Strupi v nai hrani

http://www.GlobeTransformer.org

Anton Komat

Prepis predavanja

neodvisnega raziskovalca in ekologa, g. Antona Komata

Datum predavanja: 18. marec 2004 Kraj: Restavracija Zvezda, Murska Sobota Zadnja sprememba dokumenta: 29. oktober 2007

tu ne gre za nobeno politiko, tu gre za osveanje in cilj tega je, da osveeni ljudje potem lahko pritisnejo na politiko in zahtevajo rezultate. To pomeni bolj prijazno, bolj zdravo Slovenijo. Mislim, da je to temelj, ne da zidamo vedno nove stebre rueega zdravstvenega sistema, ki bo enkrat zgrmel vsem na glavo.

Anton Komat

-1-

Strupi v nai hrani

http://www.GlobeTransformer.org

Anton Komat

Na spletnem naslovu

najdete ta prepis v obliki spletne strani in kot PDF datoteko. Na voljo so tudi audio posnetki celotnega predavanja.
Opomba: Iz nam neznanega razloga predvajalnik WinAmp v nekaterih primerih ne zna odpreti teh audio posnetkov. V takem sluaju si ga prosimo nadgradite na najnovejo verzijo na spletnem naslovu http://www.winamp.com ali si shranite datoteke na disk in jih odprite s kakim internetnim brskalnikom ali drugim ustreznim programom kot so Windows Media Player, BS Player, Real Player, QuickTime Player, iTunes itd.

Dodatna poslastica za vse, ki jih bo tematika pritegnila: od strani 40 naprej boste v dodatku C nali veliko zanimivih povezav, zbranih v nekajletnem asovnem obdobju.

Informirajte se in pridobljeno znanje delite s svojim prijatelji in sorodniki! Gre za varen obstoj lovetva takega, kot ga poznamo danes.

In nikar ne obupajte, skupaj bomo zmogli to zahtevno nalogo

-2-

Strupi v nai hrani

http://www.GlobeTransformer.org

Anton Komat

Kazalo
(za skok na izbrano poglavje lahko enostavno kliknete nanj z orodjem v obliki roke)

Anton Komat ................................................................................................................................................. 4 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Evropski ukrepi glede strupov v okolju .......................................................................................... Zamolano hormetino naelo ......................................................................................................... Biomagnifikacija .................................................................................................................................... Hormonski motilci in nastanek raka ............................................................................................... Razvojne anomalije plodov ................................................................................................................ Kako se lahko zavarujemo pred strupi? .......................................................................................... E-ji (aditivi ali dodatki v hrani) ......................................................................................................... Gensko spremenjeni organizmi ......................................................................................................... Voda kot faktor nacionalne varnosti ................................................................................................ 5 7 13 16 19 21 24 29 33

Dodatek A: E-ji tabela zdravju zelo nevarnih aditivov v hrani (po Antonu Komatu) ............................ 37 Dodatek B: Velike nesree s kemijskimi snovmi ............................................................................................... 38 Dodatek C: Zanimive povezave ............................................................................................................................... 40 Onesnaenje voda ........................................................................................................................ 40 Vodni stres in vojne za vodo ....................................................................................................... 42 Pesticidi ........................................................................................................................................... 43 Strupi v hrani .................................................................................................................................. 44 Motnje plodnosti ........................................................................................................................... 44 Ekoloko kmetijstvo .................................................................................................................... 45 Okube s hrano ............................................................................................................................. 46 Ekologija in klimatske spremembe ........................................................................................ 46 Genske manipulacije ................................................................................................................... 49 Lakota v svetu ................................................................................................................................ 50 Vegetarijanstvo in zdrav nain ivljenja ................................................................................ 51 Rakava obolenja ............................................................................................................................ 52 Aditivi ............................................................................................................................................... 53 Okoljska politika ........................................................................................................................... 53 Dr. Janez Drnovek ...................................................................................................................... 54 Koristne spletne strani ................................................................................................................ 55
-3-

Strupi v nai hrani

http://www.GlobeTransformer.org

Anton Komat

nazaj na kazalo

Anton Komat
je slovenski biolog, svobodni raziskovalec, pisec knjig in publicist, predavatelj in poet, samotni iskalec in aktivist, predvsem pa lovek, ki globoko verjame v simbiozo ivljenja planeta, srni zagovornik simbiotskega loveka:

Kratka predstavitev: Rojen je bil leta 1951 pod Ronikom. Najlepa leta svoje mladosti je pohajal po irjavah ljubljanskega Barja in Krimskih gozdovih. Krim in Barje sta mu vtisnila prvi ivljenjski peat, kajti prav tam je priel spoznavati skrivnosti ivljenja in neskonna obzorja duhovne svobode. Ko se je zavedel, da resnice svojega bivanja ne bo nael pod mikroskopom pozitivizma ali v epruvetah materializma, je prekinil tudij medicine in geologije, ter se podal v irni svet. Dobro desetletje je preivel kot vodja projektov v tujini in v polnosti doivel Orient in Afriko. Stik s starodavnimi civilizacijami Mezopotamije in Nila je vtisnil drugi ivljenjski peat. Izziv je bil prevelik in ni se mu mogel upreti. lovek in Narava, ruilni tru tehnologije in ivljenjska modrost sobivanja. Sedaj je tu, svobodni raziskovalec, pisec knjig in publicist, predavatelj in poet, samotni iskalec in aktivist, predvsem pa lovek, ki globoko verjame v simbiozo vsega ivljenja planeta, srni zagovornik simbiotskega loveka. Slovenski strokovni in laini javnosti je znan predvsem kot neumoren predavatelj in neustraen borec za ohranitev iste pitne vode, v oeh nekaterih tako reko glavni slovenski eko-terorist. Delo:
pisec knjig Pesticidi, ubijalci ivljenja (1995), Nespametni bodo ejni (1997), Zaton Prometejeve dobe (2000), sourednik in soavtor knjige Dragonja (1999), pisec spremne tudije k prevodu knjige Jeremyja Rifkina Stoletje biotehnologije (2001), avtor pravljice Narava, moja prijateljica v zbirki pravljic Kresnica na dlani (2005), pisec romana Onkraj bregov Velike reke (2005), avtor knjige Dinozavri (2007), avtor preko 500 samostojnih lankov v poljudnoznanstvenih in popularnih revijah, scenarist in strokovni sodelavec TV serije v sedmih delih Kako zelena je moja dolina (Gorenjska TV, 1998/2000), strokovni sodelavec filmov RTV SLO iz serije Dosje: Slovenske vode v kozarcu (1997) in Voda (2000), scenarist in sovoditelj serije tirih TV filmov z naslovom Zadnji problem loveke vrste (TV Pika, 2004), scenarist in sovoditelj serije 14 TV filmov Slovenski vodni krog (RTV SLO, 2004/2005), scenarist, redaktor in pripovedovalec v filmih RTV SLO Vse poti vodijo k vodi (2006) in Potovanja rastlin (2006), scenarist, redaktor in voditelj serije 20 TV filmov RTV SLO: Slovenski gozdovi (2007/2010), scenarist in voditelj serije RTV SLO Varuhi Vrbovega loga (2007/...), predavatelj v programih Zavoda za olstvo RS, od leta 1996 stalni lan Medresorne komisije za kemino in bioloko varnost RS, od leta 2004 lan mednarodne zveze pisateljev PEN CLUB International. Avtorjeva esta knjiga, Simbiotski lovek, izide leta 2007. -4-

Strupi v nai hrani

http://www.GlobeTransformer.org

Anton Komat

nazaj na kazalo

1 Evropski ukrepi glede strupov v okolju

G. Peter Per, st.: Veste, da imamo v kratkem Dan vode in v poastitev tega Dneva vode imamo to predavanje in vas pozdravljam v imenu Civilne pobude za isto pitno vodo v Pomurju, Drutva radiestezistov in bioenergetikov in Pomurskega ekolokega centra. Zadevo bi danes zaeli z enim lankom iz Nedela, ki je bil objavljen 23.11.2003, lansko leto. Hoem vam prikazati, kako gleda Evropa na te stvari, ki jih mi [danes] obravnavamo. In sicer:

Boo Maanovi iz Bruslja

Strupeni koktajl v krvi Margot Wallstrm

Pa tako dobro sem se poutila, je skoraj potarnala Margot Wallstrm, ko je na tiskovni konferenci predstavljala izsledke nenavadne laboratorijske analize krvi.

Kadar je treba javnost mobilizirati za koristno stvar, so bruseljski komisarji marsikdaj pripravljeni razkriti tudi podatke, ki jih navadni smrtniki skrivamo celo pred najblijimi. Grka komisarka za socialne zadeve Ana Diamantopulu je sredi kampanje proti spolnemu nadlegovanju na delovnem mestu gladko in brez ovinkarjenja povedala, da je kot pripravnica med stairanjem v biroju atenskih arhitektov imela izkunjo, kakrne enske obiajno zakopljejo v najbolj skrite predale neljubih spominov. Kajpak sem takoj dala odpoved, je preseneenim novinarjem, ki jim je prostoduno priznanje zaprlo usta, pojasnila Diamantopulujeva. Za vsak primer, da ne bi morda kdo pomislil, kako je vranje rna staistka nasedla nagovarjanju v slubi. Komisarka za okolje Margot Wallstrm, najbolj simpatina lanica Prodijeve ekipe, eravno na pragu Abrahama ni najmlaja ta ast pripada e omenjeni 44-letni grki kolegici se je spopadla z drugano izkunjo. Vkljuila se je v skupino 156 prostovoljcev, pri katerih so na pobudo okoljevarstvene organizacije Word Wildlife Fund (WWF) iskali sledi 77 zdravju nevarnih keminih snovi v krvi. Svetlolasa vedinja, ki je hkrati edina med komisarji brez fakultetne diplome, kar pa nekdanji raunovodkinji v hranilnici Alfa v Karlstadtu ni prepreilo hitrega politinega vzpona, kajti pred prihodom v Bruselj je zaporedoma nanizala kar tri ministrske funkcije (za zaito uporabnikov, pravice ensk in mladino ter za kulturo in socialne zadeve), je lahko kar zadovoljna, kajti po izvidu iz laboratorija ima v krvi samo 28 strupenih substanc, eno ve od povpreja v raziskavi. Tudi e ivimo zdravo, se v naem telesu kopiijo kodljive snovi: od derivatov broma, klora, pesticidov do zloglasnih poliklorbifenilov (PCB), ali preprosteje sintetinih organskih substanc, ki so v Belgiji pred tirimi leti povzroile afero z dioksinskimi kokomi. Strupi prihajajo v kri s hrano, oddajajo pa jih tudi obleka, pohitvo in gospodinjski aparati, zatrjujejo znanstveniki. Kemine spojine iz skupine PCB, recimo, dodajajo barvam, da bi prepreili vnetljivost izdelkov iz plastike. Izpostavljanju tem snovem se ni mogoe izogniti, zato prav vsi hodimo po svetu s strupenim koktajlom v krvi kakor se je zlovee, a domiselno izrazil toksikopatolog z liverpoolske univerze Vyvyan Howard.

-5-

Strupi v nai hrani

http://www.GlobeTransformer.org

Anton Komat

Vrsta in koncentracija strupov se razlikujeta glede na prehranjevalne navade, ivljenjsko okolje in rojevanje otrok. Pri efu liberalne skupine v evropskem parlamentu Grahamu Watsonu so laboranti nali 31 zdravju kodljivih snovi, med poskusnimi zajci pa je imel najvijo stopnjo gama HCH, kar po prozainem pojasnilu analitikov potrjuje, da je odraal na anglekem podeelju v estdesetih letih, ko so kmetje na veliko uporabljali pesticide. Nevarne snovi se z mater prenaajo na novorojenke. Neka vedska raziskava zatrjuje, da se po estmesenem dojenju koliina strupov v telesu mater zmanja za polovico, dojenki pa prav v tem asu z mlekom prejmejo 16 odstotkov vseh keminih snovi, ki jih bodo deleni v ivljenju, kar pomeni, da so od 70- do 100-krat bolj izpostavljeni od odraslih. Druga tudija, tokrat nizozemska, prinaa e bolj skrb vzbujajoo ugotovitev: nosenice, ki na zarodke prenaajo veliko keminih substanc, rojevajo otroke z nijo inteligenco, slabo imunsko odpornostjo in hormonskimi teavami. Ali naj torej matere, kot je Wallstrmova, ki je dojila oba sinova Viktorja in Erika, otroke raje hranijo z industrijskimi pripravki? Nikakor ne, odgovarja prof. Howard, kajti v materinem mleku je veliko drugih koristnih snovi. Kljub intenzivnim prizadevanjem znanstvenikom doslej ni uspelo ugotoviti posledic 99 odstotkov kodljivih keminih snovi za zdravje ljudi in okolje, zato je treba sistematino preuevati vse, ki jih v industriji ali kmetijstvu uporabljajo v vejih koliinah. In prav to naj bi omogoil novi pravni instrument za klasifikacijo, kontrolo in izdajo dovoljenj za uporabo keminih derivatov, ki sta mu avtorja Margot Wallstrm in finski kolega Erkki Liikanen, v bruseljski komisiji pristojen za podjetnitvo nadela optimistino zvenei naziv REACH. Zakon o keminih substancah ne bo zastonj, kajti opuanje najnevarnejih snovi (med enim in dvema odstotkoma vseh kemikalij, ki jih zdaj uporabljajo v razlinih proizvodnih vejah) bi industrijo stalo 2,3 miljarde evrov v enajstih letih, porabniki pa naj bi bili zaradi podraitev prikrajani za med 2,8 in 5,2 miljarde evrov v petnajstletnem obdobju. A eravno bodo koristi krepko odtehtale stroke, kajti v prihodnjih tridesetih letih bi REACH lahko omogoil ni manj kot 50 miljard evrov prihrankov v zdravstvu, so se iz industrijskih krogov vsuli glasni zadrki, e preden so iz palae Breydel, kjer stoluje Prodijeva komisija, predlog zakona sploh poslali v razpravo evropskemu parlamentu in ministrskemu svetu Unije.

Morda pa bi namesto Margot Wallstrm kazalo kri odvzeti direktorjem velikih keminih drub?

Mislim, da nam ta lanek marsikaj pove in mislim, da bi marsikomu pri nas na elu z naim ministrom za zdravstvo tudi veljalo odvzeti kri, da bi videli, koliko svinjarije imajo v svoji krvi. Upam, da se zaradi tega ne obnaajo tako, vendar izgleda, da je njihovo obnaanje, kar se tie teh naih pobud, na alost zelo podobno temu, kar se dogaja recimo s keminimi drubami. Ne bomo trdili, da so pod vplivom teh keminih drub, ampak po dozdajnjih izkunjah recimo ko smo pred dobrima dvema letoma sproili nao Civilno pobudo za isto vodo, smo doiveli marsikaj, marsikakne odklone, in podobno precej tega bo povedal tudi gospod Komat, ki je lan nae Civilne pobude. Tiste podpise, ki smo jih poloili gor na Ministrstvo za zdravstvo, so e sedaj tam, ampak kakih velikih efektov do zdaj ni bilo. Na sreo ali pa nesreo mislim, zdaj ko gremo v Evropsko skupnost, pa nas bo ta prisilila, da se bomo zaeli drugae obnaati, kajti zdravje je ena najbolj dragocenih dobrin tudi v Evropski skupnosti. In ga je treba zelo uvati in postaja vedno draje. In mislim, da se tega vedno bolj zavedajo vsi ekonomisti, da je veliko ceneje koruzo nekje kupovati, kot jo tu pridelovati in unievati svoje okolje. Tu imamo po tematiki vodo mislim, da veste zakaj, ne bom posebej poudarjal potem imamo hormonske motilce, aditive v hrani, dodali bomo pa e nekaj besed o gensko spremenjeni hrani, ki je sedaj postala zelo aktualna. Zato, ker nam hoejo Ameriani na vsak nain vsiliti svojo gensko spremenjeno hrano, ki je ne morejo skoraj nikjer po svetu prodati. Hrvati so se tu nekako pa poskuali boriti proti, koliko so uspeli, ne vem ... Zdaj pri nas pa zadeva e ni isto reena. Bo potem ve povedal gospod Komat. Hvala lepa.
-6-

Strupi v nai hrani

http://www.GlobeTransformer.org

Anton Komat

nazaj na kazalo

2 Zamolano hormetino naelo

G. Anton Komat: Lep pozdrav vsem skupaj! Jaz sem hvaleen tem besedam gospoda Pera, ker [nam] je pokazal eno sliko, kako nastopajo evropski politiki z lastnim vzgledom, kako vsaj poskuajo dajati vtis dravljanom Evrope, da jim ni vseeno, kaj se z njimi dogaja. Po drugi strani pa vidimo nae bolj uboge male politike, kako poskuajo prikriti probleme in jih pomesti pod preprogo in jih prenesti v naslednje generacije. Pravim hvala bogu, da gremo v Evropo, da bo ta slovenski ribnik malo prepihan, da bo ta megla na juni strani Alp majkeno bolj prosojna in da bodo nekateri spoznali, da je precej ve vredno nae zdravje, kot je stanje ene bilance ene firme. Ker mi vsi dobro vemo, da so ekonomisti olani zato, da razmiljajo od bilance do bilance in da politikovo oko in srce in dua ne seejo dlje kot do naslednjih volitev to je tiri leta. To je premalo za narodovo zdravje, za neko perspektivo, za postavljanje neke bolj prijazne Slovenije, ki si jo konec koncev vsi zasluimo. Moram povedati kakor jaz razumem to pobudo, ki se tu dogaja da tu ne gre za nobeno politiko, tu gre za osveanje in cilj tega je, da osveeni ljudje potem lahko pritisnejo na politiko in zahtevajo rezultate. Zato pravim, da letos je vstop v Evropo, da so tudi volitve, ampak ne zato, da se bodo menjale elite, ampak da bodo tiste elite naredile to, kar narod hoe. To pomeni bolj prijazno, bolj zdravo Slovenijo. Mislim, da je to temelj, ne da zidamo vedno nove stebre rueega zdravstvenega sistema, ki bo enkrat zgrmel vsem na glavo. Namre, tako kot fitofarmacevt danes diha ubogemu kmetu za ovratnik, kot se ree popularno po slovensko, tako tudi farmacevt diha zdravniku za ovratnik. In danes imamo na eni strani kemijo v kmetijstvu in na drugi strani kemijo v zdravstvu. Slovenci vse bolj tovorijo vree zdravil domov, kot tudi kmet, ki je vse bolj vezan na korporacije in vlai cele vree gnojil in hibridnih semen in kropiv domov. Zadaj stoji pa isti kapital popolnoma isti, ki z eno roko prodaja strupe, z drugo roko prodaja zdravila in kasira z obeh strani. Skratka, kapitalu je v interes, da je imve ljudi kronino bolnih, kajti potem bo prodal imve zdravil. Ko bomo to razumeli, potem bomo razumeli, kako zadeva deluje. Ampak ob tem se ne poutite nemone, kajti vsak od nas ima v epu denarnico saj ni vano, koliko je debela, ampak s to denarnico, ki jo imamo, mi usmerjamo nakupe. In je ni korporacije, ki bi bila moneja kot je kupec. e se veina kupcev odloi, da bo kupovala zdravo hrano, potem bodo korporacije morale proizvajati zdravo hrano ali pa bodo propadle. Tako da ni treba imeti strahu pred nekimi ne vem kaknimi groznimi zmaji globalizacije. Njihova metoda je sejanje strahu svetovne lakote, revine in tako naprej, kajti le tako lahko manipulirajo s svetom. Zavedajmo se, da izbira potronik, izbiramo vsi mi, in da imamo strahotno mo. Da pa to lahko izkoristimo, moramo biti informirani, moramo te stvari vsaj malo poznati. In jaz sem danes zato tukaj, vsaj po moji vesti, da vam neke stvari povem. Tiste stvari, ki vam jih bom povedal, so preverjene izhajajo iz vrhovnih svetovnih raziskav vrhunskih univerz (tukaj ne gre za kakno prodajanje megle ali strahu, kot mi nekateri poskuajo oitati jasno, tisti, ki jim to ne pae), ampak gre za prenos znanj univerz kot so Stanford, Berkeley, California University, ali pa Cornell in tako naprej, ki se jih pa pri nas ne slii [in ne citira], zato ker to ni v interesu makroekonomskih shem in doloenih korporacij, ki se pojavljajo na slovenskem trgu. Bomo potem na koncu govorili tudi o gensko spremenjeni hrani. Zadnje dneve smo prie izjemnemu medijskemu pritisku, da se Slovence prepria, da je to popolnoma zdrava hrana, ki nima nobenih posledic, eprav vemo, da so jo po javnomnenjskih anketah Evropejci zavrnili to je od 70% do 88% potronikov. Rekordna je bila Nemija, tam so popolnoma zavrnili transgeno hrano in jo pa Evropa odklanja. No, o tem bomo na koncu govorili.
-7-

