoke zvrsti omejen. Ob ponovnem oivljanju vendske teorije se zdi, da nekateri postavljajo pod vpraaj tudi simbolno, etninopovezovalno vlogo slovenskega jezika. Pri Madarih v Prekmurju je mogoe opazovati drugano podobo. Njihova presoja je, da bolje obvladajo materinino kakor slovenski jezik. Vendar je znaten dele taknih, ki trdijo, da dobro obvladajo tudi slovenski jezik. Vsekakor je vzpodbuden podatek, da je dele Madarov, ki so izjavili, da madarsko sploh ne znajo, zanemarljiv, majhen pa je tudi dele respondentov, ki so svoje zanje madarskega jezika ocenili kot precej ali zelo slabo.
286
Preglednica 2: Samoocena znanja zvrsti madarskega in slovenskega jezika pri Madarih v Prekmurju zelo/precej dobro 61.2 64.4 42.5 31.7 srednje dobro 30.8 22.4 40.7 37.9 precej/zelo slabo 7.4 8.4 14.0 23.9 ne zna 0.5 4.7 2.8 6.5
Mad. knji. j . Mad. nareje Slov. knji. j . Slov. nareje
Zanimivo je, da je samoocena naih respondentov, Madarov, o znanju madarskega knjinega jezika v opreki s sicer tudi med strokovnjaki razirjeno in pogosto zapisano trditvijo o slabem obvladanju te zvrsti v primerjavi z znanjem lokalnega madarskega nareja. Veji dele respondentov madarske narodnosti si je prisodil pomanjkljivo znanje madarskega nareja kot knjinega jezika. Seveda bi bilo dejansko stanje mogoe ugotoviti le z ustreznimi jezikovnimi testi. 1.2. Samooceno znanja jezikov smo dopolnili z vpraanjem o razumevanju pisnih in ustnih besedil v jeziku manjine in veine. Vpraali smo jih, do kakne mere razumejo zapisano besedilo oziroma govorne oddaje na radiu oziroma televiziji. Med razumevanjem obeh vrst besedila (pisnega in ustnega) se niso pokazale velike razlike. Ob tem velja v primeru Porabja opozoriti, da se slovenska pisna in ustna besedila na radiu in televiziji pojavljajo predvsem v knjinem jeziku. Iz tega podatka bi lahko sklepali, da so vpraani pri oceni svojega znanja slovenskega knjinega jezika (kakor je prikazano v preglednici 2), mislili predvsem na to, kako knjino slovenino govorijo, in manj na to, kako jo razumejo. Kljub temu je tudi na ravni razumevanja madarina njihov moneji jezik. V skladu s samooceno znanja obeh jezikov (glej preglednico 2) so Madari v Prekmurju tudi pri veini razumevanja ustnih in pisnih besedil ocenili materinino kot svoj moneji jezik. Preglednica 3: Razumevanje pisnih in ustnih besedil v Jm (jeziku manjine) ter v Jv (jeziku veine) pri manjini, t.j. Slovencih v Porabju oziroma Madarih v Prekmurju Besedilo v Jm Razume popolnoma Razume vsebino, etudi ne vseh besed Razume kakno poved Razume kakno besedo Besedila ne razume pisno 12.1 33.9 17.2 19.5 14.9
< Slovenci
Madari _pisno 86.0 14.0

-
ustno 13.2 35.6 13.2 20.1 15.5
ustno 91.6 8.4

-
287
Albina NEAK LK
Besedilo v Jv Razume popolnoma Razume vsebino, etudi ne vseh besed Razume kakno poved Razume kakno besedo Besedila ne razume pisno 98.9 0.6
-
Slovenci ustno 99.4

