Fizika anatomskega slikanja

Elektronska paramagnetna resonanca

omen Jan S Ivan Kukuljan 14. januar 2013

Kazalo
1 Uvod 2 Elektronska paramagnetna resonanca 2.1 Interakcije med elektroni in snovjo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 Slikanje z EPR 3.1 Slikanje v X-pasu . . . . . . . . . . 3.2 Slikanje v L-pasu . . . . . . . . . . . 3.3 EPR slikanje pri visokih poljih . . . . 3.4 Radiofrekven cno slikanje . . . . . . . 3.5 Slikanje z Overhausserjevim efektom . 2 3 4 6 6 7 7 7 7

. . . . .

. . . . .

. . . . .

. . . . .

. . . . .

. . . . .

. . . . .

. . . . .

. . . . .

. . . . .

. . . . .

. . . . .

. . . . .

. . . . .

. . . . .

. . . . .

. . . . .

. . . . .

. . . . .

. . . . .

. . . . .

. . . . .

. . . . .

. . . . .

. . . . .

. . . . .

. . . . .

. . . . .

Uvod

Elektronska paramagnetna resonanca (EPR) ali tudi elektronska spinska resonanca (ESR) je v svoji osnovi sorodna bolj raz sirjeni jedrski magnetni resonanci (NMR). Obe izkori s cata interakcijo med magnetnimi dipolnimi momenti in zunanjim magnetnim poljem. Razlika med metodama je, kot ze ime pove, da EPR izkori s ca magnetne momente, ki so povezani z elektroni. Paramagnetizem je pojav, ki ga opazimo v nekaterih snoveh, kjer so prisotni nesparjeni elektroni in s tem od ni c razli cni elektronski magnetni momenti. Ko tako snov postavimo v zunanje magnetno polje, opazimo da je magnetno polje v snovi ve cje od zunanjega, ker se magnetni momenti, ki so v njej prisotni do neke mere uredijo v smeri zunanjega polja in s tem prispevajo k lokalnemu magnetnemu polju. EPR je ena izmed najbolj direktnih in ob cutljivih tehnik za preu cevanje paramagnetnih materialov. Ce paramagnetno snov postavimo v stati cno magnetno polje, se energijski nivoji zaradi magnetnih momentov elektronov razcepijo. Ko na tak vzorec posvetimo z elektromagnetnim valovanjem v obmo cju mikrovalovnih frekvenc s tem vzbujamo prehode med stanji magnetnih dipolov, kar se v spektru odra za kot absorpcijska crta. Ker pa elektroni v snovi niso prosti, ponavadi v spektru vidimo ve c crt, kar je posledica interakcij med elektronskimi magnetnimi momenti, elektronskimi in jedrskimi magnetnimi momenti, sklopitvami med tirno in spinsko vrtilno koli cino in tako naprej.

Slika 1: Shematski prikaz EPR spektrometra.

Elektronska paramagnetna resonanca

Elektroni so nabiti delci s spinom. Za proste elektrone velja, da je njihova spinska vrtilna koli cina enaka S (S + 1), kjer je S spinsko kvantno stevilo. Zaradi Heisenbergovega principa nedolo cenosti lahko hkrati poznamo samo eno komponento in kvadrat velikosti spinske vrtilne koli cine. Komponenta, ki si jo ponavadi izberemo je tista v smeri osi z. Kadar se ukvarjamo s prostimi delci, lahko os z usmerimo poljubno v prostoru, ko pa dodamo se magnetno polje, mora os z vedno kazati v smeri polja. Komponenta spinske vrtilne koli cine v smeri z lahko v splo snem zajame 2S + 1 vrednosti 1 , pomeni samo dve mo znosti (MS = S, S + 1, ..., S 1, S ), kar v primeru elektrona, kjer je S = 2 1 (MS = 2 ). V povezavi s spinsko vrtilno koli cino pa ima elektron tudi svoj magnetni moment : = ge B S (S + 1) (1)

Oziroma komponento magnetnega momenta v smeri magnetnega polja (osi z): z = ge B MS (2)