Strupi v nai hrani

http://www.GlobeTransformer.org

Anton Komat

Ampak, vidite, da e ne gre preko trga, se poskua iti preko politinih pritiskov in tudi e ti pritiski pridejo do medijev in pridejo do ljudi, je pomembno, da ti ljudje vedo, kakna tveganja ta stvar prinaa in potem se sami odloajo, ali bodo to kupili ali ne bodo kupili. Tako da v konni instanci spet odloamo vsi skupaj mi. Ne politika, ne ekonomija. Tega se dajmo zavedati in nas ne bo nikoli ve strah in se bomo poutili majkeno bolj mone. e elimo govoriti o strupih, potem moramo najprej spoznati neke osnove. Povedati vam elim kako to zastrupljanje poteka mislim, da te osnove moramo poznati. Poskual bom razloiti imbolj enostavno. Ne gre za tako grozne stvari, kot jih nekateri vasih prikazujejo. e nekatere stvari poenostavim, to ne pomeni, da ne stojijo da niso verodostojne ampak pomeni samo, da sem poskual povedati na tak nain, da bomo vsi skupaj zadevo imbolj razumeli. Skratka, zanimo s hormonskimi motilci, s skupino kemikalij, ki jo danes vsa resna svetovna znanost proglaa za najveje tveganje civilizacije. V zadnjih 50-tih letih bom samo nekaj podatkov povedal je oplodilna sposobnost evropskega mokega povprenih srednjih let, padla za 50%. Od 65% do 70% mladih parov ima teave z zaploditvijo prvega otroka oz. prvega potomca. Mnoijo se razvojne nakaze, predvsem fantkov novorojenkov, kot so hipospadija, kriptorhizem in tako naprej, o tem se bomo kasneje pogovorili. iri se sindrom disgeneze testisov pri mokih potomcih ... Cel paket defektov, ki so posledica kroninega zastrupljanja s temi toksini. Jasno, zadeva ni toliko znana, ker se dogaja intimno v druinah. Kajti te stvari je mono operativno korigirati tu ne gre za neke velike [nepopravljive] nakaze. In zanimivo, da smo enkrat sedeli skupaj, en veer za eno mizo. In nas pet, ki smo tam sedeli, smo ugotovili (ko smo se prieli o teh stvareh pogovarjati), da imajo trije samo jaz in e eden ne v druini takne primere. En moki je imel sina, ki je imel nespueni testis, dve mamici sta imeli fantka, ki sta imela hipospadijo. Ampak glejte, dokler nismo o teh stvareh govorili, nihe ni vedel, da je tega toliko. Ko pa smo se zaeli pogovarjati, smo za isto mizo ugotovili, da je zadeva zelo razirjena. No in ko sem neuradno sreal oz. se pogovarjal s efom klinike za ginekologijo in porodnitvo, mi je rekel: Ja, ja, zadeva izjemno naraa, ampak nimamo statistike in ne moremo iti v javnost. To so neke take izjave, ali neka resnica, ki jo podoivljamo vsi skupaj, zato mislim, da je dobro, da vemo za kaj gre, kako ta stvar deluje, kako se je ubraniti, kaj lahko storimo, kaj Evropa dela v tej smeri in kje mi zamujamo v Sloveniji. Zanimo s substanco tega kako ti procesi zastrupljanja loveka potekajo. Pa bom zael kar s tisto najstarejo izhodino paradigmo, ki ji pravijo po tem starodavnem zdravniku Paracelsusov aksiom. Paracelsus je bil srednjeveki zdravnik (bil je tudi malo alkimist), ki je postavil prvo pravilo toksikologije, ki pravi nekako takole: e imamo [graf (na sliki t. 1) in na njegovi abscisni (x) osi] neko dozo ali koliino toksina od nile, ki je tukaj, pa recimo do 100 enot kateregakoli poljubnega strupa gre za model imamo na tej ordinatni (y) osi potem odgovor (angl. response) organizma. Potem dobimo neko krivuljo, ki nam kae razmerje med koliino strupa in tem, kaj se dogaja v tem [opazovanem] organizmu. No in kaj je ta Paracelsus ugotovil, kar je potem bil zakon celih tristo let po njegovi smrti? Ugotovil je, da pri neki doloeni koncentraciji strupa recimo v tejle toki, oz. ko gre koncentracija strupa proti toki A v tej toki se pojavijo znaki zastrupitve organizma. Recimo, e nekdo od vas poj katerikoli poljuben strup, kaj je lahko znak? Bruhanje, slabost, in tako naprej ta skupina znakov. In jasno, ti znaki se poveujejo, kolikor bolj poveujemo dozo strupa, gredo tudi znaki v vijo intenziteto. To je nek tak linearni odnos, ki govori, da se v toki A pojavijo znaki zastrupljanja, pri koncentraciji recimo 2,0 grama na kilo tee, hipotetino na [neko] cifro. Tukaj se torej pojavljajo znaki zastrupljanja. Skratka toksikologi (to se pravi strokovnjaki, ki se ukvarjajo z zastrupitvami) so poveevali strup od ni pa do ne vem koliko enot in pri tem opazovali, kdaj se bodo [ti] znaki pojavili. Potem so to izrisali. No, to je veljalo do kakih 20, 25 let nazaj kot trdni, osnovni zakon, po katerem se je tretiral vsak strup, ki je bil v lovekovemu okolju in so ga prouevali preko tega modela, ki je bil star in preizkuen tristo let.
-8-

Strupi v nai hrani

http://www.GlobeTransformer.org

Anton Komat

Slika t. 1: Klasini Paracelsusov aksiom zastrupljanja organizmov

Potem pa so se pojavile snovi, ki jim je stroka pravila genotoksine ali mutagene snovi skratka snovi, ki pokodujejo dedni zapis ive celice. Ali so to spolne celice loveka ali pa ivali ali je pa to katerakoli iva celica. Skratka [pokoduje] tisto v celinem jedru, emur pravimo DNK dezoksiribonukleinska kislina, ki vsebuje dedne zasnove in to se deduje iz generacije v generacijo. Pri teh kemikalijah, ki pokodujejo dedno zasnovo, se krivulja spremeni v takole (glej odsek od toke 0 do toke A v grafu Hormetino naelo na sliki t. 3): v toki A ni te varne doze, ampak lahko e nekaj molekul sproi takojnjo pokodbo DNK kot sem rekel: e v nili. im je nekaj molekul v celici imate vi lahko e pokodbe DNK. Pokodbe DNK vodijo v mutacije, mutacije vodijo v nastanek rakavih celic. Gre za kancerogene posledice, gre za tisto, emur pravimo kancerogeneza oziroma nastanek rakavih obolenj. Gre za raka okoljskega izvora, ki danes po raziskavah predstavlja od 80% do 90% vseh rakavih obolenj, ki jih pa pri loveku lahko zaznamo ali pa merimo. Pri vrednotenju kancerogeneze bomo potem pri hormonskih motilcih videli, kako zadeva deluje je nekaj zelo pomembno. e si vse skupaj predstavljamo kot neko tehtnico, ki ima dve skodeli, moramo nekaj vedeti ... No, en podatek, ki ni toliko znan med ljudmi: v vsakem od nas, ki tukaj sedimo, dnevno nastaja tam nekje od 15.000 do 25.000 rakavih celic dnevno! To je normalno, ni se tega ustraiti. In e na imunski sistem deluje tako kot je treba, potem te rakave celice pospravi, jih likvidira, jih unii, jih demontira, kakorkoli e temu reemo. e imamo pa mi kancerogene, rakotvorne kemikalije v okolju kot sem e rekel, pri njih sploh ni vana koncentracija, ker e nekaj molekul sproa pokodbe potem se pa zgodita dve stvari. Prva stvar je, da se tevilo dnevno nastalih rakavih celic dvigne recimo iz 25.000 na 100.000 recimo za tirikrat, obenem nam pa [kemikalije] e storpedirajo imunski sistem. Tehtnica se nevarno nagne ... Obteena je tako, da e imamo [na levi] imunski sistem, je ta razbremenjen, [na desni pa je skodelica] obteena s tevilom na novo nastalih
-9-

Strupi v nai hrani

http://www.GlobeTransformer.org

Anton Komat

rakavih celic. Recimo, kot sem e malo prej modelno govoril, e rakavih celic dnevno nastane tirikrat ve in e je [hkrati] recimo imunski sistem dvakrat bolj oslabljen (zaradi tega, ker kemikalije tudi nanj delujejo), potem imamo osemkrat vejo monost, da dobimo raka. Jasno? Zadeva je zelo enostavna. Treba je gledati [celovito na] vsa dogajanja v telesu.

Slika t. 2: Kancerogeneza nastanek rakavih obolenj

Zato (tudi med ljudmi je razirjeno [mnenje] in to je tudi prav) [ima] veina rakavih obolenj izvor v glavi. Kajti lovekov stres, pa kemikalije, zelo hitro oslabijo imunski sistem in prva pot je odprta. Skratka, imunski sistem ni sposoben uniiti nastajajoih rakavih celic v telesu. Tako, da vedno moramo na to zgodbo gledati z obeh plati. To je bil ta klasini Paracelsusov aksiom z dvema modeloma. Z modelom, ki predpostavlja en prag. Skratka od te toke navzdol je varno, tista mala koncentracija te kemikalije naj ne bi e ni kodovala, ampak pri kancerogenih snoveh pa ni nobene varnosti. No in tu je bil, bi rekel, konsenz celotne svetovne znanosti doseen brez problema. Potem pa se je pojavil en fenomen in je zelo dobro, da ga danes spoznamo: ta fenomen se imenuje hormesis oz. hormetino naelo je bil razkrit e leta 1926. In e greste gledat na internet, boste morda nali [le] 150 strokovnih lankov o tej temi, kajti zadeva je bila pod preprogo potisnjena na pritisk farmacije. Boste takoj videli zakaj ...

- 10 -

Strupi v nai hrani

http://www.GlobeTransformer.org

Anton Komat

Slika t. 3: Hormetino naelo

Zadeva je bila razkrita nekje 1926. leta in do tri leta nazaj sploh ni obstojala. Neka udna avtocenzura znanosti je bila, ki je skrivala to resnico, ampak je izjemno pomembna. Hormetino naelo do tega so pa znanstveniki prili tako, da so ugotavljali, kaj se pa dogaja z organizmom, e mi spuamo [niamo koncentracijo], e redimo ta strup. Zdaj bomo ta graf narisali. Poglejte: li so z neko koncentracijo in so opazovali, kaj se dogaja z organizmom, skratka niali so koncentracijo strupa (jasno, nial se je tudi uinek), krivulja je padala dol. e bolj so niali, e bolj je padala dol. Zdaj pa se je zadeva takole obrnila [krivulja je la pod x os]. Zdaj bom pa to razloil to je hormetino naelo. Tukaj [v desno] imamo e vedno dozo toksina, tukaj [navzgor] pa e vedno response oz. odgovor organizma. To govorim zato, da bomo potem spoznali, kako delujejo hormonski motilci. Brez tega [naela] si jih ne znamo razlagati. In dokler ta toksikologija ne bo veljala tudi (jasno, to je en postopek, ki traja) v organih vsake drave, ki doloa varne doze, potem bo e vedno legalno dovoljeno zastrupljanje ljudi na raun tega, da se odlaa sprejem teh kriterijev za toksikoloke varne doze. Zdaj pa tartajmo od zaetka. Tu je nula. Ta krivulja velja za hormonske motilce pa e za nekatere druge skupine kemikalij (bom jih tukaj kar natel), kot so recimo: kadmij, svinec, saharin, dioksini, sevanje, herbicidi, C-vitamin, etanol in tako naprej. Ko se pojavi nekaj molekul toksina (zdaj ne govorim o rakotvornih, temve o kemikalijah, ki delujejo na hormetini nain), je v celici izjemno buren odziv. Celica nesorazmerno odreagira. Bolj ko poveujemo koncentracijo toksina, bolj pada odziv celice, ko e bolj veamo, imamo celo negativni odziv in potem od te toke naprej, glejte, se zane klasino zastrupljanje celic, kot ga pozna obiajna toksikologija. Levo toko oznaimo z A, desno toko oznaimo z B. To, kar je pod krivuljo, pod absciso, tole je pa sedaj odziv organizma, ki je nesorazmerno veji, kot je doza strupa. In temu se ree po domae homeopatija.
- 11 -

Strupi v nai hrani

http://www.GlobeTransformer.org

Anton Komat

Hormetino naelo je indirektno pokazalo (in dokazalo), da homeopatska metoda deluje. In tudi zaradi tega jaz nisem zdaj reklamator za homeopatijo, ampak do tega je prilo vzporedno tudi zaradi tega medicina ni hotela tega naela priznati, kajti to je bil dokaz za homeopatsko metodo. Nesorazmerno mala koliina strupa deluje kot zdravilo. Od toke A do toke B imamo tisto, emur pravijo fiziologi homeostatski mehanizmi celice. Veste, e vi na celico delujete z neko silo, katerokoli, ali kemino ali bioloko, celica zaniha in vzpostavi novo ravnovesje, novo homeostazo. No, primer homeostaze nas samih je recimo krvni pritisk, ki tudi niha. Preko 150 faktorjev lovekega telesa deluje, da nam stabilizira krvni pritisk. To je recimo ena homeostatska zanka, ki regulira samo [krvni] tlak loveka. No, skratka med toko A in toko B imamo te ravnovesne mehanizme, ki vsak sunek iz ravnovesja poskuajo spraviti nazaj. Tukaj je reakcija na strup nesorazmerno velika skratka glede na koliino. Potem pa, e koliino poveujemo proti toki B, celica ne zmore ve kompenzirati strupa, ji uide s kontrole in imamo klasino zastrupitev, kot smo jo prej narisali po Paracelsusovi metodi. Skratka, to je zdaj [to] hormetino naelo. Glejte in v tej toki tu, ko imamo najbolj buren odziv tu pa delujejo hormonski motilci, zato je to pomembno, ta del [hormetine krivulje] do toke A. Povedal vam bom [za] primere, ki izvirajo iz empirinih raziskav ... Recimo primer: angleki biologi so priblino 100 km severno od Londona delali teste na ribah, tam se je v bistvu ta zgodba zaela. Na povirju nekaj rek so ugotovili, da bodite pozorni! e 1.000-krat manje koncentracije (ena tisoinka) kot je meja detekcije1 analitske kemije, sproajo spremembo mokih rib v samice! Dopustna doza za enega Evropejca za posamezni strup v pitni vodi je 0,1 g/l (mikrogramov na liter). Analitske metode dosegajo tam nekje desetinko, dvanajstinko tega, skratka, tam nekje e desetkrat nije. Potem pa nimamo tako monih aparatur, da bi sploh zaznali prisotnost [teh] snovi v vodi. Jasno, mi pa lahko delamo nije koncentracije s tem da to redimo, [tega sicer] ne moremo meriti, redimo pa [lahko]. In so ugotovili, da tisokrat nija [koncentracija] od 0,1 g/l (to je 0,0001 g/l) sproa spremembo mokih rib v samice, zanejo ribji samci spreminjati [svoj] spol v samice! To je hormonska disrupcija. Ribjim samcem se zano v testisih razvijati jajni folikli. In vedno bolj postajajo samice. Na koncu imamo v eni reki samo e samice. Posledica tega je, da zanejo ribje vrste izumirati, ker se ne morejo ve razplojevati in populacija [neke vrste] gre [navz]dol [ter na koncu izgine]. Mi smo e vzeli vzorce iz reke Sore in iz reke Kolpe. Zdajle se bodo delale analize in e rutinski pogled z mikroskopom je pokazal oocite v testisih samcev. Ko smo delali preparate, se je notri e [dalo] videti oocite. Mislim, to je kar malo grozljivo za videti. Primer je bil iz Sore, kjer so nas ribii prosili, e bi li pogledat, kaj se z ribami dogaja, kajti enostavno samci lipanov so zaeli izginevati, vedno manj jih je bilo in ko smo odlavljali smo ugotovili, da so samo samice e v Sori. No, zdaj v bistvu iemo, katera snov je notri[, ki sproa ta pojav]. Zakaj to govorim? Glejte, kje klasina toksikologija deluje, ne? Kje pa narava e deluje [in kaj se v njej resnino dogaja]! Zato sem omenil, da tisokrat nija koncentracija, kot je merljiva, lahko e sproa spremembo spola. In e sproa spremembo spola pri ribah, verjemite mi, da tudi pri loveku. In potem bomo tudi spoznali, kako zadeva deluje na loveka.

Meja detekcije je tista meja, do katere analitska kemija z dananjimi metodami e zmore zaznati iskane snovi. - 12 -

Strupi v nai hrani

http://www.GlobeTransformer.org

Anton Komat

nazaj na kazalo

3 Biomagnifikacija

No, zgodba se [pravzaprav] ni zaela z ribami2 ... Ribe so zdajle izjemno aktualne, kajti one kasirajo strup na tri naine. Zato bi rad povedal te tri naine, kajti dobro je, da jih spoznate.

Slika t. 4: Tri poti kopienja strupov v organizmu

Biomagnifikacija je prva pot mislim, neke tujke moramo poznati, rekel sem, da moramo biti malo informirani, da se bomo lahko s politiki pogovarjali [in od njih zahtevali], kaj morajo narediti. Biomagnifikacija je [torej] prva pot. Druga pot je bioakumulacija. Tretja pot je pa biokoncentracija. Saj ni ni tako grozno [zapleteno] kot zgleda ... Da bi lahko razloil biomagnifikacijo, si dajmo [narisati] eno isto enostavno verigo v naravi iz enega potoka in bomo rekli: voda v tej vodi ivijo male mikroskopske algice s katerimi se hranijo praivali s katerimi se hranijo mali rakci, kot je recimo vodna bolha to vodno bolho jedo male ribice to ribo poj malo veja riba in tu na koncu je pa krona stvarstva, tu smo mi [ljudje]. No, ta nima krone, [ker je] ne bo imel, ko bo zastrupljen na koncu ...