-
Madari pisno 73.4 22.9 2.3 1.4

-
ustno 75.6 20.7 2.3 1.4

-
1.3. Podatke o znanju jezikov smo dopolnili s primerjalno oceno. Respondente smo prosili, naj primerjajo svoje znanje madarskega in slovenskega jezika: zanimalo nas je, kateri jezik bolje razumejo oziroma govorijo in v katerem jeziku lae berejo oziroma piejo, v jeziku manjine ali veine. V Porabju je ve kot polovica vpraanih pri vseh tirih jezikovnih veinah (razumevanje, sporoanje, branje, pisanje) izjavila, da bolje obvlada madarski jezik, torej jezik veine. Komaj ena petina enako dobro razume in govori oba jezika, medtem ko je dele tistih, ki enako dobro obvladajo pisne in bralne spretnosti, e manji. O dominantnosti slovenske materinine pa skoraj ni mogoe govoriti (med 2.3 in 3.4 odstotka Slovencev je presodilo, da bolje obvladajo slovenski jezik). Preglednica 4: Primerjalna ocena znanja Jm (jezika manjine) in Jv (jezika veine) pri manjini, t.j. pri Slovencih na Madarskem in pri Madarih v Sloveniji. Legenda: 1 = Jv dosti bolje kot Jm 2 = Jv bolje kot Jm 3 = Jv in Jm enako dobro 4 = Jv slabe kot Jm 5 = Jv dosti slabe kot Jm
Razume Slovenci Madari Govori Slovenci Madari Bere Slovenci Madari Pie Slovenci Madari
56.8 7.9 58.0 6.5 60.3 7.5 62.6 7.9
17.2 7.9 16.1 8.4 17.8 12.6 16.7 12.1
20.7 53.3 20.1 50.0 16.7 53.7 15.5 51.4
2.9 22.9 3.4 27.6 2.3 18.7 2.3 21.0
7.9
7.5
7.5
7.5
288
Slovenci: N =198 Madari: N = 214 Madari v Prekmurju so z ve kot polovinim deleem izpriali uravnoteeno znanje obeh jezikov. Slaba tretjina pa presoja, da je njihov moneji jezik madarski, torej materni jezik. Opozoriti velja na razlike v pismenosti (veina branja in pisanja) v primerjavi z zmonostjo razumevanja in sporoanja. Razlike izstopajo pri Slovencih v Porabju. Ker gre za veini, ki ju razvija v prvi vrsti ola, je mogoe boljo pismenost v veinskem jeziku pa tudi ostale jezikovne spretnosti pripisati modelu izobraevanja, kjer materinina nima ustreznega mesta. Seveda na stanje vpliva tudi prisotnost medijev v jeziku manjine ter poloaj tega jezika v javnosti sploh. 2. V povezavi z jezikovnim znanjem nas je zanimalo e, ob kaknih prilonostih nai respondenti uporabljajo slovenski jezik. Pri raziskovanju jezikovne tematike v manjinskem okolju se je pokazalo, da pripadniki manjine uporabljajo svoj jezik predvsem v t.i. neformalnih govornih poloajih, t.j. v stikih z domaimi, prijatelji in znanci (2.1.). Pri sporazumevanju na javnem mestu, e posebej v uradnih stikih, torej v formalnih govornih poloajih, pa ga redkeje uporabljajo. Takno stanje kaejo tudi v Monotru zbrani podatki. Raba slovenskega jezika je pogosteja v druini, vendar so nai respondenti trdili, da slovenski jezik do doloene mere uporabljajo tudi na javnih mestih. Oitno je doma kakor tudi na javnem mestu raba jezika odvisna od sogovorca. Pri Madarih v Prekmurju poteka krivulja rabe madarskega jezika v obeh domenah, v formalni in neformalni, neprimerljivo vie. Dopolnjuje jo e visok dele rabe obeh jezikov. Zlasti pri sporazumevanju na javnem mestu je primerjava obeh okolij neustrezna. Statut institucionalne dvojezinosti namre vkljuuje tudi obojesmerno dvojezinost prebivalstva na narodnostno meanem obmoju Prekmurja. V Monotru pa so monosti za rabo slovenine v javnem kontekstu omejene izkljuno na rojene govorce slovenskega jezika. Na institucionalni ravni slovenina v Monotru nima ustreznega poloaja. Omejena je na slovenske organizacije, delno je prisotna pri pouku v osnovni oli. Ob poveanem dotoku turistov iz Slovenije v zadnjem asu nekoliko naraa zanimanje za slovenski jezik v trgovini. To bi utegnilo blagodejno vplivati na razvoj, e bodo slovenski kupci znali uveljaviti svoj jezik in ne bodo dajali prednosti sicer e dobro uveljavljeni sporazumevalni praksi v nemini. Zaradi povsem razlinega poloaja v obeh okoljih smo poskusili ugotoviti, kako nai respondenti dojemajo monosti za rabo svojega in drugega jezika. Jezik zaetnega sporazumevanja ob vstopu v javne ustanove pomeni dovolj kredibilen kazalec percepcije govorca o funkciji posameznega jezika (2.2.). 2.1. Podatki o sporazumevanju doma kaejo, daje raba slovenskega jezika najpogosteja pri sporazumevanju z brati in sestrami, sledijo pogovori s stari in z zakonskim partnerjem. Najmanj pa se nai respondenti sporazumevajo v slovenskem jeziku s svojimi otroki. Zanimivo je, da je raba slovenskega jezika pogosteja celo pri sporazumevanju s sosedi in z druinskimi prijatelji kakor pri sporazumevanju z otroki. Dele slovenskega jezika pri sporazumevanju doma je sorazmerno nizek. Madarski
289
Albina NEAK LUK
jezik je mono vdrl v sporazumevanje v druini: dele rabe madarskega jezika v pogovoru s posameznimi druinskimi lani se giblje med priblino 25% (pogovor z mamo) in 56% (pogovor z otroki). Pri Madarih v Prekmurju je krivulja rabe maternega (madarskega) jezika v domaem okolju postavljena neprimerljivo vie, vendar glede na posamezne sogovorce tee vzporedno s krivuljo materinine pri Slovencih v Porabju: evidentno je vztrajanje pri rabi materiine v pogovoru s stari in vrstniki (brati, sestrami) ter upadanje pri sporazumevanju z otroki. Vendar velja ob tem razen na razliko v vrednostih opozoriti e na relativno visok dele sporazumevanja z otroki v obeh jezikih (cca 30 odstotkov). Medtem ko je v Lendavi le manji del respondentov madarske narodnosti izjavil, da se z otroki sporazumevajo samo v slovenskem, torej drugem jeziku, je v Monotru raba madarskega (drugega) jezika v sporazumevanju z otroki znailna za veino slovenskih respondentov (blizu 80 odstotkov).
290
Diagram 1: Raba jezika pri pripadnikih manjine doma jezik veine

