ATM protokol (Asynhronous Transfer Mode )

Danilo Skrinjar 3.a

 Asynchronous Transfer Mode (ATM) je napredna implementacija preklapljanja paketov, zaradi katerih lahko dosegamo visoke hitrosti prenosov podatkov preko povezav s prenosom konstantne velikosti paketov po razlinih tehnologijah LAN ali WAN. ATM lahko prenaa: glas, podatke, faks, pretoni video, avdio visoke kvalitete, atm, vemegabitne podatke.

Povezovalna plast
Povezovalna plast je plast v kateri je tudi protokol atm. Povezovalna plast zagotovi zanesljiv prenos okvirjev. Osnovna naloga je odkrivanje napak, ki nastanejo med prenosom po fizinem prenosnem mediju. Pri okvirih z napakami se prenos ponovi. Okvirji so lahko prili na cilj v napanem vrstnem redu. Tudi to napako je potrebno na sprejemni strani odpraviti in okvirje pravilno razvrstiti

Ccitt- International Telegraph and Telephone Consultative Committee

CCITT je definiral ATM leta 1988 kot del Integrated Services Digital Network (BISDN). Zaradi moi in zanesljivosti ATM vpliva na razvoj omrenih komunikacij. Je enako prilagodljiv tako v lokalnih, kot tudi v okoljih prostranih omreij in omogoa izjemne hitrosti (155 Mb/s do 622 Mb/s in ve).

 ATM celice imajo 48 bajtov podatkov. ATM je irokopovezovalnana celina prenosna metoda, ki prenaa podatke v 53bajtnih celicah namesto razlino velikih. Slika prikazuje ATM tehnologijo. Celico sestavlja 48bajtov aplikacijskih informacij s 5 dodatnimi bajti podatkov glave ATM. Na primer, ATM bi razporedil 1000bajtni paket na 21 podatkovnih okvirjev in vsak okvir vstavil v eno celico. Rezultat te tehnologije je, da prenaa med seboj enake pakete.

 Omrena oprema lahko preklaplja in usmerja te enake okvirje veliko hitreje kot okvirje razlinih velikosti. Ta stalna standardizirana celica uporablja opremo kvalitetneje in zmanja delo potrebno za procesiranje prihajajoih podatkov. Te celice enake velikosti tudi pomagajo v planiranju aplikacijske irine povezave. Teoretino lahko tehnologija ATM uporablja do 1,2 gigabitov prenosa na sekundo. Trenutno s pomojo optinih vlaken lahko dosega najvije hitrosti do 622 Mb/s. Veina komercialnih ATM pa uporablja prenose s hitrostjo okoli 155 Mb/s. Na primer, ATM lahko s hitrostjo 622 Mb/s polje vso vsebino enega CD, vkljuno z morebitno grafiko in videom, v manj kot sekundi. e bi enake podatke poskuali poslati z starim 2400baudnim modemom, bi operacija trajala 2 dneva.
Omreje ATM se lahko uporablja z enakimi hitrostmi prenosa v lokalnih in v razprostranih omrejih. S taknim nainom ATM odstrani ovire, ki ga ima uporaba razlinih tehnologij v lokalnih okoljih in v prostranih omrejih.

Atm stikala
ATM stikala (angl. switch)so naprave z ve prikljuki, ki lahko delujejo kot: razdelilniki za prenos podatkov od enega raunalnika do drugega v istem omreju, usmerjevalnikom podobne naprave za posredovanje podatkov z visokimi hitrostmi v oddaljena omreja. ATM stikala omogoajo multipleksiranje V nekaterih omrenih arhitekturah, kot sta na primer ethernet in token ring, lahko samo en raunalnik poilja naenkrat. Slika prikazuje tri postaje, ki poiljajo podatke stikalu ATM, ki lete hkrati poilja v omreje ATM.

Trenutna topologija omreja uporabnikov na osnovi tehnologije ATM

IPprekATM
Sredi devetdesetih let so ponudniki internetnihhrbteninih omrezij zaeli IPhrbtenice graditi prek ATM-omrezij. Glavna razloga za to sta bila dva: veja pasovna irina mnost prometnega inniringa, ki omogoa ATM.

 Atm kot tehnologija se je mono razirila v hrbteninih omrejih operaterjev, z vpeljavo adsl pa tudi do samega uporabnika.To tehnologijo intenzivno uporabljajo skoraj vsi operaterji
Kanali v vmesniku ATM so zasedeni samo takrat, ko se po njih prenaajo podatki (zvok, signali, ...), preostali as pa je razpololjiva pasovna irina kanala na voljo drugim povezavam.

Telekomunikacijske storitve v irokopasovnem omreju ATM