Zaznavanje posledic hormonske disrupcije se je priela takrat, ko so ameriki rejci minkov zaprepadeno ugotovili, da so njihove ivali nenadoma postale neplodne. Vzrok je bil hranjenje le-teh z zastrupljenimi ribami iz nekega velikega amerikega jezera. - 13 -

Strupi v nai hrani

http://www.GlobeTransformer.org

Anton Komat

Kaj pa zdaj dravni monitoring dela? Dravni monitoring bo izmeril, da je v tejle pitni vodi, tamle nekje majkeno pod 0,1 g/l (mikrograma na liter) [strupa]. Super, a ne? Voda je v redu. Ni 0,1 g/l ali ve kot je evropski normativ, ampak: ... to kar pijmo, bodimo veseli ... Kaj se dogaja v tej verigi? Videli smo, da vsak enega j in izkoristek biomase je priblino 10%, to vsak biolog ve. e je tu kak biolog, mi bo pritrdil. Skratka, e je odstotek [izkoristka] biomase 10%, to pomeni, da se v vsakem naslednjem lenu strup 10-krat bolj koncentrira. In gremo: e je v vodi 0,1 g/l strupa, ga ima rastlinski plankton 1 g/l, [torej] 10-krat ve. ivalski plankton ima e 10 [enot], vodne bolhe imajo 100 enot, male ribice imajo 1.000 enot, velika riba ima 10.000 enot, in lovek 100.000 enot ampak strupa! Tako pa narava deluje, veste! Nihe pri nas pa ne meri tole krono stvarstva, koliko [strupa] ima v svojem pehu, recimo v nai ritni [maobni] podlogi (prosim brez zamere izrazu!). Tam se lepo nabira maoba, notri se leta in leta deponira ta strup. Z enostavno biopsijo se da vzeti vzorec in izmeriti koncentracijo tega strupa. Ravno tako, kot se v mleku dojeih mamic lahko izmeri in se potem mamici ree ali je primerno, da otroka doji ali ne, o tem se bomo kasneje pogovarjali. Skratka, to je merljivo. Ampak, tega nihe ne dela! Zakaj ne? Zato, ker to vznemirja javnost. Potem bi bili vsi zelo vznemirjeni. Kajti, e bomo ugotovili, da se te koncentracije strupa dogajajo e na teh [ostalih] dveh nivojih, [biokoncentraciji in bioakumulaciji,] potem bomo [hitro] prili do milijonkratne koncentracije strupov kar je nam nepojmljivo, ampak to moramo vedeti, da bomo [razumeli], zakaj do tega pride. No, tukaj smo prili [do tega], da bo ta homo sapiens dobil 100.000 enot. Pri bioakumulaciji gre za ta fenomen, da se veina teh toksinov nalaga v maobno tkivo torej so lipofilni (topni v maobah op. ur.), kot se jim strokovno ree. Najbolj znana zvezda je zagotovo DDT. [Recimo] tisti [insekticid] Pantakan, s katerim smo takrat e nekateri [med nami] razredne sovranike kropili, [namre] koloradske hroe v tistih petletkah, a ne? No, ta DDT se lepo nabira v maobi 30, 40, 50 let in ga je vedno ve. Tudi veina toksinov iz kmetijstva se nabira v maobi. In drage dame, zato je zelo nevarno hitro hujati! Zato zdravniki pravijo, predvsem enskam: ... ne radikalno hitro hujati, da ne bo prilo do zdravstvenih teav! Zakaj? Preprosto: obilje strupov [je] v maobi, e enska radikalno huja, se strupi masovno izloajo v kri in dobite krasno sliko zastrupitve z vsemi patolokimi znaki in to so zelo nevarni. To so lahko tudi ivni strupi, skratka ti strupi lahko udarijo kjerkoli. Lahko raka povzroajo, lahko povzroajo vedenjske motnje, lahko ivne motnje, psihine motnje skratka ne hujajte prehitro! Ker tudi e boste pod zdravnikovim varstvom, [jih] ne bo ni manj, bodo ravno tako strupi prileteli ven, samo [da vam on] lahko kakno injekcijo da kaken antidot, da ne bo tako hudo. Zato, ker se strupi deponirajo v maobi. In to je tudi pot, zakaj so odkrili te strupe pri pticah. Verjetno ste kakno oddajo gledali po televiziji, ko se selivke selijo. V nekih krmiih se ptii hranijo, potem se pa selijo na velike razdalje in jasno: ko pti leti, porabi ogromno energije in troi ogromno maobe. In so nali na tisoe in tisoe mrtvih ptic na poivaliih. Zato, ker se je strup izplavljal v kri. Tako so prili do tega fenomena. No in tudi ta lipofilnost je razlog, zakaj je strup [v mleku] dojeih mamic lahko veliko bolj nevaren za otroka, kot [strup] v kravjem mleku. Dajmo se vrniti za eno stopnjo nazaj. Glejte, krava ne, jaz zdaj bioloko gledam, ne primerjam ensko in kravo, pa njunega mleka, ampak moramo bioloko gledati. Krava je eno stopnjo nije od loveka. Ker e mi kravo poremo kot zrezek, ali pa njeno mleko spijemo, potem ima krava priblino desetkrat manj toksina v telesu, kot ga imamo mi, e jo jemo. Ali je to logino iz tega prvega razdelka? Torej [ima] mati z obmoja, ki je kontaminirano ima taka povprena mati zagotovo 10-krat ve toksina v svojem mleku, kot ga ima krava, ki tam ivi. In potem bi morala modra medicina rei (ko bi merila to mleko dojeih mamic): Vam pa priporoamo, da ne dojite otroka ..., eprav je to najbolj humano materinsko, ne vem, po vseh kriterijih estetsko, psiholoko utemeljeno, ... ampak zaradi zdravja otroka raje ne djite, ker boste otroka zastrupili. Kajti zadnja meritev, ki je bila v Jugoslaviji narejena (govorim e o Jugoslaviji, ker potem nobeden ve ni pri nas ni meril zaradi vznemirjanja javnosti, a ne, to moramo vedeti!), je bila narejena mislim da leta 1984 ne me drati za besedo3 v Jugoslaviji e ranjki, ko so Amerikanci takrat tudi Jugoslavijo izbrali (amerika ekipa je delala screening po celem svetu) koliko je povprena kontaminacija mleka dojeih mamic v SFRJ. In

Pravilni podatek je 1981. - 14 -

Strupi v nai hrani

http://www.GlobeTransformer.org

Anton Komat

so prili do grozljive tevilke, da so imele tega leta matere 12,4-krat ve DDT-ja v mleku, kot je bila dopustna doza za mleko v trgovini4. Si predstavljate to? Zato pa teh meritev ve ni bilo delanih ... Ista zgodba se je ponovila na en drug nain, ravno v vai pokrajini [v Pomurju]. Ko so leta 1984 ugotovili (to je bil tisti as, ko se je vse to dogajalo, takrat je imela Jugoslavija izjemno visoko ekoloko zavest, vsaj v zakonih, to moram rei) pred tolikimi leti je bila v Jugoslaviji dopustna doza 0,1 mikrograma atrazina na liter vode. Ko je pa v Pomurju in Prekmurju bilo izmerjeno o-la-la preko, pa mislim da so ene dva ali tri meseca celo vodo vozili. Kdo od vas se spomni, tisti malo stareji, tisti as okrog 1984, 1985? Potem pa je drava ugotovila: Prmejdu, to pa je malo drago ... Veste, kaj so naredili? Potem so pa ugotovili, da so najbolji toksikologi in zdravniki na svetu pravniki. In so sprejeli uredbo, po kateri je dopustna doza 2,0 [g/l]. In je strup izginil, ne? Pa ga nimate ve. Tako da pravo ima izjemno mo. Celo razstruplja pokrajino. [Za] dvajsetkrat dvigne dopustno dozo iz 0,1 na 2,0 g/l [za] dvajsetkrat jo dvigne in strupa ni ve. Isto je naredil minister Keber lansko leto v Ljubljani, ko smo mi vloili kazenske ovadbe proti obema ministroma in je zadeva zdaj e na Vrhovnem sodiu (medtem je bila toba dobljena op. ur.), ko je bil zastrupljen vodovod za 85.000 Ljubljananov in so z goljufijo dvojno goljufijo, trojno goljufijo, e to preverimo dvignili dopustno dozo in e zamolali doloene podatke in za est mesecev podaljali zastrupljanje in zdaj e za tri leta. 85.000 ljudi pije zastrupljeno vodo. OK, mi bomo li zdaj do Evropskega sodia za lovekove pravice, ker je malo prehudo vse skupaj, mislim da [je] tistih par ton koruze tam gori zastrupilo vodo. Zdaj, trenutno je drubene kode 18 milijard, ker cel severni del Ljubljane je ostal brez vode zdaj, in bo verjetno treba voziti vodo od Kamnikih Alp, to je pa zdaj rang od 18 do 20 milijard kode in to bo treba plaati. No, tukaj mislim da bomo kmalu prili s podatki ven. Hoem rei, kako se te telovadbe s temi varnimi dozami dogajajo. Ampak da se vrnemo nazaj: biomagnifikacijo smo videli po tej verigi. Jasno, krava je rastlinojed, ima krajo ivljensko dobo kot lovek, ima manj akumulacije, ker jo prej razreejo v zrezke, preden umre naravne smrti, zato ima bistveno manj strupov, kot [jih] ima lahko dojea mamica. No, tretji fenomen je pa biokoncentracija, ki pa v glavnem ni toliko loveka stvar, to v glavnem nastaja v ribah, ki kasirajo strup preko krg in preko koe ker pa plavajo v vodi. Zato so ribe tudi najbolji indikator, kaj se dogaja. In ker po treh poteh kasirajo toksine, smo jih tudi mi zdajle izbrali za indikatorje, ko bomo merili Kolpo in Soro. No in rezultat vseh teh treh faktorjev skupaj je neverjeten: da so recimo v belih medvedih na Arktiki izmerili koncentracijo tudi 40- do 80-milijonkrat [ve] strupa! Pa bo lovek rekel, od kod pa belemu medvedu gor v deviki pokrajini Arktike tako strahotna koncentracija. To je bil ok! In to PCB-jev! Jasno, oni so upotevali vse to, potem so pa e potovanje strup potuje, veste ... Poglejmo tako: velika mesta zahodne Evrope, odplake rek, mali plankton, ki ga jedo male ribice, pa malo veje ribe, ti ribji vlaki potujejo na sever, tam jih porejo velike ribe, ki jih porejo tjulni, tjuljnje pa porejo medvedi. Imamo tole najprej, potem imamo pa e v pehu noter, kajti te ribe so zelo pehnate, ker so v mrzlem morju, potem pa e skozi koo in skozi krge in potem dobimo, jasno [pri belih medvedih], 40- do 80-milijonkratne koncentracije. Da se to dogaja [tudi] v Sloveniji ne z medvedi, z ljudmi bom povedal primer: lansko leto sta umrla dva zelo stara gospoda na obmoju kontaminacije s PCB-jem veste tam nekje okoli Krupe5, ste sliali za to kontaminacijo? Vzeli so jima vzorce maobnega tkiva pri obdukciji in so ugotovili, da imata ta dva uboga loveka toliko PCB-ja, da ju ne bi smeli pokopati, ker sta imela znaaj nevarnega odpadka! (Zgraanje publike.) Ne samo [ne] pokopati, tudi ne kremirati, ker PCB ne razpade pri 1.200 stopinjah [Celzija] kot je kremacija, ampak pri 1.900 [stopinjah Celzija]. Skratka, teh ljudi ne bi smeli sploh nikamor dati. Ne pokopati, ne zagati, ampak verjetno poslat v specialno postajo, kjer dekontaminirajo najhuje strupe. Skratka, nekam v Nemijo ali pa tja, kjer imajo te stroje. Skratka grozljivka. Tako da zdaj vidimo, da strup ne da se samo akumulira v asu, ampak tudi potuje v prostoru. Mislim, da smo zdaj dovolj pripravljeni, da preidemo na hormonske motilce.

Tu se je predavatelj celo zmotil, saj je bilo izmerjeno kar 15,5-krat ve strupa! To je reka v Beli Krajini, ki je bila zastrupljena zaradi strupenih odpadkov iz tovarne kondenzatorjev v Semiu. Ve o tej in drugih velikih svetovnih keminih nesreah si lahko preberete v dodatku B na koncu tega dokumenta.
4 5

- 15 -

Strupi v nai hrani

http://www.GlobeTransformer.org

Anton Komat

nazaj na kazalo

4 Hormonski motilci in nastanek raka

Komat: Za hormonske motilce smo ugotovili, da ni varnih doz. Se spomnite one krivulje? Nekaj molekul dela e cirkus. Poglejmo e eno stvar in to je delovanje hormonov. Za uvod, zelo na kratko. Glejte, jaz bom to sliko potem pustil, ker bomo razlagali, kako nastaja rak zaradi hormonskih motilcev. Mi se bomo danes spoznali z dvema tipoma kancerogeneze. En tip sem e omenil, to je tisti, ko [vam] snov, ki sproa mutacije in pokodbe dedne mase, pokoduje dedno zasnovo ive celice in potem pride do mutacije in pride do rakavih celic. To pot poznamo. Zdaj bomo spoznali e drugo pot, kako [to] deluje preko hormonskih motilcev. Zato pa naredimo najprej shemo te osnove. e gledamo zdaj ta hormonski sistem loveka kot en orkester, ki mu dirigira en zelo dober dirigent, [je] ta dirigent nekako dvodelen (e se kdo kaj spomni anatomije): [sestavljen je iz] hipotalamusa in hipofize. Hipotalamus je en del baze moganov, bistveno je, da se spomnite hipofize. Ta je glavni dirigent celega telesa za hormone. Je v bazi moganov in navzdol poilja kemine signale vsem [lezam]. To se pravi: itnici (e gremo po vrsti dol) nadledvinim lezam oz. suprarenalkam, kjer so ti kortikosteroidni hormoni in spolnim (testisi, ovariji). Ostale pustimo, da ne bomo komplicirali. Zaenkrat bo dovolj.

Slika t. 5: Vplivi keminega pritiska hormonskih motilcev na hormonski sistem - 16 -

Strupi v nai hrani

http://www.GlobeTransformer.org

Anton Komat

Gibi tega dirigenta so izjemno fino natelani in [od] vsake od teh [lez] (ko pridejo kemini signali navzdol), imamo tudi feedback nazaj gor. Razumete? Dajmo primerjavo z vojsko. e ree komandant podrejenemu: To naredi! on ree: Razumem! Potem mu e ukae, da mora javiti, e je to naredil. Potem mu ta pride javit: Komandant, jaz sem to naredil! OK! Skratka, vsaka leza, ki dobi kemini ukaz, mora tudi javiti, da je operacijo izvrila s kontra hormonom in temu se ree negativ feedback oz. negativna povratna zveza. Celo nae telo deluje na negativnih feedbackih, na povratnih zvezah. No, zato se pa ponavadi tistim politikom veste, ki so malo bolani v duhu (ker nimajo negativnih povratnih zvez iz ljudstva nazaj o posledicah svojih globokoumnih dejanj), dogajajo teka sranja. Ampak ne njim, predvsem ljudstvu ... In iz njih potem nastanejo diktatorji tipa Stalin, Caucescu, ki nimajo negativnih povratnih zvez. Malo se jim zrola. In tudi rak zaradi tega nastane, veste! Raka dri na kontroli samo negativna povratna zveza. e imunski sistem detektira rakave celice, potem jim bo poslal vso vojsko levkocitov in fagocitov, da bodo tiste rakave celice pospravili. Ampak, e je vse skupaj zrolano pa zmedeno pa sesuto, potem ni reakcije. Rakave celice gredo po svoje v ekspanzijo in prerastejo ter uniijo telo. No, mimogrede, rakavim celicam je zelo podobna ekonomija, ki bi tudi rada kar neomejeno rasla. Ampak na alost je svet omejen in ne more bruto nacionalni dohodek kar rasti in rasti. V tem je ekonomija zelo podobna rakavim celicam. No, ampak kdaj drugi o tem ... Skratka, negativne povratne zveze so nujne, da se fino regulirajo vse te kemine komande (poleg ivnih te so zelo hitre, recimo kar se tie nae motorike, senzorike, vida, util, miic in tako naprej, vse to zelo hitro deluje). Tu [pri hormonih] je pa bolj tako, kot da bi vrgli steklenico v morje in ta poasi pluje po krvi in potem pride tja [do cilja], pa to nekdo odepi in prebere listek [ki je] notri, skratka, hormonom se toliko ne mudi kot se ivnim celicam, ki regulirajo neke druge funkcije. ar hormonskih motilcev pa je, da oni zatromljajo ali zakvakajo ravno to: ali zautrajo sprejem tega ukaza dol ali pa zautrajo ta ukaz, ki mora iti nazaj gor. To pomeni, hormonski motilec je kemikalija, ki se vsede v receptorske celice (ki so kot neke antene celica ima gor neke antene, kot te nae za satelitske [TV] kanale loviti) namesto ta pravega hormona pride kemikalija, ki zasede ta mesta in sproa lani alarm, lani signal. To je ar hormonskih motilcev. Telo jih zamenja za avtentine hormone, ki pa to niso. In zato, e je to antena na itnici, ki sprejema ukaz iz hipofize, e jo zasede hormonski motilec, je ta ukaz ne bo dosegel. Oziroma, bo itnica e javljala: Sem e naredila, OK!, eprav sploh e ni dobila ukaza. Poglejmo zdaj enski jajnik: Hipofiza sproi ukaz za estrus, za ovulacijo, da sproi menstruacijo, vse je zametrano, antena jajnika ne deluje, ker je zapacana. Hipofiza ponovi ukaz, jajnik spet ne razume keminega ukaza, hipofiza e enkrat ponovi ukaz, komunikacija ne tee. Ampak ta rafal keminih ukazov iz hipofize [se nadaljuje] recimo na ovarij enske, nenehni ukazi se ponavljajo, ker ni kontra informacije, da je zadeva opravljena, ker antene ne delajo. Razumete? Nenehni ukazi sproajo hiperplazijo celic temu fiziologi pravijo kompenzantorna hiperplazija, majkeno ful pameten moram biti, tako teko lantinino moram govoriti, da bom frajer, a ne? (Muzanje.) Kar naenkrat se zanejo celice deliti, deliti, deliti ... Vedno ve jih je. Kaj imamo? Raka imamo, ne? Tudi pri mokem testisu [se zgodi podobno]: Hipofiza da ukaz, da se delijo Leydigove celice, ki sproajo moki spolni hormon. Antene so zapacane ... Ukaz se ponavlja, ponavlja, ponavlja, vedno ve je celic ... imamo raka. Zaradi kompenzatorne hiperplazije nastaja rak na modih mokem in rak na jajnikih pri enskah. In rak na dojkah isto. Kajti povezava hormonalnega cikla enske je ta orkester, ki regulira ovulacijo enske, sproanje menstruacije, nabrekanje dojk zaradi pripravljenosti na nosenost (to so vse normalne fizioloke reakcije) in e te antene in feedbacki ne delujejo nazaj na hipofizo, imamo vse podrto [in dobimo] nenehne kemine ukaze. In e dojka dobiva nenehne kemine ukaze, da mora mleko delati, se bodo zaele eksplozivno

- 17 -

Strupi v nai hrani

http://www.GlobeTransformer.org

Anton Komat

razmnoevati celice enske dojke in bodo dobile raka, ker bo kemino stimulirana. Mislim, a vam je to [sedaj] jasno? To so te stvari, tako zadeva deluje zaradi kompenzatorne hiperplazije. Per: Bi lahko po slovensko povedali? Komat: Celice se zanejo eksplozivno razmnoevati. Kompenzacija je to, ker organizem uboga hormonske ukaze. Zdaj, lahko je sprejemna antena blokirana, ali pa je ta, ki sproa povratno informacijo, zablokirana. Hormonski motilec je blokator ali pa fascilitator, kot se ree. Recimo, zanimivo je pri DDT-ju kako deluje ravno DDT, ta strup: on kot izvorni toksin deluje [tako], da zniuje mokost, zniuje nivo testosterona pri mokem. Tega ukaza, ko hipofiza da komando mokemu testisu: Delaj testosteron!, [tega] on ne sprejme, obenem pa tudi ne javi, da je dobil ukaz, imamo pa [tam] androgeni blokator, ki pa nastaja pri DDE-ju, ki je razgradni produkt DDT-ja. Tako da DDT deluje na obe anteni, na sprejemno in oddajno. Poslualec: DDT je hormonec? Komat: Da, DDT in DDE, ki je [njegov] razgradni produkt. Tako da so vasih razgradni produkti celo bolj strupeni kot izvorni strup. No, to mimogrede okoli tega, da bomo videli, kako zadeva deluje. Ta razmerja so izjemno natanna to je na milijoninke natanno skalibrirano in e vam namesto enega Herberta von Karajana, vrhunskega dirigenta, tam en trabajzel maha, se bo ta orkester razsul. In to se dogaja pri loveku, ko ga udarijo hormonski motilci. No, zdaj e dvoje vemo: Prvi, da varnih doz ni, da se nabirajo v telesu, da so zelo obstojni, da delujejo na hormone in da sproajo raka. In jasno, kaj je to biomagnifikacija, biokoncentracija in bioakumulacija.