100 T 90 80 70 60 50 40 30 20
partner
brat/sestra
otroci
sosedi
prijatelji
Lendava
Monoter
oba jezika
partner
brat/sestra
otroci
sosedi
prijatelji
Lendava
Monoter
jezik manjine
mama
oce
partner
brat/sestra
otroci
sosedi
prijatelji
Lendava
Monoter
291
Albina NEAK LUK
2.2. Zavedanje o monostih rabe maternega in drugega jezika v javnosti smo preverili z vpraanjem: Kateri jezik najprej uporabite pri opravkih na kateri od javnih ustanov (urad, ola, banka)? Podatki opozarjajo zlasti na predstavo respondentov o primernosti rabe doloenega jezika v javnosti. Seveda odraajo tudi stanje sporazumevalne zmonosti v obeh jezikih v obeh okoljih. Preglednica kae znailno sliko. Preglednica 5: Izbira jezika ob prvem stiku z ustanovo pri pripadnikih veine in manjine v Prekmurju in Porabju Prekmurje Porabje SLOVENCI_ _ .Madari _ ..MADARI _ ..Sloyenci__ 29.3 50.5 1.5 16.1 1.6 12.1 0.8 4.0 9.8 14.9 22.6 0.8
Jezik sporazumevanja Najprej Jv, ele nato Jm Najprej Jm, ele nato Jv Najprej Jv in le, e je potrebno, Jm Najprej Jm in le, e je potrebno, Jv Samo Jv Samo Jm Drugo
0.3 44.0 0.3 1.9
15.0 1.4 3.3 7.9
0.8 94.4 0.3 1.5
9.2 54.0 1.1 0.6
Odgovori na vpraanje, kateri jezik najprej uporabijo ob stiku z ustanovami na narodnostno meanem obmoju, kaejo, da gre v Prekmurju za medsebojno jezikovno prilagajanje med veino in manjino. Ob znanih pravnih doloilih, ki doloajo oba jezika kot uradna jezika na narodnostno meanem obmoju, presenea, da zajeten dele Madarov (cca 60 odstotkov) zaenja sporazumevanje v ustanovah v slovenskem jeziku in ele nato preklopi" v madarski jezik, priblino polovica samodejno (verjetno ko preveri sporazumevalno zmonost sogovorca), priblino 10 odstotkov pa, e nimajo druge izbire (verjetno spet glede na govorni repertoar sogovorca). Razlogov za takno ravnanje v tej raziskavi nismo iskali. Zanimivo pa bi jih bilo odkriti v eni prihodnjih raziskav, saj mehanizmi govornega prilagajanja osvetljujejo tudi razmerja med etnijami v stiku. Zaenkrat smo pojav le registrirali. e zdaj pa podatki priajo, da se uradni status obeh jezikov in percepcija govorcev glede njunih funkcij ne pokrivata. eprav je jezikovno prilagajanje oitneje pri Madarih kakor pri Slovencih (pripadnikih veine), govornega obnaanja Slovencev nikakor ne bi mogli oznaiti kot odmikanje. Vztrajanje pri slovenini velja prej pripisati sporazumevami zmonosti Slovencev v madarskem jeziku. Nasprotno. Govorno obnaanje Slovencev kae na dokajnjo mero konvergence. V Porabju pade v oi podatek, da prilagajanja pri rojenih govorcih madarskega jezika praktino ni. To je razumljivo, saj slovenskega jezika po pravilu ne znajo. Kakor smo priakovali, Slovenci v Porabju v veliki veini utijo, daje primeren jezik za zaetek pogovora v javnosti zlasti madarski. Vendar je ob tem vzpodbuden podatek, da je vendarle kar 30 odstotkov Slovencev pokazalo pripravljenost uporabiti slovenski jezik po zaetnem preverjanju sporazumevalne zmonosti sogovorca.
292
3. Stalia do poloaja lastne skupnosti oziroma njenega jezika posredno izraa mnenje o tem, ali je prilonosti za rabo jezika manjine v javnosti dovolj, premalo ali preve. Preglednica 6: Ocena prisotnosti jezika manjine v javnem ivljenju pri pripadnikih manjine in veine na obeh straneh meje Prisotnost Jm je: Prevelika Ravno pravnja Premajhna Ne morem oceniti Brez odgovora Prekmurje SLOVENCI Madari 9.5 1.4 68.5 56.1 31.3 ' 6.5 15.5 11.2
-
Porabje MADARI Slovenci 2.3 4.0 58.9 56.3 17.1 26.4 20.9 13.2 0.8 -