V zgornjih ena cbah je B = 2e me Bohrov magneton in ge 2 elektronsko giromagnetno razmerje. Ker lahko tretja komponenta spina in posledi cno s tem tretja komponenta magnetnega momenta zavzameta samo dve vrednosti bo v magnetnem polju tretja komponenta elektronskega magnetnega momenta kazala v smeri polja, ali pa v nasprotni smeri. Dokler nimamo nobenega magnetnega polja sta stanji degenerirani, imata enako energijo. Ko vklopimo magnetno polje se stanji razcepita. Energija magnetnega dipola v magnetnem polju je enaka: E = z B (3)

Dobimo dva nova energijska nivoja, pravimo jima tudi Zeemanova nivoja, ki ustrezata spinoma gor in dol. Razlika energije med tema nivojema je sorazmerna z magnetnim poljem in je E = ge B B . Prehode med obema stanjema lahko vzbudimo z elektromagnetnim valovanjem prave frekvence. Tu nastopi pojem resonance v EPR. Energija vpadnega elektromagnetnega valovanja mora biti enaka energijski razliki med nivojema: E = ge B B = (4)

Slika 2: Shemati cni prikaz razcepa stanj z MS = 1 2 Vidimo da bo polo zaj absorpcijske crte odvisen od jakosti stati cnega magnetnega polja, zato je bolj prikladno govoriti o absorpcijskih crtah v jeziku vrednosti g . g= B B 3

Slike EPR spektrov so navadno prvi odvodi absorpcijskih spektrov. Pri EPR spektroskopiji ponavadi uporabimo konstantno frekvenco vpadnega elektromagnetnega valovanja (tipi cne frekvence so 1GHz , 9.5 GHz in 35 GHz, znane tudi po imenih L, X in Q pasovi) in se s spreminjanjem homogenega magnetnega polja v katerem je vzorec vozimo po spektru. Mehanizem preko katerega spini interagirajo z elektromagnetnim valovanjem nam je znan ze iz NMR. Ker celoten spin elektrona oklepa s smerjo magnetnega polja nek kot, bodo elektronski magnetni momenti precedirali okoli smeri magnetnega polja z larmorjevo frekvenco. Ko ima magnetna komponenta vpadnega elektromagnetnega vala, ki mora biti pravokotna na smer stati cnega magnetnega polja, frekvenco enako larmorjevi frekvenci precedirajo cih elektronskih magnetnih momentov, lahko pride do izmenjave energije in prehoda med stanji.

Slika 3: Dovoljeni orientaciji spinov in ustrezna larmorjeva precesija. Tretji komponenti spinov sta v smeri osi z (magnetnega polja), celoten spin pa je nekje na pla s cu sto zca oziroma ob vklopu magnetnega polja precedira okoli osi z Vpadno valovanje pa lahko z enako verjetnostjo povzro ci tudi emisijski prehod iz stanja z vi sjo energijo v stanje z ni zjo energijo. Posledi cno je prese zek absorpcije sorazmeren z zasedenostjo obeh stanj, ki jo podaja Boltzmanova statistika: N = eE/kT N (5)

Pri sobni temperaturi (300K ) in stati cnem magnetnem polju gostote 300mT je zasedenost stanj pribli zno enaka, z majhnim prese zkom v ni zjem energijskem stanju, kar pomeni da bomo v spektru videli absorpcijsko crto. To bi hitro pripeljalo do izgube EPR signala, ko bi se populaciji obeh nivojev zaradi absorpcije energije izena cili in bi bila emisija enaka absorpciji. K sre ci pa se elektroni lahko znebijo energije na ve c na cinov in spet padejo v ni zje energijsko stanje. Dve taki relaksaciji sta, podobno kot pri NMR, spinsko-mre zna (z relaksacijskim casom T1 ) in spinsko-spinska (z relaksacijskim casom T2 ). Z njima je povezana sirina spektralnih crt: H 1 1 + T1 T2 (6)