- 18 -

Strupi v nai hrani

http://www.GlobeTransformer.org

Anton Komat

nazaj na kazalo

5 Razvojne anomalije plodov

Komat: e zdaj [to zadevo natanneje] pogledamo, ste enske tukaj v malo boljem poloaju ne bom sedaj podcenjeval recimo tisto, kar je [imenovano] incidenca raka na dojkah pri enskah, ki je danes tudi najveji problem v Sloveniji od rakov, kar se tie enske populacije. Nedvomno so tu moki bolj prizadeti. Ne bom tega zdaj zato govoril, ker sem moki jaz hvalabogu e nisem prizadet, ker na sreo spadam v tisto generacijo, ki je e malo stareja in e ni toliko teh strupov dobila. Ampak tisto, kar je znailno, se imenuje testikularni disgenezni sindrom (Testicular Dysgenesis Syndrome TDS). To je pa dobro, da veste.

Slika t. 6: Razvojne anomalije mokih zarodkov zaradi hormonskih motilcev

Ima tri simptome: prvi simptom je razvojni. Ti fantki, ki se rodijo, imajo premajhne testise, [njihova] tea je majhna, ali pa en manjka, ali so nespueni, skratka, nekaj je s testisi narobe. Bomo pa kasneje pogledali, kako to deluje. Druga stvar je sperm count (kvaliteta spermijev) [ki pove] a je ta moki, ko je zrel, oplodilno sposoben ali ne. No in tretja toka je rak mod. Da bomo razumeli hormonce (okrajava za hormonske motilce op. ur.), moramo vedeti, kako enska nosi otroka in kako zadeva deluje, ko je otrok v materi. To je bistveno, da veste. V toki ni se je zgodil lutni trenutek zaploditve kakor za koga, recimo, da je [bil] luten in potem se otrok zane razvijati v mamici. 9 mesecev je tule [na koncu], in tukaj se bo on rodil. V tej rti dogodkov, ki si sledijo pri tem otroku, se nekaj dogaja. In temu pravijo strokovnjaki za embriologijo razvojna okna. V tem obdobju, recimo [mu] razvojno okno A, ki traja oddo, pa poglejmo razvojno okno B in poglejmo zdaj enega fantka. V razvojnem oknu A se mu dogaja to, da se mu v testisih zanejo mnoiti celice, ki bodo neko osnova za spermije. To so t.i. Sartolijeve
- 19 -

Strupi v nai hrani

http://www.GlobeTransformer.org

Anton Komat

celice. V tej toki (v oknu B) se pa razvijajo celice, ki bodo neko dajale moki spolni hormon ko bo ta fantek dozorel v mokega, da bo dobil sekundarne moke znake, da bo lep dedec, moan, kosmat in bo imel orng moan glas, kot se spodobi za mokega. So pa to Leydigove celice, ki dajejo testosteron moki spolni hormon, kot sekundarni spolni znak. e je v tem oknu mati intoksicirana, ali pa e se v tem trenutku sproa strup iz njenega telesa v otroka, ki ga nosi, ta fantek ne bo imel dovolj Sartolijevih celic in ne bo imel spermijev ne bo mogel, ko bo zrasel, oploditi enske partnerke. e je enska toksicirana v obdobju B, v razvojnem oknu, ko se pri fantiu, ki ga nosi, razvijajo Leydigove celice, ki bodo dale bodoi testosteron temu mokemu, ko bo rastel, ta ne bo razvil sekundarnih spolnih znakov ne bo ravno ta pravemu fantu podoben: vitek, visok, bolj enskih ozkih ramen, slabe muskulature, visok[ega] glas[u] sekundarni spolni znaki ne bodo timali. In potem pride do teh razvojnih pokodb, kot je hipospadija ali kriptorhizem. Kriptorhizem je nespuen testis (en ali dva), hipospadija pa je to, da se uretra (tam ko fantki lulajo na koncu lulka) pomakne do korena. In to pa mora kirurg zaiti in premakniti, skratka ena serija zoprnih operacij je, ki zelo prizadenejo fanta niso zahtevne, ampak zoprno je. Da se popraviti, ampak lahko zelo vpliva na tega bodoega mokega. No, to je ta prvi kompleks testikularnih disgeneznih sindromov. Drugi je sperm count. To smo pa e videli, sem [e] prej rekel: evropski povpreni mlad moki ima 50% manj spermijev kot so jih imeli njegovi oetje. To pomeni: oplodilna sposobnost mokih radikalno pada! Tukaj je e en zanimiv, izjemno zanimiv psiholoki/psihosocialni moment, ki ga bom pojasnil. O njem je zelo veliko pisal Botjan M. Zupani, sodnik Evropskega sodia za lovekove pravice in vam priporoam, da preberete njegov esej O kvaliteti ivljenja. Jaz bom samo povzel neke stvari od njega. Padec tevila spermijev ne pomeni samo manje oplodilne sposobnosti, ampak zaradi padca Leydigovih celic, tudi manji testosteron v krvi, to pomeni, da so dedci manj dedci v vseh pogledih. Na prvi pogled in po vedenju. In e bomo danes zlimali percepcijo drube, a ne o tem se bomo malo posebej pogovorili, ne predolgo, ta tema ni ravno v kontekstu, ampak je dobro, da o njej nekaj vemo bomo videli, da se s sodobnim mokim nekaj hudo narobe dogaja. Bolj ko so mladi, huje so prizadeti, kajti bolj so bili podvreni (skozi ta razvojna okna) toksinom. Zakaj je pa ta obutljivost otrok tako visoka? Poglejte, zadeva je isto enostavna. Predpostavimo, da imamo mamo, mamico, ki ima 64 kg (zdaj bom lepe tevilke povedal, da se laje deli) in da spije na dan 2 litra vode. Njen otrok ima pa recimo 8 kg (pa ga e doji in na meji dojenja je) in potrebuje recimo 1 liter vode na dan. e gledamo ta razmerja, imamo 8 proti 2, oziroma 1 proti 4. Skratka, mali otroek, ki ga mati doji, je 4-krat bolj obutljiv na strupe kot njegova mama na enoto svoje tee! Per: e pije onesnaeno vodo? Komat: e zdaj mama in on pijeta isto vodo ali isti sok, bo ta mali otrok dobil 4-krat ve strupa na enoto tee, kot njegova mama. O tem nihe ne govori v tej drubi, vendar je bistveno, da to veste. S tem da mali otroci nimajo razvitega imunskega sistema tako kot ga imamo odrasli. Tisto, kar je najbolj pomembno: nimajo razvite hematoencefalne bariere, ki uva [in louje] mogane od krvi. Nai mogani so zaviti kot v nek varen ovoj, ki prepreuje, da kri komunicira direktno z moganskim tkivom. Kri pa, jasno, raztaplja vse ivo, kar iz revesja dobi in kroi po telesu z vsem tem tudi [tisto,] kar recimo jetra ne uspejo ven potegniti in razstrupiti. Jetra niso vsemogona. Zato imajo mogani posebno zaito (pri odraslem loveku) s to bariero, ki prepreuje, da bi kri direktno komunicirala z moganskimi celicami. Te otrok nima [popolnoma razvite]. To se pravi, da ni faktor samo 4-krat bolj, ampak e precej vekrat e gledamo poteno. To ne pozabite: ko se borimo za isto vodo, se borimo predvsem za male otroke! Za tiste, ki jih matere nosijo, ki jih matere dojijo in za tiste, ki kasirajo 4-krat ve [strupov] kot odrasli, pa nimajo nobene pravice, ker ne znajo govoriti. In ne znajo enega politika nekam poslat mi ga lahko, hvalabogu.

- 20 -

Strupi v nai hrani

http://www.GlobeTransformer.org

Anton Komat

nazaj na kazalo

6 Kako se lahko zavarujemo pred strupi?

Per: Mimogrede bi e povedal ... Mislim, s to nao civilno pobudo za isto pitno vodo je seznanjeno tudi Evropsko sodie za lovekove pravice in se doloeni ukrepi izvajajo. Mislim, da ko bomo vstopili v Evropsko unijo, da bodo te zadeve veliko bolj zaostrene, kot so sedaj. Komat: Ja, saj, mislim, da je edina stvar, ki se je naa politika boji, Evropska unija hvalabogu, da se je boji in hvalabogu, da gremo noter, kajti tam imamo mi vsaj evropska sodia, ki takoj odreagirajo. Jaz bi samo povedal primer Socke lahko povem ne? primer te vasice v Savinjski dolini, kjer smo teko borbo bili in jo e. Vam povem kot primer, kaj se dogaja zaradi totalne ignorance oblasti in kaj se bo dogajalo naprej, zaradi tega, ker imajo sedaj ljudje tega poln kufer. Ker se bodo uprli in ker iejo pravico na Evropskem sodiu in jo bodo dobili. Zgodba Socke je takale: si predstavljate malo vasico, ki je zaprta s treh strani s precej strmimi hribi, skratka en tak ep? Znotraj te vasice ivi 220 ljudi in hmelj, ki ga [tam] gojijo, sega do oken. In ta hmelj kropijo 30-krat na leto in to so kropili 30 let. In so venomer ljudem zagotavljali, da je vse OK, da je vse pod kontrolo, da je vse varno, da so kropiva popolnoma nenevarna in tralala in tralala, obladi, oblada dokler ni enkrat upnik govoril z lokalnim zdravnikom in sta ugotovila, da je pa v njihovi mali vasici 33% vseh smrti zaradi karcinoma (to je najhitreja in najhuja oblika raka). Slovensko povpreje umrlih je pa okrog 20% ampak ne zaradi karcinoma, zaradi raka! [Za] karcinom sem rekel, da je posebna oblika raka, ki je najhitreja. Vidimo, da je tule najmanj 13% poveana umrljivost zaradi najhuje oblike raka v tej mali vasici. In mene so takrat klicali in sta mi upnik in zdravnik kot osveena loveka dala [dokumentacijo], potem ko so vse instrumente pritob izkoristili, vse inpekcije, vse ... Prosili [so in] modelovali ... [Odgovor se je vedno glasil:] Ne, vse je v redu, vse je OK, kaj se pa greste, tra-la-la-la-la ... in tako naprej. Smo pa to [potem] dali v televizijski film [kot serijo tirih nadaljevanj], ki se sedaj vrti po Sloveniji in smo usodo te vasice prikazali v enem filmu in tudi te izjave so bile noter. No in potem so dali spisek strupov in takoj mi je en strup v oi padel in to je bil dikofol, hormonski motilec prvega reda, ki so ga uporabljali za kropljenje hmelja proti eni prici. No, to so ga polivali kakor je komu ustrezalo ... Ampak tale dikofol je naredil eno najvejih ekolokih katastrof na Floridi. e ste kje ujeli in kaken film gledali o tisti katastrofi aligatorjev v jezeru Apopka, ko se je leta 1980 prekucnil mali kamionek s tem strupom v eno veliko floridsko jezero in je tam v nekaj urah poginila veina vseh krokodilov. ez dve leti so se pa krokodili preselili iz drugih movirij (poasi so zapolnili to vrzel), ampak tisto, kar se je pa rojevalo, je pa bilo brez testisov, brez penisov. Nastajal je srednji spol krokodilov ne samcev ne samic! Poslualec: To je bilo pred pol leta na avstrijski televiziji. Komat: Ti dokumentarci se vrtijo, jaz sem [ga] na Discoveryju gledal ... No, ampak znanost je potrebovala 10 let, da je povezala, kaj se s krokodili dogaja ... Da je tisto, kar je sploh samcev rojenih [le malo] samcu podobnega recimo struktura je bila taka, da je bilo priblino 80% samic, okrog 5% je bilo tisto priblino samcu podobnega, ostalih 15% je pa bil srednji spol ne ti, ne mi. Kar nekaj je tam bilo. No in potem so [to] povezali, zaeli so to meriti in ugotovili, da je bil v bistvu v ozadju dikofol. Da se vrnem: v Socki je bil dikofol uporabljen na ljudeh! In ta dikofol imajo v maobnem tkivu, verjemite mi vsi ljudje, ki tam ivijo. In ko smo mi ta problem odprli na televiziji, je bila cela polemika in je dravna se- 21 -

Strupi v nai hrani

http://www.GlobeTransformer.org

Anton Komat

kretarka na treh straneh uradne izjave rekla: Incidenca raka je pa tam isto taka kot je drugje po Sloveniji, sploh ga ni ve. Samo incidenca raka pomeni tevilo novo odkritih na 100.000 prebivalcev v enem letu, ne pa umrljivost zaradi raka na 100 umrlih. Totalna manipulacija, zaradi katere bi moral minister takoj leteti. In cela njegova ekipa. V zahodni demokraciji bi leteli vsi zaradi tega zaradi takne lai. Jaz sem poklical na pomo Evropsko sodie, ki je interveniralo in [minister] Keber je dobil pismo, da bo imel orng sranje v Bruslju. No, zdaj ekipa raziskuje Socko. Konec marca [2004] naj bi bilo [izdelano] poroilo. Tono vem, da e orng vicajo kako bi napisali, da je vse OK da [tam] sploh ni ni. No, zdaj me ful zanima, kaj si bodo zdaj spet izmislili, kajti mi gremo tokrat res do konca. Tokrat gremo do Evropskega sodia za lovekove pravice in to s podpisi teh ljudi iz te vasi.6 (Aplavz publike.) Kajti tu se kri osnovna pravica loveka do ne, ne bom zdaj govoril do zdravega okolja, to je v ustavi nihe nima pravice ustvarjati dobiek na raun tega, da uniuje zdravje ljudi. Nihe! To je okoljska pravinost kot temeljno pravno naelo mednarodnih odnosov. In e v Sloveniji tega ne znajo, jih bomo pa mi nauili. Ne rabimo take oblasti, ki tega ne zna. Mi rabimo oblast, ki spotuje lovekove pravice. Ne oblast, ki spotuje svoj toelj. Zato smo tu. Tukaj bi rad e nekaj povedal okrog Socke da so bila tam huda izsiljevanja nad ljudmi, da so jim grozili, da ne bodo dobili vrnjene zemlje, povsod so jim nagajali ... e ne bi tega doivel, kako so jih hoteli utiati, potem ... Mislim, da lahko posnamemo celoveerni film v stilu Erin Brokovich, e ste gledali ta film o tej pogumni ameriki enski, ki je preko prebivalcev iztoila eno korporacijo, ki je zastrupljala ljudi. No, skratka, v Socki se bo nova Slovenija pisala in tu bomo li res do konca. Zakaj? Zato, ker recimo najnoveji eksperimenti govorijo: Dr. Hayes z Berkeley University iz Amerike, ki je eden vodilnih strokovnjakov za hormonske disruptorje na svetu (jasno, ker je prej delal za eno korporacijo, pa se je skregal in el ven tako, da veliko ve) je delal poskuse na abah (abe so izjemen indikator, tako kot ribe) pri koncentraciji 0,1 mikrogramov na liter, ki je e dopustna. e mi damo abji mrest v tako vodo pa se iz mresta zleejo paglavci, pa potem abe in tako naprej dobimo 85% samic, 5% nekaj mokim podobnega, ki tudi ne znajo orng kvakati, ker imajo vse nekam zakrnelo, pa 15% hermafroditov (dvospolnikov). Ista zgodba! In to pri dopustni dozi! Ker pri abi isti hormoni (popolnoma isti) regulirajo cel ciklus kot pri loveku, verjemite, da se z nami isto dogaja, samo na dalji rok! aba zraste v enem letu do spolne zrelosti, mi rabimo pa tri generacije na sto let. Zato pri nas bioloka ura bolj poasi tik-taka in bomo kasneje kasirali resnico oziroma posledice. Tako da je zadeva s temi hormoni zelo podobna. Kako se [tem strupom] izogniti? Teko, kar se tie teh industrijskih [strupov] kot so PCB in dioksini. Dioksine vsi delamo, a ne ne kurite plastike! Katerokoli ganje plastike ali vrek ali karkoli [drugega plastinega] v peeh ali na vrtovih kot odpadek to nenehno sproa dioksine, zelo veliko jih sproa in teh dioksinov ne unii nobena bakterija. To kroi ... Skratka, poskuajte to plastiko nekam likvidirati brez zaiganja. To je najve, kar lahko storite pri dioksinih ... Poslualec: Vsak drug kmet v Prekmurju kuri plastiko spomladi in jeseni! Komat: Vem, to je na alost tako. Mislim, da bodo tudi tu kmalu sankcije, ker v Evropi se tega niti pod razno ne sme. Poslualec: Ne samo kmetje tudi vsi drugi [delajo enako] ...

Komatov zadnji komentar (z dne 6. avgusta 2007) glede dogajanja v Socki: V Socki so zastraili in sprli ljudi med seboj. Zastraili s tem, da ne bodo dobili vrnjene zemlje, ki so jim jo v 60tih letih vzeli za pridelavo hmelja in sprli z intrigo, da so lokalni aktivisti zgolj pekulanti z zemljii, ki ele razvrednoteno kontaminirano zemljo pokupiti in kasneje drago prodati. Zaradi tega nismo uspeli izpeljati t.i. Class Action (kolektivno tobo). So pa sedaj poskoili v Vojniku, kjer ljudje ravno tako obolevajo in imam tam to jesen predavanje. - 22 -

Strupi v nai hrani

http://www.GlobeTransformer.org

Anton Komat

Komat: Pri PCB-jih je tvegano predvsem to olje iz transformatorjev in tako naprej. Ampak bolj bi govoril o tej generalni liniji, a ne. Skratka, im manj mastnega mesa neznanega porekla! Poskuajte dobiti meso, [za katerega] veste, od kod prihaja. Hoem rei, da je to maoba neznanega porekla vse tri poti, o katerih sem prej govoril) so noter: [bioakumulacija], biokoncentracija, biomagnifikacija, ribe so delikatne vam reem, cel Traki zaliv je sporen, tam reka Pad priteka noter, tam je totalna svinjarija severne Italije. Kupujte ribe z juga dol! Pa ne delam nobene reklame zdaj, govorim o zdravju ljudi! koljke so ogromen biomagnifikator koljke, a ne? V Mytilusu, tej rni dagnji (klapavici op. ur.) so nali 600.000-kratno koncentracijo PCB-ja, kot je bila v okoljni vodi. koljka nenehno filtrira vodo ... Skratka, en kup te hrane je ... Pianci s farm? Bog pomagaj, beite od njih! Skratka, veliko lahko storimo sami zase. Jaz sem prej povedal kako strupi vstopajo preko teh treh poti in si lahko vsak sam predstavlja, kje so [vsebovani]. V maobah ivalskega izvora so najbolj nabiti skupaj ... Poslualec: Kaj pa v rastlinski hrani? Komat: Ne, v rastlinah jih je v povpreju vsaj 10-krat manj kot v ivalih. Najmanj 10-krat manj v vsaki rastlini! Poslualec: Potem bi morali vsi delati reklamo za vegetarijanstvo? Komat: No saj, mislim, ... jaz podpiram vegetarijance zato, ker enostavno, e bi bili vsi vegetarijanci, bi imeli tako obilje hrane, da bi bilo noro na svetu, ker 10-krat manj njiv bi rabili za prehranjevanje ljudi kot danes. Faktor 10. Kot sem rekel, a ne? Biomasa faktor 10 gor, od krave do mesojedca imamo 10-krat ve[jo porabo]. Skratka, da lovek preivi eno svojo kilo, rabi 10 kg kravjega mesa, ena kila kravjega mesa rabi 10 kg travinja, da eno kilo vzdruje. Vedno je faktor 10. e bi bili vsi vegetarijanci, imamo 10-krat ve hrane na svetu, kot je [imamo] danes. Tako mimogrede ... to isto ekoloko [gledano] ... Tu lahko marsikaj storimo, ne? Mi smo zdaj zaeli s skupino enskih novinark (prav enske, ker so malo bolj senzibilne) vseslovensko akcijo keminega varstva ensk kemine karantene. Ne da zdaj ensko zapremo v eno kletko, pa da ne sme ni jesti, ampak gre za program osveanja ensk v dobi rodnosti, kako naj pazijo nase, da se ne bodo kontaminirale, ko elijo rojevati otroke. Ampak ne, da se ona spomni: Jaz bi pa to leto otroka imela, kaj pa zdaj? ampak gre za ivljenjski nauk, kako uvati telo, da ne bo obremenjeno s temi strupi da ne bo otrok obremenjen. e enkrat ponavljam, kajti mi imamo lahko tudi enska ima lahko v svojem telesu 10-milijonkratno koncentracijo PCB-ja, pa ji ne bo ni! Ona bo zdrava! Kot sem vam prej govoril, da strup deluje v najmanji koncentraciji ve kot ga je, manj deluje. Ko je pa isto malo strupa (ko se [ga] malo sproa v kri preko placente v fetus), je pa totalna tragedija na plodu. O tem govorim, to je tisto, kar je pomembno, da vemo, a ne? Toliko okrog hormonskih motilcev.