Stvarne monosti za rabo jezika manjine se v obeh okoljih mono razlikujejo. Kakor je znano, je slovenski jezik v Porabju prisoten v javnem ivljenju le v omejenem obsegu. Zlasti v Monotru, ki opravlja funkcije upravnega centra za Porabje, je institucionalna raba slovenskega jezika zagotovljena do doloene mere le v oli, medtem ko o dvojezinosti v upravi ter o zunanji dvojezinosti (obvestila, razglasi, javna obvestila, napisi itd.) praktino ni mogoe govoriti. Kakor smo e omenili zgoraj, se je v zadnjem asu poveala prisotnost slovenskih kupcev, kar bi utegnilo nekoliko popraviti status slovenskega jezika v Monotru. Objektivno so torej razlike glede prisotnosti madarskega jezika v Lendavi in prisotnosti slovenskega jezika v Monotru velike. Primerjava percepcij pripadnikov manjine na obeh straneh meje glede tega vpraanja pa pokae, da so si ta dokaj blizu. Enak dele Madarov v Lendavi in Slovencev v Monotru namre sodi, da je prisotnost njihovega jezika v javnosti ravno pravnja. e ve, Madari v Lendavi bolj odlono kakor Slovenci v Monotru zatrjujejo, da je jezika manjine v javnosti premalo. Zanimivo je, da se celo dele veinskega prebivalstva (torej Madarov), ki meni, da je slovenine v Monotru premalo, mono pribliuje deleu Slovencev, torej manjine, s taknim staliem. Stalia o poloaju slovenine v Porabju so vsekakor v opreki s splono predstavo, ki je razirjena v Sloveniji. Predstavljeno stanje bi lahko tolmaili na razline naine. Verjetno je treba skromnost oziroma nezahtevnost Slovencev v Porabju glede poloaja slovenine med drugim pripisati dolgotrajnim ne vzpodbudnim izkunjam, ki so se nakopiile ob konstelaciji zunanjih in notranjih dejavnikov, ki so in e doloajo njihov etnini in jezikovni poloaj. Zaradi pomanjkanja druganih vzorov je potreba po utrditvi poloaja njihove materinine v javnosti potisnjena v ozadje. Za jezikovno (in etnino) revitalizacijo se zdi vzpodbudno delovanje slovenskih izobraencev, ki e vidno prispevajo k dvigu poloaja slovenske besede v Porabju. Madari v Prekmurju so izpriali razvito zavest o pomenu prisotnosti jezika manjine v formalnih govornih domenah in s tem vijo raven etnolingvistine vitalnosti. Drugae je s Slovenci v Monotru, ki svojih etnolingvistinih potreb bodisi ne zaznavajo ali jih ne znajo opredeliti. Zgoraj opisane podatke smo sooili z drugimi spremenljivkami, kakor so izobrazba respondentov, poloaj na delovnem mestu, starost itd. Pri veini navedenih spremenljivk ni
293
Albina NEAK LUK
bilo mogoe ugotoviti, da vplivajo na trende, ki smo jih zaznali glede jezikovne zmonosti, govorne dejavnosti ter stali do jezika manjine v javnosti. Ugotovili pa smo razlike v povezavi s starostjo respondentov. Analiza variance podatkov o jezikovni zmonosti in staliih do poloaja jezika manjine ter govorni dejavnosti je pokazala pomembne razlike glede na starost respondentov, kar seje izrazilo v vijih vrednostih pri stareji skupini. Skupaj z drugimi spremenljivkami, ki so povezane s starostjo respondentov (meani zakoni, trendi apostazije in etnine distance itd.), je tudi ob jezikovnih spremenljivkah mogoe iskati potrdilo za Weinreichovo hipotezo o generacijski razsenosti opuanja jezika. Zlasti v Porabju je ob opuanju sporazumevanja v slovenskem jeziku z otroki problem jezikovne kontinuitete iroko odprt. Kakor je mogoe razbrati iz naih podatkov, je slovenska skupnost v Monotru, kar zadeva jezikovne kazalce, na poti opuanja slovenskega jezika. To ne velja le za pomanjkljivo poznavanje slovenskega knjinega jezika, temve tudi za domae nareje, ki ga sorazmerno velik dele ljudi slovenskega porekla ne obvlada ve. Primerjalno je raziskava v prvi vrsti opozorila na velike razlike v jezikovni zmonosti respondentov iz vrst manjine in veine na obeh straneh meje. Kakor smo predvidevali, je dvojezinost v Porabju zlasti znailnost manjine, medtem ko je med pripadniki veinske skupnosti dvojezinost zanemarljiv pojav. V Prekmurju pa so zgodovinske danosti (madarski jezik je na tem ozemlju dolga leta deloval kot dravni jezik) ter