2.1

Interakcije med elektroni in snovjo

Do zdaj so vse ugotovitve bazirale na prostem elektronu v magnetnem polju. V snovi so elektroni podvr zeni mnogim elektrostati cnim in magnetnim interakcijam z drugimi delci, kar zakomplicira resonance. Da si znamo z EPR spektrom pomagati pa moramo poznati te interakcije. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z EPR, si pomagajo s t.i. spinskim hamiltonijanom, v katerem upo stevajo interakcije med elektroni in jedri, ter njihove medsebojne interakcije. EPR spekter potem predstavlja dovoljene prehode med lastnimi stanji tega hamiltonijana. Glavna odstopanja v spektru (odstopanja g ) pridejo od sklopitve spinske vrtilne koli cine s tirno in zaradi notranjih polj v materialu, ki jih povzro cajo lokalni elektronski ali jedrski magnetni momenti. Ko je v paramagnetnem centru 4

prisotno eno ali ve c jeder z od ni c razli cnim spinom, pride zaradi interakcije med nesparjenim elektronom in jedrom do nadaljnjih zeemanskih razcepitev in novih mo znih prehodov. Temu pravimo tudi hiperna struktura spektra. Poglejmo si primer sistema, kjer imamo elektron s spinom MS in jedro z jedrskim spinom (izospinom) MI . Energijo sistema podaja ena cba: E (MI , MS ) = ge B BMS gN N BMI + hA0 MS MI (7)

Tu so gN giromagnetno razmerje za jedro, N , jedrski magneton, in A0 izotropna sklopitvena kon1 sedaj upo , dobimo stiri energijske stanta. Ce stevamo da lahko MS in MI zavzameta vrednosti 2 nivoje. Za prehode med temi nivoji veljajo izbirna pravila: M I = 0 MS = 1 (8)

Tako dobimo dva mo zna prehoda med stanji, ki ju v spektru vidimo kot dve absorpcijski crti. Ce se pove camo stevilo ekvivalentnih jeder, ki sodelujejo pri teh interakcijah postane spekter bolj kompleksen, kar ponazarja spodnja slika:

Slika 4: V tabeli vidimo relativne intenzitete crt za serijo jeder z razli cnimi vrednostmi I . Za I = 1 2 intenzitete crt sledijo Pascalovemu trikotniku. Na desni sliki je primer EPR spektra za radikalni(?) anion naftalina v topilu iz tetrahidrofurana.

Slikanje z EPR

Za elektronsko magnetno-resonan cno slikanje (EMRI) je osnovna zahteva, da so v snovi, ki jo slikamo prisotni nesparjeni elektroni. V ve cini snovi to seveda ni res, zato uporabimo t.i. spinske sonde. To so ponavadi prosti radikali ali ioni prehodnih kovin, ki jih dodamo snovi da dobimo EPR signal. Za EMRI se v glavnem uporablja CW (continuous-wave) na cin slikanja, saj so relaksacijski casi za elektrone ( s) veliko kraj si, kot za jedra ( 100ms) in je tako uporaba pulznega na cina ena te slikanja tehni cno bolj zakomplicirana. Se zava, ki se pojavi pri EMRI je pasovna sirina EPR spektra, kar skupaj s sirokimi spektralnimi crtami zahteva uporabo velikih magnetnih gradientov (100-1000 krat ve cji kot pri NMRI). v magnetno polje spektrometra, ki smo ga pokvarili z gradienti, postavimo dva vzorca, Ce bo, zaradi odvisnosti resonance od polja, samo eden v resonanci z oscilirajo cim magnetnim poljem. Drugega lahko v resonanco pripeljemo s spreminjanjem gradientov. Ker lahko gradiente spreminjamo v treh dimenzijah, lahko na ta na cin dolo cimo relativni polo zaj med vzorcema oz. naredimo sliko. Sliko dobimo tako da posnamemo spektre ob vrsti razli cnih magnetnih gradientov, ki predstavljajo projekcije v spektralno-prostorski ravnini.

3.1

Slikanje v X-pasu

Kot ze omenjeno, delamo EPR eksperimente ponavadi pri konstantni frekvenci elektromagnetnega valovanja in in s cemo resonance s spreminjanjem homogenega magnetnega polja. Ena od teh frekvenc je 9GHz . Ko delamo pri tej frekvenci, re cemo tudi da delamo v X-pasu. Slikanje z EPR na frekven cnem obmo cju pasu X je prostorsko omejeno, saj imajo elektromagnetni valovi te frekvence v snovi omejen doseg. Tako smo zaradi absorpcije valovanja pri slikanju nepolarnih vzorcev omejeni na velikost vzorca okoli 10mm, velikost polarnih vzorcev pa na 1.5mm. Ocena resolucije, ki jo dose zemo pri tej frekvenci je pribli zno 10 10 10m3 , ce je v takem vokslu vsaj 1mM ol spinov. Na tem mestu naj omenimo se, da koncentracije spinov ne smemo poljubno pove cevati, saj to vodi do siritve spektralnih crt, zaradi interakcij med spini, kar pomeni da se resolucija slab sa. Primer dvodimenzionalne spektralno-prostorske slike je na spodnji sliki:

Slika 5: Dvodimenzionalna slika stirih zrnc trdnega DPPH (diphenylpicrylhydrazyl). Sliko so dobili iz 60 EPR spektrov, ki predstavljajo projekcije preko 180 kota.

3.2

Slikanje v L-pasu

Slikanje v L pasu je slikanje pri frekvencah 1GHz in omogo ca studiranje ve cjih vzorcev (do 25mm). Ena izmed biolo skih aplikacij te metode je bilo studiranje koncentracij kisika v srcu podgane. Podobna metoda je uporabna se za studiranje vrste drugih problemov v ziologiji in medicini (metabolizem, porazdelitev prostih radikalov). Resolucije, ki jih lahko dose zemo so odvisne od uporabljenih spinskih sond. Najbolj se resolucije, ki jih lahko dose zemo, so reda velikosti 100m pri vzorcu dimenzije 25mm, ce uporabimo spinsko sondo, ki ima samo eno EPR spektralno crto (npr. C (Ar3 )). Ponavadi so te resolucije nekoliko slab se in sicer med 0.1 2mm.

3.3

EPR slikanje pri visokih poljih

Z uporabo superprevodnega elektromagneta, ki ustvarja polje gostote 5T je pri frekvenci 140GHz mogo ce studirati procese, ki potekajo na razdaljah manj sih od 10m, kot so difuzija, nastajanje defektov v obsevanih vzorcih in lomljenje polimerov pri razli cnih obremenitvah.

3.4

Radiofrekven cno slikanje

Ker z polju v obmo cju mikrovalovnih frekvenc ne moremo slikati objektov, ki so ve cji od nekaj centimetrov, bi radi prilagodili EMRI napravo na slikanje pri ni zjih frekvencah. Pri frekvenci 300M Hz ima EM valovanje vdorno globino pribli zno 7cm. Narejena je bila vrsta studij z RF EMRI na mi sih, v katerih so studirali porazdelitev kisiska v tumorjih, odziv tumorja na peruoroogljike in njihovo potencialno uporabnost pri radioterapiji, detetekcijo hidroksilnih radikalov v obsevanih tumorjih...

3.5

Slikanje z Overhausserjevim efektom

Zaradi sirokih spektralnih crt, na katere naletimo pri EPR je na sa prostorska lo cljivost pri slikanju slab sa kot pri slikanju z MRI. Obstaja pa trik, s katerim lahko izkoristimo visoko lo cljivost slikanja z MRI in visoko ob cutljivost slikanja z EPR, ki izkori s ca Overhausserjev efekt. To naredimo tako, da pri sliki uporabimo dvojno resonanco, pri kateri kombiniramo protonski MRI z EPR. Med zajemanjem signala za MRI obsevamo vzorec pri resonan cni frekvenci prostih radikalov. Overhausserjev vedno efekt povzro ci oja cenje MRI signala na obmo cju kjer imamo proste radikale za faktor 100. Se ohranimo prostorsko lo cljivost MRI, toda izgubimo podatke o EPR spektru.

Literatura
[1] J.A. Weil, J.R. Bolton Electron Paramagnetic Resonance: Elementary Theory and Practical Applications, 2nd ed. (John Wiley & Sons, Inc., Hoboken, New Jersey, 2007) [2] C.C. Rowlands D.Murphy, EPR Spectroscopy, Theory in Encyclopedia of Spectroscopy and Spectrometry, vol. 1, 1st ed. edited by J.C. Lindon, G.E. Tranter, J.L. Holmes (Academic Press, 2000) [3] L.H. Sutclie EPR Imaging in Encyclopedia of Spectroscopy and Spectrometry, vol. 1, 1st ed. edited by J.C. Lindon, G.E. Tranter, J.L. Holmes (Academic Press, 2000)