- 23 -

Strupi v nai hrani

http://www.GlobeTransformer.org

Anton Komat

nazaj na kazalo

7 E-ji (aditivi ali dodatki v hrani)

Komat: Jaz bi preel na E-je (to so t.i. dodatki hrani, ki jih mora proizvajalec ivila po zakonu na svojem izdelku ustrezno oznaiti op. ur.). Potem imamo e transgeno hrano, tako da e bomo nekaj asa [tu]. Potem pa e kakna vpraanja. Glejte, pri E-jih je zgodba takale: E-ji so posledica tega, ker se mi obnaamo kot opice, ne? (Smeh publike.) Bodimo poteni, ne? Mi smo potomci primatov in mi izbiramo po barvah. In to trgovci ful dobro vedo in e greste v katerikoli mega, super, giga market, je vse razsvetljeno s posebnimi arnicami. Bodite pozorni posebej tam, kjer so prehrambeni oddelki: zelenjava, meso ... ne vem, karkoli ... [To so] posebej pri ekstra proizvajalcih v Tajvanu nabavljene arnice, ki imajo poseben spekter, ki drai tono tisti del nae [oesne] mrenice, ki nas [vzpodbudi]: Tisto bomo pa takoj kupili! Ker je [pa] tako lepo pobarvano, a ne? Mi smo res opice po percepciji brez zamere, ne se sedaj poutiti [za njihovega] potomca pa imeti domotoje po kaknih vejah gor ampak mi [res] izbiramo z omi. Tako kot opica na onem drevesu tono vidi, kateri plod bo zdajle za pojesti, a se splaa na ono drevo ali ne samo po barvi. Mi ravno tako v marketu zbiramo po barvah, a ne? In to trgovci dobro vedo in nam to trihajo. Seveda tudi z umetnimi aditivi. To so umetne barve. Velika veina mesa je umetno obarvanega, da je bolj zapeljivo za videti. Zelenjava in sadje sta [osvetljena] s posebnimi arnicami, ki tono tisto fluorescirajo, kar nas srno gane in zane [srce] tik-takati in tako naprej. Skratka, e gledamo zdaj glavne skupine [aditivov], bi jaz vsakemu priporoal generalno [e] v tartu, bom potem na koncu ponovil: ko kupujete hrano, jo kupujte z okusom ter vonjem in ne z omi. Dajte poskusite enkrat ... Jaz sem poskusil to narediti z mojimi otroki. Vzel sem pet vrst jabolk, sem jih dal na mizo pet jabkov pa sem jima zavezal oi in sem rekel: Zdaj pa povohajta, pa ugriznita in povejta, katero je najbolje ... Ne boste verjeli: ta najbolj pikasto, tisto iz zadnjega sadovnjaka, ne vem s katerega hriba, ki ga drugae mulc ne bi [niti] pogledal: Uuu, ta je super! No in ko sem mu odvezal oi: Ja to je pa nemogoe, saj oni je pa lepi! e nas zapeljejo oi, pozabimo na najbolja utila, kar nam jih je narava dala pri hrani: vonj in okus. Dajte sami poskusite. Zamiite in ugriznite eno domae jabolko iz visokodebelnega sadovnjaka, ki je e vso pikasto in ne vem kako krlupasto pa povohajte kaken vonj ima to jabolko. Pa vam cela soba po dveh jabkih dii. [Potem pa] dajte en jonagold s farme [poskusiti], ki je 22-krat kropljen a ne, ista plastika, kot da bi dve leti pobarvan plastik fantastik jedli. Samo e vidimo, mi pozabimo vohati in okuati. In to je prva pot k osveanju, to da zanemo nazaj hrano izbirati z vonjem in okusom ne da samo gledamo, kako je mavrina, a ne? Skratka, vsa teorija teh umetnih sladil, ni narejena za nao dobrobit to pozabimo! Narejena je zato, da trgovec imve proda, da hrana im kasneje propade in da dlje zdri na policah, da je im bolj sladka, da im bolj dii. Vse je umetno narejeno. Ti E-ji so narejeni po skupinah in sicer imamo: E 100 do E 181 E 200 do E 290 E 296 do E 385 so barvila, so konzervansi, so antioksidanti,

- 24 -

Strupi v nai hrani

http://www.GlobeTransformer.org

Anton Komat

E 400 do E 495 E 500 do E 585 E 620 do E 640 E 900 do E 1520 in

so emulgatorji, so proti zgoevanju, so umetne arome, so pa sladila (teh je zelo veliko) imamo tudi neklasificirane dodatke.

Gremo po vrsti: prva skupina, sem e govoril, so umetne barve. Vse mogoe barve se dodajajo, zaradi tega naega opijega nagona po izbiranju barv. Konzervansi so jasni da se hrana im kasneje pokvari. Ve ne bom razlagal, ker je brez veze. Antioksidanti so tisti, ki delujejo bolj kemino na doloene aktivne molekule, da zaustavijo oksidacijo. Saj vsi vemo, kaj oksidacija pomeni: e jabolko nastrgamo, [le-to] porjavi, a ne, to je tipina oksidacija v gospodinjstvu. Skratka, vsaka vezava kisika pomeni oksidacijo in hiter razkroj, zato so te kemikalije, ki zaustavijo oksidacijo t.i. antioksidanti. Potem imamo emulgatorje, ki drijo neko emulzijo, ki prepreuje, da bi se ta hrana zbila, zapakirala, stolkla skupaj v neko zbito, trdno maso. [Sledijo antikoagulanti, to so aditivi] proti zgoevanju. In potem jasno, umetne arome, da nam e bolj zapeljivo dii, a ne? Tako, kot tudi kozmetika recimo ... Mimogrede mene pri kozmetiki nekaj neskonno zabava: najprej nam tovarne prodajajo strano dobra mila, da si vse te svoje vonjave speremo dol, a ne, da smo isto sterilni, potem pa nam ista kozmetika prodaja, da se spet nadiavimo nazaj. Ampak tisto, s im se nadiavimo nazaj, je tisto, kar smo prej sprali. To je ful dober posel, a ne? In zato, e vi gledate reklame po televiziji, imate samo pralne prake in kozmetiko, saj ste e ugotovili, koliko je tega, a ne? V vseh [TV] pavzah imate [veinoma] samo ti dve reklami. Ampak ne pozabite, da je loveki vonj tisti jaz zdaj ne zagovarjam umazanega, previcanega dedca, ki smrdi e po piru zraven ali ene enske, ki se tri dni ni umila ampak zagovarjam, da je tisto, kar najbolj privlai loveka do loveka naravni vonj tega loveka. Zdaj pa hudia, e se opere do sterilnosti, pa gor [da] spet isto ... Ker oni prav iz tega naega znoja delajo diave nazaj, a ne ful dober keft7! Jaz sem e prej rekel, da drug keft je pa tisti, da te z levo roko zastruplja, z desno pa zdravi. Pa je spet dvojni keft. No, pri genski tehnologiji bomo pa ugotovili, da je e tretji keft. Ko sem zdaj e govoril o aromah: pri hrani je isto jaz sem vam prej omenil jabolko iz domaega, vakega sadovnjaka, tista stara sorta [kot so] moancelj, bobovec ima tak vonj, da vam celo stanovanje dii po treh jabolkih, ne? Eno plantano vam prinaa vonj po smrti, ker je 22-krat kropljeno plus [da] nobenega vonja nima. Zdaj e ta jabolka predelajo v ne vem kaken sok, potem je jasno, da nima vonja, potem pa dodajo kemijo, da odiavijo. To so sedaj te umetne arome. Jasno, s sladili je pa druga fora no, to je posebna zgodba. Hm, [to ne more biti] res, a ne ...! Zdaj, paradoks sladil je v tem, da naj bi ta cuker, ki je sedaj taka groza in strah, ta sladkor na in sladkorna, a ne holesterolhisterija jaz temu pravim zdaj sta [tu] dve prevari, ki se jima boste lahko malo nareali holesterol ni vzrok obolenj, ampak je posledica. In ko boste vsi dojeli, da farmacija in industrija hrane fantastino sluita, ker sta ljudi nategnili sto na uro ker [ti] mislijo, da holesterol povzroa bolezni. Sploh ni res! Holesterol je posledica enega sranja, ki ga nekdo kasira ampak holesterol ne sproa kardiovaskularnih obolenj, ker se sploh ne nalaga v ilah! To je paradoks, to je ena najvejih prevar, ki jih farmacija dela. e gledamo mi loveko arterijo histoloko imamo tri sloje: [prvi] je notranji (endo) sloj, [drugi] je cirkularni sloj muskulature (miija) in potem imamo e [tretji,] zunanji sloj. Skratka, tri sloje ene povprene arterije imamo, tu v sredi je pa luknja, kjer tee kri. In zdaj pravijo farmacevti: Ja, zdaj pa tale holesterol tukaj pride, a ne in se on tu naloi in zapre to luknjo in potem
7

Posel. - 25 -

Strupi v nai hrani

http://www.GlobeTransformer.org

Anton Komat

imamo mi infarkt. E-e, holesterol se tu sploh ne nalaga. Holesterol se nalaga v srednjem sloju in sploh ni ne vpliva na tisti volumen notri. Katerikoli histoloki prerez ile gledate, ne boste nikjer nali holesterola v sredini. Ne, ni ga! Samo da povpreen dravljan, mean in Slovenec nima dostopa do histolokih preparatov in mikroskopa, zato naj bi verjeli, da je to res tako.8 e bolj zabavno: holesterol je prekurzor (predstopnja) vseh spolnih hormonov loveka! Kajti iz njega izvirajo enski in moki spolni hormoni in tisti, ki si bo holesterol jemal s hrane dol, bo manj babnica in manj dedec, vam kar povem ... (Muzanje.) Poslualec: Samo imamo pozitivnega in negativnega, a ne? Komat: No, jaz govorim o negativnem, ampak ta je tako ali tako veinski. Oni [drugi] je marginalen. No skratka, holesterol je predstopnja (prekurzor) vseh spolnih hormonov, sem vse povedal s tem. In tudi e ga mi iz hrane ven dajemo, bomo res malo manj babnice in majkeno manj dedci, ampak ga bo tudi telo [samo] naredilo, ker ga mora narediti. Ker nekaj nam ne povejo ti veliki prodajalci fantazij, a ne: [in sicer] da nae telo v metabolizmu vso hrano razgradi na osnovne zidake tako kot otrok, ki ima lego kocke vse razstavljene na kockice, potem pa s tega dela hio, cerkev, avto, ladjo, karkoli eli ... Tako nae telo vse to, kar pojmo, razstavi na osnovne elemente, ki ga potem resintetizira v karkoli telo rabi. Sploh ni problema, [tudi] e mi holesterol isto prenehamo jesti, telo ga bo e toliko naredilo, kot je minimum potrebno ker ga mora! Tako naa kemija deluje ... No, toliko o holesterolu, ko smo ravno pri teh arovnijah. Druga zgodba so pa sladila, je pa sladkor. Veste, z vsem spotovanjem do tistega, ki ima sladkorno bolezen, ampak sladkorna bolezen je posledica prenartosti. Preve hrane [imamo], preve se j, kajti v obdobju svetovne katastrofalne lakote, bi tisti, ki imajo danes sladkorno obolenje preiveli, ostali bi pa li pa-pa. Kajti, to je aktiviran gen za obdobje strahotne lakote. To so pa zdravniki ugotovili ta pravi dohtarji mislim, ne ti farmacevtski, ampak oni, ki nekaj vagajo pri Aboriginih v Avstraliji, kajti bilo je okantno, da Aborigini, ko jih da v eno velemesto in zanejo veliko hamburgerjev in ipsov ter [drugo podobno hitro fast food hrano] jesti, kar naenkrat vsi Aborigini dobijo sladkorno bolezen. Zakaj pa [ravno] Aborigini? Zakaj oni [zbolevajo] 100%, en Avstralec pa ne? No in je el ta angleki zdravnik prouevat te populacije in je ugotovil nekaj okantnega: da imajo Aborigini izjemno aktiven in ohranjen gen za to, da e pride njihova populacija v obdobje izjemne lakote in pomanjkanja hrane, potem ta gen aktivira poseben metabolizem, ki iztisne iz telesa zadnje rezerve sladkorja. Da telo preivi e morda pet dni dlje kot bi obiajno. e damo zdaj Aborigina v [fast food] restavracijo, se bo vsedel in bo pojedel tri velike hamburgerje in bo zelo hitro dobil sladkorno bolezen. Jasno, ker ima non-stop motivirano ekspresijo sladkorja za obdobje lakote.

O holesterolu in procesu ateroskleroze smo za strokovno razlago povpraali mariborskega zdravnika dr. Dejana Kupnika: e precej dolgo se ve, da proces ateroskleroze poenostavljeno poteka priblino takole: zaradi turbulentnega toka krvi ali drugih dejavnikov se predvsem na zavitih delih arterij pokoduje plast celic, ki pokrivajo notranji del ilne stene (in loujejo kri od preostale stene ile) ali pride samo do disfunkcije teh endotelnih celic. Skozi slabo funkcionalno oziroma pokodovano prvo celino plast ile (torej skozi endotelij) zano v steno ile prodirati krvne celice monociti in v nadaljevanju tudi sestavine krvne plazme (med njimi seveda tudi maobni partikli, od katerih je posebej nevaren LDL holesterol). Monociti se skupaj s temi sestavinami locirajo v predelu ilne stene, ki mu reemo tunika intima (to je predel ilne stene takoj za prej omenjeno plastjo endotelnih celic). Po nizu dogodkov zanejo monociti, ki se jim sedaj, ko so v steni ile ree makrofagi, sproati tevilne snovi, ki privabljajo tudi gladkomiine celice iz srednje plasti ile, tako da gladkomiine celice sedaj potujejo v tuniko intimo. Gladkomiine celice in monociti kopiijo maobo in jo predelujejo. Postopno po ponovnem nizu tevilnih keminih preobrazb in po razpadu prej omenjenih celic s sproanjem predelanih maob, nastane kaasta kepica, obdana z vezivno kapico aterom. V tej spremembi se kopii tudi vezivo. Vse to se ne dogaja v sredini ile, marve v prvi plasti ilne stene takoj za endotelnimi celicami. Seveda so pri tem prizadeti tudi drugi deli ilne stene. Te spremembe z leti rastejo in na koncu lahko popolnoma zaprejo ilno svetlino. Zgornji vezivni del te aterosklerotine spremembe, ki moli v ilno svetlino, lahko poi, na tej poki se takoj zanejo zlepljati trombociti in nastaja krvni strdek, ki lahko ilno svetlino popolnoma zapre. e se to zgodi v srnih ilah, pride do razvoja srnega infarkta. Torej se aterosklerotini proces zane s slabo funkcijo ali pokodbo endotelnih celic, v intimi (prvi plasti ilne stene za endotelnimi celicami) pa se prine razvijati ateromska leha, ki raste, z leti e sega v svetlino ile, najhuja zapleta pa sta, da leha bodisi poi in nastane na njej krvni strdek, ki vodi v infarkt prizadetega organa, ali pa da se zaradi lehe ilna stena razsloji. - 26 -

Strupi v nai hrani

http://www.GlobeTransformer.org

Anton Komat

[Najbolje bo,] e bomo sladkorno [bolezen] razumeli tako, da je tukaj (po francosko) najbolji recept: manj ri ampak to na dolgi rok ... Kajti, ko se okvarijo [Langerhansovi] otoki v pankreasu9, potem je zadeva e hudo napredovala, ker e pride do pokodb organov zaradi sladkorja. Ampak govorim, [da je] generalna preventiva za dobro zdravje to, da [je bil] lovek, ki je bil v svoji zgodovini evolucije, dolgi 6 do 7 milijonov let, ve ali manj laen. Nai predniki so bili v glavnem lani! Ampak so bili zelo veseli ljudje. Mi smo pa zelo narti in zelo kisli ter teni in to je verjetno napaka [in vzrok], da tako obolevamo. Ker [nai] predniki ... to so bila velika obdobja pomanjkanja, to je bila lakota, to je bila ledena doba, ko je bilo teko vsako kilo plena ujeti. Le najbolj sposobni so lahko prili do hrane. Skratka, v nekih izjemno tekih evolucijskih okoliinah je loveka vrsta nastala. In je preivela zato, ker so skupine sodelovale! Ljudje so sodelovali v malih skupinah, kjer so bili popolnoma solidarni eden do drugega.10 Ne tako kot danes, ko ivimo v kapitalistinem raju konkurence. Eden drugemu po glavi. e bi lovetvo takrat tako ivelo, nas danes ne bi bilo ve. Kajti, nas je ustvarila simbioza, ne pa kompeticija. In nas je ustvarila lakota (in pomanjkanje), ne pa nartost. Tako, da se nam neke stvari bioloko maujejo, ki so nam neko bile dane v evolucijsko zibelko, da bi laje preiveli. Zdaj pa da se vrnemo na aditive: si kdo eli napisati spisek najbolj nevarnih? Jaz moram rei, da je to neko izlo v Nedelu, no in moram povedati, da sem bil zelo vesel, da je veliko [ljudi] potem [glede] na ta listek izbiralo hrano. Kajti tu sem se res potrudil in je preverjeno potegnjeno iz raziskav. Ta prva skupina so barvila jasno da umetna, ne naravna. Tista, ki bodo napisana bodo samo nevarna. e kdo eli kakne posebne razlage o nevarnih barvilih, bom lahko e povedal: E 102, E 110, E 122, E 123, E 127, E 131, E 132, ... No, to zdaj ni loto ... (Smeh publike.) Tu ne bo nagrade, tu gre bolj za zdravje. Se poutim, kot da bi iz bobna vlekel ... E 133, E 142, E 150. Kar nekaj jih je, ne? E 151, E 153, E 154, E 171 in E 173. To so nevarni iz skupine barvil. Zdaj imamo drugo skupino, to so konzervansi. No, teh je e manj: E 210, E 220, E 223, E 232, E 249, E 250, E 284 in E 285. To so tvegani konzervansi. Tretja skupina so antioksidanti, ampak ne oni, [ki jih priporoajo] proti raku. To so antioksidanti za hrano, ne za nas to moramo razumeti. Antioksidanti so pa: E 308, E 310, E 311, E 312, E 320, E 321. etrta skupina so emulgatorji, so trije: E 407, E 472, E 473. Peta skupina so sredstva proti zgoevanju hrane, to je skupina 500. Imamo pa: E 512 in E 553. V skupini est so umetne arome: E 620, E 621, E 622 in E 626. Zadnja skupina so pa sladila. Tu bodite pozorni na tisti aspartam, pazite, ker je izjemno nevaren, stran ga vrite, ker je v Ameriki totalna akcija, mislim da je e preko 4 milijone ljudi aktiviranih, a ga amerika industrija ne spravi ven, ampak gora dokazov je, da je izjemno nevarna snov. Tako, da kjerkoli ga vidite, samo vstran z njim, ker je obup. [Nevarna] sladila so pa sledea: E 942, E 950, E 951, E 952 in E 954. No, zdaj smo konali. To so zdaj vsa ta nevarna [sladila]. Poslualec: Od kod so te tevilke? Kaj te tevilke pomenijo? Komat: e boste vzeli eno steklenico, ko kupujete recimo sok, imate na nalepki gor [navedeno,] kateri E-ji so noter [vsebovani]. Pa pie recimo: E 310, E 222. Razumete? [Poglejte] embalao. Per: To je izredno vano za male otroke, oz. za mamice z malimi otroki. Da jih ne bodo sluajno futrale recimo s kaknimi sokovi in s takimi [ivili], kjer so ta sladila oz. ti dodatki noter. Poslualec: Je res, da vija kot je tevilka, da so [dodatki] vedno bolj nevarni? Komat: Ne, ne. To je v bistvu vrstni red, kako so skupine grupirane.
9 10