institucionalna podpora jeziku manjine (na narodnostno meanem obmoju je madarina uradni jezik) s konceptom institucionalne dvojezinosti prispevale k razirjeni oboj esmrni dvojezinosti (poloaj, ko so dvojezini tudi rojeni govorci jezika veine). Pristop do etnine raznolikosti se v obeh okoljih mono razlikuje. V Monotru so vpraanja etnine druganosti dojemali v prvi vrsti kot zasebno zadevo posameznika oziroma stvar drugorodne skupnosti same. Zato smo ob vpraanjih o znanju in rabi slovenskega jezika pri Madarih (pripadnikih veine) naleteli na zaudenje. Menili so, da jih vpraanje ne zadeva in bi moralo biti namenjeno izkljuno Slovencem. Oitna je bila usmerjenost k zamejitvi vpraanj manjine znotraj skupine oziroma izrivanje vpraanja iz obmoja javnosti ter ire drube. Koncept in dojemanje kulturnega pluralizma v iri drubeni skupnosti v Prekmurju in Porabju se pa mono razlikujeta. Razlike glede etnolingvistine vitalnosti manjin v obeh okoljih so ob temeljnih razlikah v strukturnih faktorjih priakovana in logina posledica. Ob koncu te skice o jezikovnih stikih na levem bregu Mure se mi zdi pomembno umestiti vpraanje jezikovnih stikov v iri soasni okvir: poenotenje sveta, ki kulturni pluralizem postavlja kot svoj credo, bo nedvomno vplivalo na etnolingvistino vitalnost manjih etnij, ne le manjin, temve tudi narodov. Kako, je vpraanje, na katerega nekateri v Sloveniji e opozarjajo.
294
Izbrana literatura: Dular, J. (1986). Ohranjanje maternega jezika pri slovenski manjini v Porabju. Slavistina revija, 34, 2, 121-134. - (1987) Vzgoja in izobraevanje v Gornjem Seniku. V: Madari in Slovenci: Sodelovanje in soitje ob slovensko-madarski meji.Ljubljana. Fishman J.A. (ed.) (1977). Readings in the Sociology of language. Mouton Publishers, The Hague, Paris, New York. Fishman, J. A. (1978). Language and Ethnicity. In Language, Ethnicity and Intergroup relations, J. Giles,J.(ed.), 15-57. London and New York: Academic Press. Fishman, J. A. (1990), What is reversing language shift and how can it succeed? In IVth International Conference on Minority languages, Vol. I, D.Gorter et al. (eds.):, 5-36, Clevedon and Philadelphia: Multilingual Matters. Fishman, J. A., (1989). Language and Ethnicity in Minority Sociolinguistic Perspective. Clevedon and Philadelphia: Multilingual Matters. Giles, H., Johnson, P. (1987). Ethnolinguistic identity theory: a social psychological approach to language maintenance. International Journal of the Sociology of Language, 68, 69-99. Giles, J., Bourhis, R.Y, Taylor, D. M. (1977). Towards a Theory of Language in Ethnic Group Relations. In Language, Ethnicity and Intergroup Relations, J. Giles (ed.), 307-384. London and New York: Academic Press. Greenberg, M.L. (1989). gost Pvel's Prekmurje Slovene Grammar", Slavistina revija 37/1989, 353-364. Hafner Fink, M. (1993). Medetnini odnosi v slovenskem etninem prostoru. Metodoloka izhodia, podatki, vzorec, indeksi. Razprave in gradivo/Treatises and documents 28, 15-27, Ljubljana: Intitut za narodnostma vpraanja. Klinar, P. (1991). Od etninega pluralizma k interkulturalizmu. Migracijske teme, Zagreb, 7 (1), 29-45. Kokolj, M., Horvat B. (1977). Prekmursko olstvo. Murska Sobota, str. 117. Koar - Muki, M. (1984). Slovensko Porabje - Szlovenvidek. Ljubljana Szombathely: Znanstveni intitut Filozofske fakultete. Mejak, R. (1990). Prispevki k spoznavanju slovenske manjine v Porabju. Zbornik za zgodovino olstva in prosvete, 23, 55-103, Ljubljana. Neak Lk, A. (1981).Oris poloaja madarske narodne manjine v Prekmurju v obdobju od 1918-1945. Zgodovinski asopis, letnik 35, 279-286. Neak Lk, A. (1992). Medetnini odnosi in narodna identiteta v mestu Lendava/Lendva Raziskovalni projekt: Medetnini odnosi v slovenskem etninem prostoru, nosilka Albina Neak Lk, A. Sumarni pregled rezultatov. Intitut za narodnostna vpraanja, Ljubljana, 95 str. (S sodelavci). Neak Lk, A. (1993). Medetnini odnosi in narodna identiteta v mestu Szentgotthard/Monoter. Raziskovalni projekt: Medetnini odnosi v slovenskem etninem prostoru, nosilka Albina Neak Luk. Sumarni pregled rezultatov. Intitut za narodnostna vpraanja, Ljubljana, 105 str. (S sodelavci). Neak Lk, A. (1993a). Materinina je imetje. Slovenski koledar (Monoter), 48-52. Neak Lk, A. (1993b). K prouevanju jezikovnega poloaja v Porabju, v: Jezik tako in drugae. Ljubljana, I. trukelj, (ed.), 65-75. Ljubljana: Drutvo za uporabno jezikoslovje
295
Albina NEAK LUK
Slovenije. Popov, . in Vratua, A. (eds.) (1991). Poloaj hrvake, slovenske in srbske manjine na Madarskem. Narodne manjine 2. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Suki, M. (1992). Od Prijatela do Slovenskih utrinkov. Informiranje v slovenskem jeziku med Porabskimi Slovenci. Razprave in gradivo, 26-27, 249-253. Ljubljana: Intitut za narodnostna vpraanja. Sussi, E., Sedmak, D., Tiha asimilacija: psiholoki vidiki nacionalnega odtujevanja. Trst: Zalonitvo trakega tiska. Tajfel, H. (1978). Studies in Intergroup Behaviour. London and New York: Academic Press. Weinreich, U. (1974). Languages in Contact. Mouton, The Hague - Paris. Zorko, Z. (1989). Prekmursko nareje v Porabju na Madarskem, v: XXV. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Franc Zadravec (ur.), 23-35. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Predstavljeno gradivo je sad raziskovalnega dela na projektu Medetnini odnosi v slovenskem etninem prostoru". Gre za interdisciplinarno, longitudinalno in primerjalno raziskavo, ki preuuje kazalce narodnostne identitete ter razmerja med etnijami v stiku vzdol slovenske meje. Projekt izvaja raziskovalna skupina Intituta za narodnostna vpraanja v Ljubljani ob sodelovanju raziskovalcev iz sosednjih drav. Nosilka projekta je prof. dr. Albina Neak Lk. Projekt financira Ministrstvo za znanost in tehnologijo Slovenije. Terensko delo v Monotru in v Lendavi je bilo opravljeno v sodelovanju s sodelavci Oddelka za narodnosti pri Dravni knjinici za tuje jezike v Budimpeti. K uspeni izvedbi terenske faze dela so z organizacijsko in gmotno podporo prispevali Zveza Slovencev na Madarskem, Oddelek za slovanske jezike Pedagoke akademije v Sombotelu ter upanstvo mesta Monoter na madarski strani, na slovenski strani pa Urad za narodnosti Republike Slovenije, Samoupravna skupnost za kulturo in prosveto madarske narodnosti ter obina Lendava. Vsem navedenim se ob tej prilonosti iskreno zahvaljujem. Posebna zahvala velja anketarjem, tudentom Pedagoke akademije v Sombotelu ter sodelavcem, ki so zbirali podatke v Lendavi. Vsem, ki so jih nai anketarji obiskali in so ljubeznivo odgovorili na na vpraalnik, pa se elimo zahvaliti tudi s priujoo tudijo in jim sporoiti, da as, ki so nam ga posvetili, ni tekel v prazno. 2 V skico sem vnesla doloena dopolnila, faktorje, ki po moji presoji bistveno vplivajo na etnolingvistino vitalnost. Pomembno se mi zdi zlasti sodelovanje z matinim narodom, ki ga izvirnik ne vsebuje. 3 Naj ob tem podam terminoloko pojasnilo: Izraz dvojezinost" mi pomeni zmonost sporazumevanja v dveh jezikih, gre torej za lastnost posameznika. Z izrazom diglosija opredeljujem sobivanje dveh jezikov v sporazumevalni praksi doloene jezikovne skupnosti; gre torej za drubeno razsenost. 4 Avtor Bessenyei v delu Jambor szandek" (Dobrohotni namen). Citirano po M. Kokolj, B. Horvat, Prekmursko olstvo, Murska Sobota 1977, str. 98. 5 M. Kokolj, B. Horvat, n. d., str. 117. 6 Podrobneje glej v tudiji Albine Neak Lk (1981), Oris poloaja madarske narodne manjine v Prekmurju v obdobju od 1918-1945, Zgodovinski asopis, letnik 35, 279-286. 7 Glej tudijo M. L. Greenberga gost Pvel's Prekmurje Slovene Grammar, Slavistina revija 37/1989, 353-364.