Trebuni slinavki. Zelo lep primer takne solidarnosti Slovencev do soloveka smo doiveli ob katastrofalnih poplavah v septembru 2007. - 27 -

Strupi v nai hrani

http://www.GlobeTransformer.org

Anton Komat

Per: Ta, ki so tu napisana, so vsa nevarna. Imate pa e druga, ki niso tako nevarna. Komat: Recimo, za ilustracijo, koliko teh E-jev je [v hrani], sem si nekaj primerov zapisal, e vas zanima ... Glejte, recimo en navaden kruh. Kruh ima lahko E 170, E 282, E 300, E 471 in E 472. V enem kruhu imate ena, dva, tri, tiri pet aditivov! Poslualka: Pa rno moko tudi prodajajo z aditivi ... Komat: No, to je jasno ... Potem sem recimo v otroki hrani na brzino nael tri aditive: E 332, E 333 in E 508. Pa recimo gazirane umetne pijae, pa margarina, to je totalno naopano z E-ji. Samo poglejte deklaracijo gor. Pudingi so izjemno polni aditivov. Instant juhe: [v njih] imate E 100, E 150, E 330, E 412, E 621. Koruzni kosmii: 7 do 8 aditivov. Smetana ... , celo v kuhinjski soli smo nali dva aditiva: E 514, E 554. veilni gumi pa je absolutni rekorder! (Vzkliki zaudenja v publiki.) veilni gumi: E 101, E 102, E 120, E 141, E 296, E 320, E 322, E 330, E 420, E 421, E 422, la-la-la ... jezik me boli ... Poskuajte enkrat v trgovinah pogledati, koliko je teh E-jev v hrani. Dokler se lovek tega ne loti, sploh ne more verjeti. e kogarkoli katerikoli E zanima, tukaj imam podatke, zakaj je nevaren. Poslualec: Na web strani se da dobiti? Komat: Drugae pa, e greste na web (npr. http://www.google.si op. ur.), si odtipkajte samo tole: food aditives. Samo tukaj se boste zagotovo utopili, ker boste zagotovo dobili 25.000 naslovov, zdaj pa pojdite naprej, [dodajte] recimo health risk (zdravstvena tveganja), tako malo zoite polje in boste dobili ogromno teh podatkov. Jaz vam ne bi pameti solil, verjemite mi, da sem tole pogledal in da to, kar sem povedal, stoji. Nisem za vsako figo nekoga proglasil za tveganega, e niso vsaj tri tudije govorile, da je nevaren. Poslualec: Kaj pa v slovenini? Komat: V slovenini ni[mamo] ni[esar]. Ne, na alost ... Per: V slovenini so bili svojas eni aditivi objavljeni v reviji Aura, ampak niso tako popolni tu je dosti ve tevilk notri in mislim, da je gospod Komat, ki to e dolgo obvladuje, dosti bolj natanno to obdelal, kot pa je bilo tam objavljeno. Ker tam je bila ena tabela, jaz jo imam celo nekje s sabo, samo je tu ve tega notri. Vsem pa priporoajo, recimo prav v tej reviji: Vzamite s sabo tabelo, ko izbirate hrano in primerjajte, e imate aditive v hrani ali jih pa nimate. To toplo priporoajo. In mi to tudi priporoamo. Komat: To bi e dodal, sem prej rekel, pri umetnih sladilih je nekaj zabavnega. Sem prej omenil aspartam. Zanimivo je, a ne, da nas ta sladila delajo izjemno odvisne od sladkega to je paradoks. Prav [za] aspartam so delali raziskave, [ta] nam povzroa voljo lakoto po sladkorju. In bolj, ko aspartam jemo, bolj elimo jesti sladko. Res uden paradoks, ne? Ena od raziskav je to odkrila in zadeva je zelo natanno dokazana, tako da [je to] po svoje paradoksalno. Ena dama hoe shujati, biti vitka in lepa, zdaj j aspartam, da ne bo imela peha ter celulita in potem jo ta ubogi aspartam ene, da gre vsa bleda mimo vseh tortic in kremnit in amnit in ona trpi, nakar poj tri. (Muzanje publike.) In potem spet aspartam in spet ima muke in teave, da se mora odpovedati sladkega, a ne. Skratka, voljo lakoto sproa aspartam po ogljikovih hidratih. To je paradoks, to je ena kazen, za onega, ki ga j. (Smeh.) OK. Glejte, o transgeni hrani bom pa takole rekel ... Khm, joj ...! Per: Prosim, e se lahko vtaknem: ne vem e ste zadnji v Veeru zasledili ... Bila je debata med njim in enim kolegom [v rubriki] Pro & contra mislim, da je gospod Komat kar krepko tistega kolega porazil. Je pa bilo zelo udno, kako je ta njegov kolega zagovarjal to hrano, a ne? Vic je pa v tem, da nam hoejo Ameriani vsiliti Sloveniji in Hrvaki, pa tudi drugim dravam svojo gensko spremenjeno hrano, ki jo imajo v velikem viku in je ne morejo nikjer prodati. In pred kakim letom je bila ena oddaja na hrvaki televiziji in tam je bil profesor z biotehnike fakultete in je tam podal podatek, ki pravi, da se je umrljivost v Ameriki zaradi hrane v zadnjih petih letih poveala za 10-krat! Za 10-krat, pazite! Ameriani zelo natanno vodijo to umrljivost in so ugotovili, da se umrljivost zaradi hrane poveala za 10-krat. In verjetno je tu precej prispevala gensko spremenjena hrana.
- 28 -

Strupi v nai hrani

http://www.GlobeTransformer.org

Anton Komat

nazaj na kazalo

8 Gensko spremenjeni organizmi

Komat: No, jaz bi takole rekel o tej hrani: ne bom zdaj govoril o tehnologijah, transgenih operacijah in tako naprej. To je posebno poglavje, ki je zelo zapleteno ... Verjemite, da to poznam, ker smo [imeli] velike polemike z zagovorniki tudi v parlamentu in na strokovni ravni. Glejmo konsekventno, zakaj je problem: to ni znanost to je tehnologija. In ta tehnologija je zelo slaba. Danes je na tehninem nivoju tako, kot da vam crkne domai PC, pa bi priel mojster, pa bi vam hotel raunalnik popraviti s krampom in lopato. Tako nekako oni obvladajo sceno. Zdaj pa v igri tako grobe in nenatanne in nepredvidljive tehnologije je pa najveja skrivnost tega planeta, to je evolucija. O evoluciji pa lovek ne ve praktino ni. e vas spomnim na razkritje Human Genom Projecta, ki je bil marca 2001 v Lyonu, e ste spremljali kaj po medijih, sta dve skupini delali vrsto let. Eno je vodil Francis Collins, to je bila ta akademska skupina vrhunskih genetikov, ki je delala krepko 15 let pa e ve. Drugo skupino je pa vodil Craig Wenter, ki ga je vodil privatni korporacijski denar in ti dve skupini sta dirkali, katera bo katero prehitela, kajti v igri je bilo ni manj kot patentiranje genoma loveka, kajti oni si uzurpirajo patentno pravico nad ivljenjem ... No in na obeh straneh je bilo vloeno ogromno denarja, lo je za od 3,5 do 4 milijarde dolarjev na obeh straneh. Skratka, v igri je bilo vloenega okrog 8 do 9 miljard dolarjev denarja znanega, koliko je pa bilo neznanih sponzorjev, pa nihe ne bo nikoli izvedel. In ko se je dirka konala to je pomembno, da vsi vemo sta Francis Colins in Craig Wenter naenkrat postala blazna prijatelja, [to je] zanimivo ... Oba [sta] vrhunska genetika, proti katerim so nai ne bom rekel vajenci, ampak od vajencev vajenci ta dva vrhunska svetovna genetika sta rekla takole: Ko smo konali Human Genom Project, smo prili do toke, ko lahko ugotovimo samo to, da se priklonimo pred udeem ivljenja, ker sedaj lahko reemo, da ne vemo ni! Po 30-tih letih trdega dela smo prili na zaetek. Kaj so oni ugotovili? Ugotovili so, da je tisto, emur pravimo gen, manj kot 1% loveke DNK. S tem, da mi dekodiramo gensko sekvenco, s tem da dekodiramo manj kot 1% loveke DNK, nam [to] ne pove ni, kako zadeva deluje. Kajti 99% loveke DNK je intronska, o kateri znanost pojma nima, zakaj je tam. To je ravno tako kot da mi poznamo 25 rk, ampak ne more iz 25 rk vsak napisati Hamleta o tem govorim. Poznavanje rk e ne pomeni, da bomo mi znali napisati Romeo in Julijo, poznavanje not e ne pomeni, da bomo mi napisali 9. simfonijo od Beethovna. Poznavanje kode ne pomeni, da mi karkoli vemo kako genom deluje. Skratka, tu je zdaj genetika. Ampak, glede na to, da so bile [dane] velike obljube, kaj bodo vse naredili, je kapital ogromna sredstva investiral. In so hiteli patentirat transgeno koruzo, transgeni bomba jasno, predvsem soja je v igri, ne. No nai svetski genetiki so hoteli narediti celo transgenega pianca, ki bi mu vgradili loveki gen, da bi ta kura hitro rasla. To je jasno, da ni uspelo, ne? Kajti, e na Poljskem so delali transgene operacije na krapih in so vstavljali loveki gen hormona rasti, da bi tiste ribe imprej, hitro zrasle. Per: V paradinik pa so miji gen dali ... Komat: Da ... In kaj se je zgodilo? Tisti krapi so postali take poasti, da tistega krapa nobeden ne bi kupil, ko bi to zagledali v ribarnici, bi vsak spokal ven. Tako so tiste krape pobili. Ko so hoteli isti gen dati praiem to je bilo v Beltsvillu v ZDA so tisti ubogi praii bili slepi, artritini, [imeli so] osteoporozo, kosti jih niso pokonci drale in so morali celo redo pobiti.

- 29 -

Strupi v nai hrani

http://www.GlobeTransformer.org

Anton Komat

Skratka, potem so se pa nai genetiki spomnili ene take zabave, da se boste malo nasmejali, tako da ne bo samo resna tema. Hoteli so narediti takole: da bi gen morske vetrnice, pazite to ker nas lahko malo spee po prstih kot meduza da bi ta gen morske vetrnice transgenirali v krompir. Ha, veste zakaj? Ko bi priel koloradski hro in bi hotel oni krompir ugrizniti jebemo sunce! bi ga pa spekla morska vetrnica. (Smeh publike.) In to so resno delali! In potem smo imeli razpravo v parlamentu (to smo se reali do solz) in sem rekel oni gospe (eni genetiarki), ki je [za] to reklamo delala: Posluajte, a vi veste, da bi potem morale slovenske gospodinje, ko bi krompir lupile, imeti rokavice gor, kajti morska veternica pee! In bogpomagaj, e bi se en otrok s krompirjem igral in tisti krompir nekam dal, bi bil ves opeen, a ne, kot od meduze! Joj, je rekla, tega pa nismo predvideli! (Smeh publike.) Zelo zabavni so nai genetiki ... No, e eno zabavno vam povem. V predlogu prvega zakona o genski tehnologiji v Sloveniji je bil takle tos pazite, ampak govorim vam, kakne traparije se dogajajo, to so resne stvari; bomo se pa danes smejali, ker je zadeva e mimo: e iz laboratorija pobegne transgena bakterija, mora odgovorni direktor v roku 30 dni pismeno obvestiti dravni organ. Ste sliali? e pobegne transgeni mikrob [je] rok 30 dni! On pie lepo, pie, da dobi organ v 30 dneh priporoeno in potem on [to] proui in po potrebi aktivira posebno gasilsko enoto. To posluajte! (Smeh publike.) Tako da bi slovenski gasilci morali loviti patogene [transgene] bakterije gor pa dol po Sloveniji! No, taka genijalnost je bila v zakonu, da ni bil problem tega zakona ven spraviti a ste vi to vedeli? tako, da ga ni bilo problem ven spraviti in tudi na sreo ni prilo kaj dosti v javnost, malo se je [o tem] govorilo, potem pa jih je bilo tako sram, da so ga hitro ven spravili. Skratka, gasilci bi lovili in pricali transgeni mikrob. e zdajle pogledamo, kakna panika je bila zaradi ptije gripe in teh ta hitrih bolezni, ki se sedaj [po svetu] dogajajo ... Jaz e nisem nobenega gasilca videl, da bi tam po letaliih kropil s kakno brizgalno mikrobe in turiste. Zdaj, v drugi verziji zakona je bila bolj nevarna stvar. e je kdo gledal film Izbruh ste gledali? no, v filmu Izbruh je bila ta zadeva prikazana. V drugi verziji je pisalo pa zelo nevarno takole: V kolikor v nekem delu Slovenije izbruhne (pobegne) iz laboratorija transgeni organizem (recimo bakterija), potem se aktivira posebna vojaka enota, ki okupira (zapre) tisto obmoje in ga dekontaminira. To je pa zelo nevarno! To pomeni, da e bi recimo v Murski Soboti bili toliko sreni, da bi imeli en transgeni laboratorij in ven pobegne ena bakterija, ki jo tam kar nekaj zapackajo, ne, potem bi lepo Mursko Soboto obdali z bodeo ico, vojaki s kalanikovkami [bi stali] okoli in noben ven, noben noter v karanteno bi li vsi skupaj dokler ne bi tega mikroba ulovili, in ga dali nazaj v kar jaz hudievo dvomim, da bi ga kdo uspel nazaj spraviti tja, od koder je uel. S tem se ni za igrati! Jaz ne bom zdaj govoril o tveganjih glede alergij in degenerativnih obolenj, bom [omenil] eno samo tveganje, za katerega mislim, da je isto dovolj, da ga vemo in pri tem tveganju oneme tudi vsi zagovorniki [genske tehnologije] takoj! In to tveganje so nae bakterije. loveko telo ima okrog 200 milijard celic in v [vsakem od] nas ivi ve kot 200 milijard bakterij. Skratka, ve je bakterijskih celic v nas kot je nas samih, bom takole rekel: mi smo bolj bakterijski, mi smo v bistvu neke vrste gojie bakterij. Govorim o bakterijah, ki so v naih revesjih ampak to je isto v redu, brez njih mi ne bi iveli tudi nekaj ur ne. To so nai najbolji prijatelji, ki skrbijo za nae zdravje in nas na koncu tudi pojedo, ne? Ko umremo, e se ne damo zakuriti, smo lepo njihova hrana. Tako, da v bistvu je lovek bolj ... bolj so nas bakterije naredile, da lepo pri in v nas bivajo in nas na koncu pojedo, kot mi njih. Tako, da mislim, da je ta simbioza zelo evolucijsko zanimiva, ampak, dajmo se vrniti na izhodie: te bakterije, ki ivijo v nas samih, so najveji tatovi genov. Edino bakterije so sposobne cele genske pakete jemati in izmenjavati med
- 30 -

Strupi v nai hrani

http://www.GlobeTransformer.org

Anton Komat

celicami. In e mi pojmo transgeno solato ali pa transgeni krompir ali pa sojo ali pa koruzo, je pri teh genih, ki so transgenirani, vedno marker gen, [to] je gen, ki nosi odpornost za antibiotik tisti gen, ki je [vgrajen] pred [transgenirano] lastnostjo. Zdaj pazite: teh 200 milijard bakterij spada morda med 300 do 400 razlinih vrst, med njimi so tudi patogeni (bolezen povzroujoi organizmi op. ur.), ki so potencialno patogeni, ki se lahko v nekih okoliinah razmnoijo in nam povzroajo teave. No, naj recimo en patogen ukrade gen za odpornost, [niti] ne ukrade, [preprosto] izmenja gen iz hrane, ki jo mi pojmo ([recimo] transgeno koruzo v obliki ipsa, ali pa eno sojo v obliki neke polivke) pa gre tisti marker gen v bakterijo, pa ta bakterija to preda drugi bakteriji, zadeva gre tra-la-la okoli Zadeve se mnoijo zelo hitro, kajti vsakih 20 minut se bakterija deli na pol in v enem dnevu jih imamo e stotine milijard in vseh teh sto milijard so vse odporne na antibiotike. In kaj zdaj? In ta zadeva uide ni zdaj iz laboratorija ven, kar iz nas! In kje pa je zdravilo? Pa da je ta patogen odporen na vse antibiotike, imamo mi lahko v trenutku eno ali dve milijarde [ljudi] na oni strani svetlega, a ne? Fatalno katastrofo planetarnih razmerij. To so najveja tveganja genske tehnologije, [to] igranje z evolucijo, o kateri ne vemo ni! Zato, da bo nekdo imel profit, potiskati v tveganje milijarde ljudi ... jaz se s tem ne bi upal igrati. Nihe nima pravice ogroati zdravja ve sto milijonov ali ve milijard ljudi, na raun tega, da bo eden profit kasiral ... Prej smo se vraali v okoljsko pravinost ... Jaz nisem proti novi tehnologiji, sem proti zlorabam na raun tega, da tveganje nosimo vsi, kasira pa samo on. In zdaj glejte, v tem zakonu je bila neka zelo perfidna11 past. Notri je pisalo, da Znanost odgovarja samo toliko, kot ve ... Kaj pa je zdaj to, kaj oni vedo, kaj pa ne? ... do meja svojega znanja ali vedenja. OK, zdaj smo hipotetino predpostavili, da bakterija transgenira ta genski paket, da uide ven, da je to patogen, da ljudje masovno umirajo, da zdravila ni kdo je zdaj kriv? Genetiki bodo rekli: Ja, mi pa tega nismo predvideli, ker tega nismo vedeli, ker to pa se je ele zdaj pojavilo, pa je isto nekaj novega, ja za to pa res ne moremo biti odgovorni, ker to se e nikoli ni zgodilo. In so si roke umili, a ne? Pa je naslednjih 100 milijonov mrtvih. Pa potem? Potem bo politika morala ukrepati, ker bodo ljudje zahtevali, da ukrepa. Samo, kakna bo pa cena, jaz si danes ne bi upal o tem govoriti ... Zdaj imam pa e malo izpahnjena usta, a bi lahko e kaj vpraali? Poslualec: Kako je sedaj v Sloveniji [urejeno] z deklaracijami na tem podroju, glede oznaevanja hrane, ki vsebuje gensko spremenjene organizme? Ker Evropa to zahteva, a ne? Komat: Ja, [ivila] bodo zdaj oznaena. e bo [vsebovanih ve kot] 1% [gensko spremenjenih organizmov] pomeni [to] obvezno deklaracijo, ker vsak potronik ima pravico do informiranosti in pravico do izbire. To je codex alimentarium [sprejet] po celem svetu. Mi smo tega podpisniki, torej bo moralo na deklaraciji pisati, da je [prisotna] transgena primes v toliko in toliko odstotkih in da je to in to notri. Tako da bo to vsak moral videti. Je pa tako ... tukaj so razne prevare. Tu je vmes cela veriga trgovcev, veliko se stvari prepakira, zapakira. Mi lahko neko hrano dobimo ne vem odkod ... Vam samo primer povem tudi to malo za zabavo: se spomnite teh dioksinskih piancev, ki so prili iz Belgije, pa so imeli dioksin noter, ta hormonski disruptor oz. ruilec. A veste, od kod je priel dioksin v piance? Ker so belgijski kmetje futrali piance z odpadnim motornim oljem. Zakaj pa? Zato, ker je morda eden sluajno zlil malo [olja preko] koruznega zrnja in so pianci tisto hitro porli. Nenavaden sluaj je bil, da staro odpadno strojno olje od avtomobilov, kamionov, traktorjev piancem blazno vzbuja tek. Tega ne znajo pojasnit, ampak: Uuu, fino! Potem so malo kapljali tistega olja po penici, po koruzi, pianci so veseljaili in vse tisto porli, zraven pa e dioksin, ki je bil v olju, ne? Tako je priel dioksin v piance, ampak to so sluajno odkrili. Tako so sluajno odkrili lindan12 v kumarah iz Madarske ... Skratka, vedno moramo priakovati, da [bo] en del hrane nekje pritaval okrog, trikrat prepakiran malo tudi na riziko, da jih ne bo nobeden odkril ...
11 12