296
LANGUAGES IN CONTACT IN THE REGION BETWEEN THE MURA AND THE RABA In the region between the Mura and the Raba contacts among at least five languages c^n be observed. In the present paper some issues of contacts between the Slovenian and the Hungarian language are dealt with from the synchronic perspective. In a comparative analysis of the sociolinguistic phenomena in various ethnically mixed areas in the region numerous factors, affecting the linguistic vitality of the minority population, should be taken into consideration. Namely, speakers' perception of the social power and the integrative function of individual language in a contact situation is closely related to the interaction of social factors. The language policy on the left banks of the Mura river, as well as in other Slovenian areas, has been for centuries in the domain of stronger ethnic groups with developed state tradition. Due to its weak social structure the Slovenian community on the left banks of the Mura river was unable to efficiently promote the status of its language. Hence, in an intensive language shift process, its language gradually disappeared form most public domains. After the WWI the fate of a minority befell the native speakers of the Hungarian language, living in the area which was then alloted to the newly created Yugoslavia. However, the status of the Slovenian minority in Porabje (Hungary) and the Hungarian minority in Prekmurje (Slovenia) is hardly comparable. The interaction of the status, demographic and institutional variables in the above said areas, has brought about great differences. The data on the mother tongue and the second language proficiency, as well as the patterns of language behaviour, presented in the paper, reflect this variation. In Porabje, the language shift can be observed also in the family communication. The percentage of parents using their mother tongue in communication with their children is quite low. In Prekmurje, similar trend can be observed with Hungarian speakers, although the percentage of parents using Hungarian with their children is incomparably higher. Along with mother tongue the use of both languages is typical for Hungarians in Prekmurje. On the other hand, in Prekmurje, a considerable number of the majority population (Slovenians) also communicates in both languages in public, thereby showing a positive attitude towards linguistic accommodation. In Porabje, no such tendency has been registered with the majority (Hungarian) population. The perception of the language contact phenomena in both areas is somewhat surprising: in spite of the evident differences in the public status of both minority languages their native speakers expressed almost identical views when asked about the presence of their language in public use. The differences of the language policy in both regions (Prekmurje in Slovenia, Porabje in Hungary) are nowadays reflected as differences in the mother tongue competence, in patterns of speech behaviour, and in the perception of the function of languages in contact.
297
Ljudje ob Muri zbornik Izdajatelja Pokrajinski muzej Murska Sobota Gcseji Mzeum Zalaegerszeg Za izdajatelja Irena Savel Lszl Vndor Urednika Janez Balaic Lszl Vndor Naslovnico oblikoval Sandi ervek Raunalnika priprava Jnos Vucsk Tisk TIPG Murska Sobota Po mnenju Ministrstva za kulturno Republike Slovenije t. 415 - 14/96 z dne 12. 2. 1996 sodi publikacija med proizvode, za katere se plauje 5% davek od prometa proizvodov. ISBN 961-90438-0-4

Ljudje Ob Muri PDF

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Ljudje Ob Muri PDF

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

LJUDJE OB MURI

Npek a Mura mentn Vlker an der Mur Ljudi uz Muru

Natis publikacije je finanno omogoilo Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Uredila Janez Balaic in Lszl Vndor

MURSKA SOBOTA ZALAEGERSZEG 1996

LJUDJE OB MURI Npek a Mura mentn Vlker an der Mur Ljudi uz Mu ru

Vlker an der Mur

Neue Aspekte zur lteren steirischen Siedlungsgeschichte

Kulturni vplivi v prazgodovini v pokrajini ob Muri

Kulturni vplivi v prazgodovini v pokrajini ob Muri

Kulturni vplivi v prazgodovini v pokrajini ob Muri

Kulturni vplivi v prazgodovini v pokrajini ob Muri

T. 2: Bukovnica. Vse keramika. M. = 1:2.

T. 3: Bukovnica. Vse keramika. M. = 1:2.

Kulturni vplivi v prazgodovini v pokrajini ob Muri

T. 4, 1: afarsko, 2-5: Bukovnica. Vse karamika. M. = 1:2.

T. 5, 1: Bukovnica, 2: afarsko. Vse keramika. M. = 1:2.

Kulturni vplivi v prazgodovini v pokrajini ob Muri

T. 6: afarsko. Vse keramika. M. = 1:2.

T. 7: afarsko. Vse keramika. M. = 1:2.

Kulturni vplivi v prazgodovini v pokrajini ob Muri

T. 8: Bukovnica. Vse keramika. M. 1 = 1:3; 2-3 = 1:2.

T. 9, 1: afarsko, 2-7: Bukovnica. Vse keramika. M. = 1:2.

Kulturni vplivi v prazgodovini v pokrajini ob Muri

T. 10: Bukovnica. Vse keramika. M. = 1:2.

T. 11: Bukovnica. Vse keramika. M. = 1:2.

Kulturni vplivi v prazgodovini v pokrajini ob Muri

T. 12: Dolnji Lako. Vse keramika. M. = 1:2.

T. 13: Dolnji Lako. Vse keramika. M. = 1:2.

Kulturni vplivi v prazgodovini v pokrajini ob Muri

T. 14: Dolnji Lako. Vse keramika. M. 1 - 1:4; 2 - 1:2.

T. 15: Dolnji Lako. Vse keramika. M. 1-2 = 1:4; 3-6 = 1:2.

Kulturni vplivi v prazgodovini v pokrajini ob Muri

T. 16: Dolnji Lako. Bron. M. = 1:2.

T. 17: Gornja Radgona. Vse keramika. M. 1 = 1:4; 2-6 = 1:2.

Kulturni vplivi v prazgodovini v pokrajini ob Muri

T. 18: Gornja Radgona. Vse keramika. M. 1-2 = 1:4; 3-7 = 1:2.

T. 19: Gornja Radgona. Vse keramika. M. 1-2, 5 = 1:2; 3-4= 1:4.

Kulturni vplivi v prazgodovini v pokrajini ob Muri

T. 20: Gornja Radgona. Kamen. M. = 1:2.

T. 21: Gornja Radgona. Vse keramika. M. 1 = 1:4; 2-5 = 1:2.

Kulturni vplivi v prazgodovini v pokrajini ob Muri

Npek a Mura mentn

Az urnamezs kultra Dl-Somogyban

THE URNFIELD CULTURE IN SOUTH-SOMOGY

Skupni nalaz kalupa iz Sv. Petra...

Skupni nalaz kalupa iz Sv. Petra...

Skupni nalaz kalupa iz Sv. Petra...

Skupni nalaz kalupa iz Sv. Petra...

Skupni nalaz kalupa iz Sv. Petra...

T. I: Sv. Petar Ludbreki - 1-3 keramika; 4, 5 kamen

T. II: Sv. Petar Ludbreki - sve kamen

Skupni nalaz kalupa iz Sv. Petra...

T. III: Sv. Petar Ludbreki - sve kamen

T. IV: Sv. Petar Ludbreki - 1 , 2 , 6-13 keramika; 3-5 kamen

Skupni nalaz kalupa iz Sv. Petra...

T. V: Sv. Petar Ludbreki - sve keramika

Npek a Mura mentn

SZKE Bla Mikls

A Muravidk kora kzpkori trtnete

SZKE Bla Mikls

A Muravidk kora kzpkori trtnete

SZKE Bla Mikls