Zahrbtna. Lindan je vrsta insekticida. - 31 -

Strupi v nai hrani

http://www.GlobeTransformer.org

Anton Komat

Poslualec: To sem vas hotel vpraati kdo nam garantira to [neoporenost]? Komat: Nobeden! Per: No, glejte zdaj recimo primer, ki je kako bi rekel malo bolj straljiv. Zdaj so naredili 28 vzorcev hrane zaradi Hrvatov, predvsem klobas in so odkrili v petih noter transgene materiale in niso povedali, v igavih so, samo so povedali, [da jih] Perutnina nima, za ostale pa niso povedali. Zdaj si lahko mislimo, da so zdaj v vseh ostalih ... da recimo klobase vsebujejo transgeno sojo. Komat: No, im je soja, je 80% verjetnost, da je transgena. To si kar vzamite v zakup. Kajti veina soje je amerike, na naem trgu je veina amerike soje transgene, to je dejstvo. Tako da tukaj presoje ni. Per: In to so hrenovke in v glavnem te pianje klobase in te stvari, take stvari ... Komat: Pa sojine omake, a ne ... Poslualka: A je za zaupati, e je na embalai napisano, da ni gensko spremenjena soja? Komat: Ja, mislim da je. e na embalai pie, mislim, da je za zaupati. Bolj ni za zaupati tam, kjer ne pie ni. Tam ko pie ... mislim, to pa noben ne bi tvegal, ne? Poslualec: Pa ta 1% kaj pomeni ali spet ni ne pomeni? Mislim, e je 0,9% kaj manj kodljivo kot e sta 2%? Komat: Seveda da je ... Ne, saj tveganja so ista tveganja so ista, kodljivost je ... Dobro, kar se tie alergij in degenerativnih obolenj, je potem manje [tveganje], ampak jaz govorim da so veja bioloka tveganja, kot tisti odstotek gor ali dol v hrani, ta ne vpliva toliko. Saj, gen mi ravno tako prebavimo, kot katerikoli drugi gen. Tako da ni sedaj problem to jesti ali ne jesti, e je kaken nov protein, potem se lahko sproi doloena alergija, ampak ta alergija je spet pri tistem ibkem delu populacije bolj mona, kot pri tistem delu populacije, ki je stabilen. Jaz sem tu prej govoril: veina ljudi ima omajan imunski sistem, ker je pritisk strupa tako velik in bolj obolevajo in ve imajo raka zato, ker je tehtnica nagnjena, a ne? Tudi pri alergijah je tako, veja senzibilnost ljudi je [nastala] zato, ker imajo imunski sistem zguncan, ker je vren iz ravnovesja in zaradi tega naraajo alergije, ne samo zaradi transgene hrane, tudi zaradi kemije v okolju. Mislim, vsaj dva vzroka sta. Glej, teko je doloiti vpliv tega ali onega.

- 32 -

Strupi v nai hrani

http://www.GlobeTransformer.org

Anton Komat

nazaj na kazalo

9 Voda kot faktor nacionalne varnosti

Poslualec: Jaz bi e malo vpraal glede vode, ker se je nismo toliko dotaknili. Kaj je v bistvu bolj [kodljivo]: klorirana ali s fluorom iena, kot jo imajo Ameriani? Komat: Ne, saj ni ista funkcija, a ne. e bo kdo to knjigo13 vzel, tu noter vse te stvari piejo na dolgo in iroko. Fluor je posledica ... to je ena tipina amerika finta, a ne? Metalurka industrija je imela ogromne vike fluora, s katerimi niso vedeli, kam z njimi kot odpadek. No in potem so se spomnili to Ameriani znajo, [to] genialno obvladajo in so potem tri tudije ven ruknili in so rekli: E, fluor pa ful pomaga proti kariesu! In je bil trg odprt in so zaeli fluor prodajati in posiljevati kot obvezno zdravstvo in potem e v vodovode vlivati, tako da je bila cela Amerika s fluorom preplavljena. Tudi pri nas se e danes kje dogaja, da zdravniki posiljujejo male otroke z fluorovimi tabletami, eprav se danes ne upajo ve tako kot vasih. No, fluor je dokazano kodljiv za loveka. Teko je pa dobiti pasto brez fluora, [to] moram rei. Zunaj [v tujini] jih delajo na veliko, samo pri nas e nobeden ni spomnil, da bi jih uvaal14. Tako da predlagam, e koga poznate, ki je trgovec, naj zane paste brez fluora uvaati, bo imel takoj veliko kupcev, ker e kar veliko Slovencev ne mara teh past s fluorom jesti. Problem klora je pa predvsem problem Slovenije, kajti v Sloveniji je okrog 1000 vodovodov, samo dva sta veja: mariborski in ljubljanski. Ta dva oskrbujeta nekje 500.000 ljudi, ostalih 998 [vodovodov] je pa malih vakih. In slovenski nacionalni simbol je preluknjana greznica, ki curlja in kaplja [se pravi] fekalije [odtekajo v podtalnico], ker smo vsi zvrtali [luknje v] greznice, a ne, ker noben ni hotel, da mu komunalci [to stran] vozijo in to zdaj vse curlja dol. In imamo vse te bakterije v podtalnici. In jaz razumem, da so zdravniki vsi panini, ker res Sloveniji nenehno grozijo hepatitisi in te velike epidemije ker imamo toliko greznic, ki curljajo. Dokler tu ne bo reda, je pa edini izhod klor. Jaz sem proti kloru, verjemite mi, ker je obupen, ker vam sproa raka na jetrih, na mehurju, skratka najbolj reaktiven element je. Priporoam, en nasvet vam dam: nikoli s klorirano vodo umivati tudi rahlo nagnite zelenjave, kajti sproajo se trihalometani, ki so najhuje kancerogene snovi! To pazite, mislim to je znano, a ne! Ampak, dokler je tako zdaj jasno medicina niha kaj narediti: ali tvegati epidemije hepatitisov ali ne vem kaknih salmonel in tako dalje ... ali pa klorirati vodo. Tukaj se je [kloru] teko izogniti, dokler ne bomo greznic sanirali, lahko se pa izognemo pesticidom v vodi, e bomo bolj pametni s temi strupi. Poslualec: Mislim, da so v Mariboru dve leti nazaj na Kamniki ravnici ukinili [klor] za mariborski vodovod. Komat: No, saj moram rei, da se klor ne mee ve tako masovno v vodo kot vasih. Res ne! Ker recimo tudi tam, kjer jaz ivim v Ljubljani v tistem delu jaz ne pomnim, da bi kdaj bila klorirana voda. Ker je oitno mikrobiologija urejena. Problem klorirane vode so v glavnem mali vaki vodovodi. Tam imate pa tiste vodarje, veste, ponavadi so to taki stari dedci pri estdesetih, a ne, ki je e na pol v penziji in on kar prmejdu klor zliva, samo v klorinator [ga] opne, pa gre na en pir, a ne. Za te ljudi je klor pa tisto, kar morajo noter rukniti. On [o tem] sploh ne razmilja ... Jaz sem z njimi govoril, s temi upravitelji vakih vodovodov. Zanje je klor tako kot en aspirin. To mora biti, da ni balezni pa mir. In potem je tisti klorinator vedno vkljuen in to velikokrat brez potrebe. Jaz imam zdajle primer v Posoju, [ko] so me klicali upani Kobarida, Tolmina in Bovca. Tam imajo celo sranje kajti [tam] gori so v vodi nali Escherichio colli, bakterijo, ki normalno povzroa drisko, a ne. Ampak ne vse! Escherichie je okrog 54 sevov in samo 4 ali 5 sevov je patogenih. Ostale so pa bakterije, ki ivijo normalno v gnijoem listju, v naravi in niso patogene, a ne. Samo glejte, kako naa
13 14

Anton Komat: Zaton Prometejeve dobe, 2000 Tudi v Sloveniji e obstajajo zobne paste brez fluorja, recimo znamke Weleda. - 33 -

Strupi v nai hrani

http://www.GlobeTransformer.org

Anton Komat

zdravstvena oblast reagira: Escherichia je noter klor takoj! Sploh ne razmiljajo, a je ta Escherichia patogen ali ni, im jo najdejo: Samo ibaj klor! Zdaj, jasno, mi bomo li zdaj gor iskat, odkod ta bakterija prihaja, kajti oni imajo kodo, veste, zanimivo v zgornjem Posoju je to, da se je tam razvil udovit vodni turizem. To je en fenomen: Italijani na oni strani so ugotovili, da je ta voda krasna za pitje. Ne samo Italijani [tudi] amerike NATO baze v Avianu in v Pordenonu. Zdaj vsa ta vojska in ti oficirji hodijo ez mejo v Slovenijo in tovorijo cele kante vode v Italijo. Zanimivo ne, to je fenomen. In temu tam pravijo vodni turizem. Kajti potem, ko pridejo po dve kanti vode, gredo e jest v gostilno in je to cel posel nastal v Zgornjem Posoju. Zdaj jim pa ta Zdravstveni zavod rukne noter klor, zaradi petih bakterij jasno, da so znoreli vsi upani, kajti zdaj oni turisti s kantami z vodo ne marajo ve (klorirane) vode ez mejo voziti. Tako da zdaj sem bil gor prejnji teden in nas prosijo, da zanemo takoj te bakterije iskati in da jih definiramo kot nepatogene in da [ga] ta Zavod za zdravstveno varstvo, neha srat s tem klorom, a ne. Kajti uniujejo jim ogromno dohodka s tem s to paniko, a ne. Zanimiva pa je izjava domainov mi smo imeli tam en zbor krajanov in je bil en moakar in je tako lepo rekel: Jaz ne pomnim, da bi bila kdaj kakna driska tukaj, ne, kaj nam pa zdaj ta klor noter dajete, pravi, e je pa koga stisnilo, je pa eno trapo ruknil, pa je bilo v redu. Pa imamo mir in to brez klora! (Smeh publike.) Skratka, ljudje se po svoje znajdejo in ni problema. e kakno vpraanje? Poslualka: Kaj pa filtriranje vode? Zdaj je toliko filtrov na triu za te vode ... Sploh kaken filter da ali ne? Ali piti vodo iz plastenk? Komat: Veste kaj, jaz sem bil vedno prista tega, da vodo ohranimo, a ne. V skrajni sili, ko reujemo zdravje, je tudi plastenka dobra ali pa filter, ampak jaz nerad o tem govorim, zato ker smatram, da e imamo as, da si izborimo oz. ohranimo izvirno vodo. [Ampak] to je [zdaj e res] skrajni as! Pri filtrih je pa tako: tega je ogromno na trgu, tu je ogromno nekih tehnologij, ki v glavnem prihajajo iz Amerike. Jaz se s tem nisem ukvarjal, saj so eni [sistemi] bolj uinkoviti, drugi pa manj. Je pa tako, tisto, v kar verjamem, je fenomen ive vode. Voda je takrat ta ude ivljenja in nam nudi zdravje, takrat ko tee. Pa sem s tem vse povedal, a ne? Najbolj zdrava voda je voda z izvira. Ampak, zdaj smo mi kot ljudje li v civilizacijo, smo pozabili te izvire in zdaj imamo pipe in cevi, a ne no pa saj tam majkeno tudi e tee, a ne. Tako da se dajmo boriti za to, da nam ostane ista voda na pipah. Tisto pa vse skupaj jemljimo kot reitev, e je res situacija totalno tako zavoena, da s tem trenutno reujemo svoje zdravje. Ampak, to ne pomeni, da bomo pozabili na tisti cilj, ki se mi zdi, da je bolj pomemben, da bodo tudi nai otroci neko lahko pili vodo iz pipe ali celo iz kakne reke. Kajti tisto, kar je Per prebral o Margot Wallstrm ta vedinja je s hudia, veste! vam povem, ta je ta prava evropska komisarka. Ona je rekla, da je njen cilj to, da bodo otroci v evropskih rekah plavali in vodo pili. In jaz verjamem, da bo to speljala. In jaz verjamem, da bo komisarka vsaj e deset let kar se e pozna ... Ta vedska ekipa, ki jo je zdaj ona pripeljala noter dela kar ta pravi cirkus zdajle po Bruslju in vsi ti stari birokrati kar dirkajo okoli kot zmeani. Skratka, ta prava babnica na pravem mestu. In mislim, da bodo tudi nai politiki malo dobili pospeka, ko bodo zagledali ta evropski duh, ki tam veje in seje. Tako da upam, da bo to pomagalo tudi pri nai vodi, a ne. e kaj? Poslualka: Kakno vodo vi pijete? Komat: Hm, huu! (Smeh publike.) Ne smem delati reklame ... [za] eno flairano [vodo], zato ker sem trenutno v Ljubljani. Ljubljanska [voda] je pa zastrupljena. Ne smem pa delati reklame. Je pa [ta voda] z biolokimi testi ... Per: No, na glas lahko poveste? Komat: Ne, ne ... Poslualka: Katero priporoate, e lahko tako odgovorite?
- 34 -

Strupi v nai hrani

http://www.GlobeTransformer.org

Anton Komat

Poslualec: V [reviji] Zdravje se da poiskati, tam notri so primerjalni testi. Komat: Dobro, OK. Mi smo bioloko testirali vse slovenske vode, ki so sedaj tudi na super kontroli na Danskem v referenni univerzi, ki ima referenni evropski laboratorij za bioloke teste. To je zunanja preverka. Rezultati bodo uradno prili v nekaj dnevih, so pa e znani. Slovenija ima izjemno fosilno vodo, ki jo polni . Rezultat nas je presenetil. Mi sploh nismo vedeli, da je taka voda sploh mona. Tako da ... v redu, zdrava voda je, no, garantirano. Poslualec: Kaj pa vitalizator Hidronic? Komat: Veste, teh tehnologij je ve. Ne poznam te tehnologije vitalizatorjev. Ljudje se trudijo, ljudje iejo marsikatere reitve. Bolj ko se bodo iskale, bolj bomo lahko reevali kar se da, ampak tako kot sem prej rekel: Dajmo poskuati varovati vir! Glejte, v Ljubljani je prilo zaradi dvajsetih kmetij [do problemov]: e bi drava dala tistim kmetom dvojni dohodek, [ali] kot sem jaz predlagal: Dajte jim trojni dohodek, pa da doma sedijo, pa samo pazijo, da ne bo kdo po posestvu eno svinjarijo gor vrgel, samo to [jim dajte]. [Da] imajo rento iz vode ven, plaano vnaprej in [jim ni] treba ni delati! In bi bil stroek minimalen. Danes je pa 18 milijard kode, samo direktne kode, ker je vodni vir zastrupljen vsaj za 50 let. Saj noben od nas ne ve, koliko asa bo atrazin v ljubljanski podtalnici, lahko 100 let, lahko 150 let. A veste, zaradi take neumnosti ... Zato jaz pravim, da je vodni vir tako dragocen, da sploh ni denarja, ki bi lahko to odtehtal. Vsak vodni vir v Sloveniji, a ne? Veste kaj, mi ivimo v eni iluziji obilja vode. Mi Slovenci pravimo: Voda e za v evelj ni dobra! in potem vino pijemo, pa nops ter pir zaradi tega. Ampak, voda bo draja kot bencin. Pazite, bodite pozorni! Voda se pribliuje ceni bencina. In ne bo dale dan, ko bo draja kot bencin. In e takrat ne bomo vedeli, koliko je vredna samo e ne bomo prej vedeli, ker to, da bo voda enkrat toliko kot bencin vredna tisti dan bo e prepozno. Mi se moramo nekaj zavedati: Slovenija ima od leta 1984 negativno vodno bilanco. Skratka, e porabimo ve vode, kot jo narava poskua ali pa uspe reciklirati. Negativno vodno bilanco! Ampak, dokler ne bo politika tega ugotovila, da je treba [z vodo] varevati, da moramo v bistvu koristiti deevnico, da moramo vsi, ki imamo hie, imeti in si montirati sode in loviti deevnico za zalivanje vrta, za pranje avtomobilov, za pralne stroje in tako naprej, tako kot [to] delajo v razvitem svetu. V Ameriki (v Kaliforniji, ki je ena najbogatejih svetovnih drav) so doiveli huda pomanjkanja vode danes imate v vseh amerikih hiah cisterne za lovljenje deevnice. Kajti voda je [tam] tako draga, a veste, da si nobeden ne bo spomnil z njo zalivati vrta ali prati avto, temve jo imajo samo za pitje tam, kjer sploh e tee. In te kmetije, ki so okoli velikih mest, te farme imajo vse plaano koncesijo in ti farmarji ne delajo ni drugega kot da se okoli vozijo z winchesterkami (znamka puk op. ur.) in bogpomagaj, da enega vidijo, da je smetko vrgel tam na vodni vir. To je odnos do vode! Pri nas pa je ta iluzija obilja ... Glejte, v Ljubljani ob vsej tej katastrofi, ki [e] je bluzijo da bodo naredili vodni park, velikanski zabavini prostor z ne vem koliko vodnimi tobogani ampak nihe od teh ljudi sploh ne pomisli, od kod bomo pa vodo dobili za to? Od kod, e Ljubljana danes nima vode dovolj? Govorim, da je ta druba bolna in dokler je ne bo nekaj treilo po tej bolni glavi bo bolne projekte naprej peljala. Veste, to so resne stvari, ne. In z vodo se ni za igrati, ker je je premalo, veste! Per: e dovolite, bi jaz e nekaj v zvezi z vodo povedal. Zdaj ne vem, e vam je poznano enim je, drugim ne. Priporoil bi vam, da kupite zadnjo tevilko Misterijev. V njih imate fotografije in spomin slovenskih voda. Notri je naslov lanka Sporoila vode. Pazite: voda je snov, ki je najbolj nenavadna na svetu, ima spomin, prevzame energije in e cel kup drugih stvari, ki so jih ele zdaj znanstveniki zaeli odkrivati. ele zdaj! Eden izmed najvejih znanstvenikov na tem podroju je ugotovil, da so kristalki vode, ki jo zamrzne, povsem odvisni od tega, kakno informacijo nosijo v sebi. Zelo [bi] priporoal, da si to preberete. To je ena angleka knjiga, ki bo zdaj prevedena tudi v slovenino.15 Kristali iste vode so izredno lepi. e vodi predvaja lepo glasbo, so kristali zelo lepi. e jih izpostavi mobilnemu telefonu, so kristali nerazpoznavni. e jih izpostavi elektromagnetnemu valovanju, so kristali nerazpo15

Masaru Emoto: Sporoila vode. Zaloba Sanje, 2004 - 35 -

Strupi v nai hrani

http://www.GlobeTransformer.org

Anton Komat

znavni. e usmeri v njo misel, grdo misel recimo: Sovraim te, ubil te bom! ali kaj takega, bodo kristali totalno nerazpoznavni. e napie gor na stekleniko vode: Ljubim te!, bodo nastali lepi kristali. To se pravi: voda si vse te stvari zapomni. In pazite, v lovekem telesu je 75% vode! In zato vsaka misel vpliva na vso to vodo, ki jo imamo v telesu. In ta voda temu primerno tudi reagira. Bi vam pa priporoal e eno stvar, ki je direktno povezana recimo s temi sporoili [vode] na kvantnem nivoju. Pazite: vrhunski svetovni fiziki so ugotovili ogromno stvari, povezanih z vodo, z ivljenjem, z medsebojnimi odnosi, z nami, z vesoljem. In to je zbrano v tej knjigi16, ki jo je izdala Zaloba ARA. Naslov dobite v Misterijih. Doloene stvari so bile ugotovljene e pred dvajsetimi, tridesetimi leti ali petdesetimi leti, ampak so prile na dan ele sedaj. Sedaj ugotavljajo direktno povezavo in spremembo materije v energijo in obratno. Pravijo, da vse to poteka neprestano in da smo mi pravzaprav nek oblaek materije. Ampak, pazite, to ne pravijo kakni arlatani, temve vrhunski svetovni fiziki in na univerzah, ki so svetovno priznane. Je pa notri e cel kup drugih stvari o tem. Knjiga je bila natisnjena 2002. leta, se pravi, da je isto nova in so isto nova spoznanja v tej knjigi. In bi bilo, za tiste pa, ki jih to zanima, zelo dobro, da to preberejo. Hvala lepa. Franka Balanti, predsednica Drutva Ajda Prekmurje: Zdaj pa meni malo dovolite ... Jaz sem redna poslualka gospoda Komata in bi se mu v imenu nas vseh z enim malim simbolom prisrno zahvalila, da nas vsako leto tako razveseljuje in ne samo, da je slovenska vest, mislim naj ostane tudi izrecna prekmurska zavest, nas vseh, da bomo tudi mi nekaj naredili v tem delu Prekmurja, da bomo tudi [mi uresniili] to zavest, ki nam jo vsako leto polaga [v srce]: uvajmo vodo, uvajmo nao naravo in ozavestimo sebe, sleherni drobek nas, ki tu sedi, samo pri sebi zanimo. In morda bo naslednje leto naa voda malo bolja. Hvala lepa. (Aplavz publike.) Komat: Jaz se vam zahvaljujem za lep sprejem. Kadarkoli pridem sem, se zelo dobro poutim pa e moneji sem potem, ko je treba kaj malo zadeve v red spraviti, tam v Ljubljani. In moram rei, da gre vedno bolje vedno bolje, vedno ve nas je, vedno bolj smo spotovani politika brez nas ve ne more ... Moram rei, da sta ravno pred dvema dnevoma (vam povem kot ilustracijo) zasedala vlada in in odbor za kmetijstvo in so sprejeli kar nekaj pomembnih ukrepov, ki smo jih e lansko leto predlagali. Samo politika vedno rabi est mesecev, da jim potegne. Tako, da bodo zdaj ukrepi na podroju varovanja voda vsaj skozi kropiva za zmanjevanje [njihove] porabe, [uvedli bodo] obvezne izpite uporabnikov, dovoljenja bodo samo za tiste, ki imajo status pridelovalca za trg, prodaja bo na recept. Skratka, v naslednji fazi prihajajo omejitve. Tudi politika se je zaela zavedati, da brez vode ne bo lo, kajti voda je eno osnovnih vpraanj nacionalne varnosti drave vsake drave na svetu! Danes resni analitiki sveta govorijo o treh bistvenih podrojih svetovne varnosti: rodnost prsti, pitnost ali pa zdravje vode in genski viri. Tisti, ki bo to troje imel urejeno, bo imel varno prihodnost. Danes grozijo vojne za vodo, ljudje boji! Dokler se mi tega ne bomo zavedali, da bodo vojne za vodo, da bo vsaka steklenica vode dragocenost ... In e bomo mi to ohranili, potem bomo lahko suvereni in moni in bomo imeli varno prihodnost. A si predstavljate, da imamo vse vodne vire zastrupljene? Kam bomo li po vodo? K Haiderju v Avstrijo ali k Berlusconiju v Italijo? Poslualec: NATO [nam jo lahko] pripelje! Komat: Ali [jo] bo NATO pripeljal z letalonosilko? (Smeh publike.) [Le] ne vem od kod ... Jaz predlagam, da [delamo tudi mi] tako kot delajo to sedaj v Posoju, ko vodo e danes prodajajo skupaj s kosili, ko troijo Italjani tam [denar], da lahko odpeljejo dve kanti [vode], porabijo e ne vem koliko tiso lir, da se tam najedo. To je turizem! Turizem bi lahko slonel celo na vodi. Veste, to so danes stvari, ki nekomu v tej dravi ne gredo v glavo, nekateri pa to e delajo in od tega lahko dobro ivijo. Toliko sem hotel rei, da se ponavadi dragocenosti vode zavemo takrat, ko je nimamo. In jaz upam, da do tega nikoli ne bo prilo. Hvala! (Aplavz publike.)

16

Lynne McTaggart: Polje. Po sledeh nevidnih sil v vesolju, Zaloba ARA, 2004 - 36 -

Strupi v nai hrani

http://www.GlobeTransformer.org

Anton Komat

nazaj na kazalo

Dodatek A

E-ji
Tabela zdravju zelo nevarnih aditivov v hrani
(po Antonu Komatu)

Umetna barvila

E 102, E 110, E 122, E 123, E 127, E 131, E 132, E 133, E 142, E 150, E 151, E 153, E 154, E 171, E 173 E 210, E 220, E 223, E 232, E 249, E 250, E 284, E 285

Konzervansi

Antioksidanti

E 308, E 310, E 311, E 312, E 320, E 321

Emulgatorji

E 407, E 472, E 473

Antikoagulanti

E 512, E 553

Umetne arome

E 620, E 621, E 622, E 626

Sladila

E 942, E 950, E 951, E 952, E 954

- 37 -

Strupi v nai hrani

http://www.GlobeTransformer.org

Anton Komat

nazaj na kazalo

Dodatek B
Velike nesree s kemijskimi snovmi
(Povzeto po http://www.kemik.org/dokumenti/st1/NESRECE_S_KEMIJSKIMI_SNOVMI.pdf)

Kemiki so imeli v dvajsetem stoletju velike teave z vodenjem kemijskih reakcij. Poasi je vedno ve kemikom jasno, da ni dovolj le dobro znanje kemije ter tehnologije kemijskih procesov, ampak tudi poznavanje najmanjih podrobnosti glede spremljajoih procesov, stranskih produktov in varnosti pri delu. Kemiki v tovarnah sicer elijo, da bi reakcije potekale le v nartovani smeri. Malomarnost, raztresenost, nepazljivost ali prevelika varnost pri varnostni opremi lahko kaj hitro pripeljejo do katastrofalnih posledic. Vzroke za nesree obiajno odkrijejo ele potem, ko so se nesree e zgodile. Takrat pogosto ugotovijo, da bi bilo potrebno le malo ve zbranosti ali manj pretirane varnosti, da ne bi prilo do nesree. Tu je navedenih nekaj velikih nesre s kemijskimi snovmi po II. svetovni vojni. Leto 1953 Minamata (Japonska): Minamata, ribika vas na Japonskem je postala znana po svetu po bolezni, ki se imenuje tako kot vas, minamata. Povzroitelj je metil ivo srebro. To nastane iz industrijskih odpadkov, ki vsebujejo ivosrebrove spojine. In odkod ivosrebrove spojine v morju? Tja jih je odvajala blinja tovarna polimerov. Seveda pa so morali krivca ele poiskati. To jim je uspelo na osnovi opazovanj in sklepanj. Ker je bilo najve rtev med ribii in ker se bolezen ni irila na druge predele, so pravilno sklepali, da je treba raziskati morje in njegovo dno. Tam pa so ugotovili visoke koncentracije ivega srebra. In v tej okolici je bila onesnaevalec tovarna polimerov. Ta nesrea je hkrati odlien primer biomagnifikacije in biokoncentracije strupov. Leto 1972 Azija in Latinska Amerika: Z ivosrebrovimi spojinami so se v sedemdesetih letih zastrupili v Iraku, Pakistanu in Gvatemali, ker so uivali z ivosrebrovimi spojinami preparirano semensko ito. eprav so bile poiljke opremljene z ustreznimi napisi ter znaki, so nepismeni prebivalci uporabljali ronato obarvano zrnje, namesto za setev, za hrano. Leto 1972 Francija: Tega leta je priel v uporabo posip, ki je vseboval zaradi malomarnosti proizvajalcev tudi sredstvo za unievanje bakterij, heksaklorofen. Zastrupilo se je nad dvesto otrok v starosti od 6 mesecev do dveh let in kar petina jih je zaradi tega umrla. Leto 1976 Seveso (Italija): Seveso je majhno mesto v severni Italiji. 10. julija 1976 je bila sobota, zato so zjutraj ustavili reaktor, v katerem so proizvajali 2,4,5-triklorofenol. Toda ez sedem ur je varnostna zapora pri reaktorju popustila. Prilo je do eksplozije in v zrak se je dvignil oblak drobno razprenih delcev razlinih spojin, med njimi tudi izredno strupenega dioksina. V zaetku ni nihe temu posveal posebne pozornosti. Izgledalo je, da se ni zgodilo ni posebnega. eprav so vedeli, da je dioksin zelo strupen, so mislili, da ga v oblaku ni veliko. Toda dva tedna kasneje so kmetje nali na polju veliko mrtvih ivali. Iz oblaka je deevalo kar na 2000 hektarjev zemlji. Tudi na koi so se pojavili izpuaji in opekline, e zlasti pri otrocih. Sledila je preiskava zemlji in izselitev 2000 ljudi. Ljudje so se lahko vrnili na svoje domove ele ez dve leti, toda ele ez tiri leta so jim dovolili spet obdelovati zemljo. To ni bila prva nesrea pri proizvodnji 2,4,5-triklorofenola. Na zaetku je izgledalo, da nevaren oblak ne bo povzroil vejega zanimanja med ljudmi. Lastniki kemijske tovarne so upali, da bodo vsi na eksplozijo in posledice pozabili. Vedeli so, da bodo delavci tiho, saj jim je dajala tovarna vsakdanji kruh. Toda oglasili so se novinarji in ustvarili svetovni dogodek.
- 38 -

Strupi v nai hrani

http://www.GlobeTransformer.org

Anton Komat

Leto 1983/84 Reka Krupa (Slovenija): Bela krajina ima kot podroje plitvega Krasa velike teave pri oskrbi s pitno vodo. Edini pomembneji vir je bila reka Krupa, ki pa so jo zaradi nestrokovnega ravnanja zastrupili s polikloriranimi bifenili (PCB). Do leta 1962 so v tovarni kondenzatorjev v Semiu uporabljali za impregnacijo kondenzatorjev pentaklorobifenil, od leta 1969 pa dikloro-triklorobifenil. Do leta 1975 so odlagali odpadke, ki so nastali pri impregnaciji, tudi na odlagalie komunalnih odpadkov, na neurejena smetia in v vrtae. ele omenjenega leta so uredili zbiranje odpadkov, niso pa PCB izkljuili iz uporabe. Toda leta 1983 so ugotovili v vodi in usedlinah visoko koncentracijo PCB (tudi 100-krat vejo, kot je dopustna po mednarodnih varstvenih normah). Poviano normo so ugotovili tudi v rastlinah, pri ivalih, pri delavcih v tovarni kondenzatorjev in prebivalcih v okolici. To je povzroilo intenzivno zdravstveno-ekoloko raziskovanje od maja do julija 1984. Rezultati so ljudi zelo vznemirili, tako, da je tovarna januarja 1985 morala prenehati uporabljati PCB. Odpravljanje posledic je bilo teko in drago. Prepovedali so uporabo vode in hrane s tega podroja, zaeli zdraviti ljudi (eprav ni bilo akutnih toksinih okvar ali rakastih obolenj), zasledili pa so okvare kromosomov. Urediti je bilo potrebno tudi odlagalia ter spremeniti tehnoloki postopek. Kar nekaj let je bilo potrebno, da so problem odkrili, raziskali in uredili. Krivca so sicer kaznovali z visoko kaznijo, toda v Beli krajini so izgubili vir pitne vode, v ljudeh pa sta se naselila strah in tesnoba.
e en vir o reki Krupi: http://www.vecer.si/clanek2004090800567366

Leto 1984 Bhopal (Indija): Bhopal je mesto z okoli milijon prebivalci v kmetijsko usmerjeni indijski zvezni dravi Madhja Prade. V bliini mesta je tudi velika tovarna pesticidov, ki jih drava uporablja za veji pridelek hrane. Izhodna surovina pri sintezi pesticidov v tej tovarni je metilizocianat. To je hlapna, reaktivna, vnetljiva tekoina, ki vre e pri 39 C. Tiste decembrske nedelje so vzdrevalci opazili, da je tlak v enem izmed rezervoarjev z metilizocionatom zelo nizek. Kmalu nato pa je zael naraati. Naraati pa je zaela tudi temperatura. In kmalu je prilo do eksplozije. Oblak z nevarnimi kemijskimi spojinami je nato veter zanesel nad barakarsko naselje, kjer je v nekaj urah umrlo 1800 ljudi. Marsikdo, ki je bil izpostavljen vplivu metilizocianata, teh pa je bilo okoli 14000, je dobil teke pokodbe plju. Leto 1989 Aljaska: Tanker Exxon Valdez je izpustil v morje okoli 50 milijonov litrov surove nafte. Obala Aljaske je doivela pravo ekoloko katastrofo. Leto 1991 Kuvajt: V prvih petih mesecih poara na naftnih vrelcih v Kuvajtu, ki jih je med zalivsko vojno zagal Irak, je prilo v ozraje vsak dan ve kot 40000 ton veplovega dioksida, 3000 ton duikovih oksidov in 500.000 ton ogljikovega dioksida, torej skupaj kar 82 milijonov ton nevarnih snovi.

- 39 -

Strupi v nai hrani

http://www.GlobeTransformer.org

Anton Komat

nazaj na kazalo

Dodatek C
Zanimive povezave
Nanje lahko enostavno kliknete z orodjem v obliki roke. e to ne bi lo, jih z orodjem za tekst oznaite in skopirajte v naslovno vrstico brskalnika. lanki so razvreni v padajoem vrstnem redu glede na letnico objave.

ONESNAENJE VODA

nazaj na kazalo

VIDEO: Kakno vodo pijemo? Ustekleniena voda. Hormonski motilci v vodi http://24ur.com/naslovnica/svetkanala/temadneva/20070814_3103727_60039195.php VIDEO: Kozodereva jama ekoloka bomba http://24ur.com/naslovnica/novice/slovenija/20070817_3103910_60039908.php Poplave v Sloveniji 2007: Vodo je bilo treba prekuhati. Neurje povzroilo kaljenje v treh celjskih glavnih vodnih virih hkrati http://www.vecer.si/clanek2007092105249489 Dojemanje udea vode http://www.vecer.si/clanek2007081005234997 Maribor: Kaj se dogaja z vodo, preden jo popijemo? http://www.vecer.si/clanek2007090105241335 Zagrebu grozi pomanjkanje vode http://www.finance.si/show.php?id=193307 Na dan razdelijo do tiso litrov vode. V Gornjih Petrovcih so obani vznemirjeni zaradi oporene vode http://www.vecer.si/clanek2007081005234999 Gornji Petrovci: Uivanje vode iz plastenk je manj tvegano http://www.vecer.si/clanek2007081405236176 O vodi v Sloveniji. Nauimo se biti manj potratni z vodo http://www.vecer.si/clanek2007040405190787 Kakno vodo pijejo Pomurci http://www.vecer.si/clanek2007080905234690 Odvrgli na tisoe ton strupenih odpadkov http://www.vecer.si/clanek2007030505179929 Voda na Kitajskem postaja pomembneja od zlata http://www.vecer.si/clanek2007102905261251 Arzen je prisoten v zemeljski skorji http://www.vecer.si/clanek2007082005237195 To e spijemo pa gremo! Smrtonosni koktajl atrazina in nitratov v pitni vodi. http://www.mladina.si/tednik/200216/clanek/pesticidi/ Voda v Sloveniji vekrat oporena. Leta 2005 je kar 277 tiso prebivalcev pilo vodo, onesnaeno s fekalijami. http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=12&c_id=112132 http://www.vecer.si/clanek2006062305079971 Vzhodno kitajsko morje umira http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=8&article_id=1806081814163296&cid=105&pgn=1 Ljubljana potrebuje e en vir vode http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=8&article_id=1806032212193796&cid=105&pgn=1 Kozarec vode? Ne, hvala! http://www.vecer.si/clanek2006053005071089 V pomurskih vodnjakih skoraj 20-odstotna vsebnost snovi, ki povzrojo raka http://www.vecer.si/clanek2006042104117246 Primerjava porabe gnojil in fungicidov na golfiih in v vinogradih http://www.vecer.si/clanek2006040404110624 Skrb vzbujajoe je, da vsebnost nitratov naraa. Vloga gozdne vode http://www.vecer.si/clanek2006041304114494 Kako najhitreje do kvalitetne pitne vode? V Apaki dolini nitrat celo za dvakrat presega dovoljene ravni http://www.vecer.si/clanek2006101005117045 V litru vode 54 miligramov nitratov http://www.vecer.si/clanek2005112504062210

- 40 -

Strupi v nai hrani

http://www.GlobeTransformer.org

Anton Komat

Strokovnjaki: reitev je v skupnem vodovodu http://www.vecer.si/clanek2005012002220569 Prekuhavanje vode preventivni ukrep pred morebitno epidemijo http://www.vecer.si/clanek2005011402218957 Koktajl vode in pesticidov v kmekih vodnjakih http://www.vecer.si/clanek2005120304065544 Strupi ne razpadajo, kopiijo se http://www.vecer.si/clanek2005120304065545 Ormoka pitna voda (e) ni oporena. Kakno vodo pravzaprav pije 25.000 uporabnikov? http://www.vecer.si/clanek2005072102738413 Mariborani pijemo zelo kakovostno vodo kako dolgo e? http://www.vecer.si/clanek2005032302672441 PCB v Beli krajini: Zdaj vem, zakaj tovornjaki s polnilom niso smeli skozi vico. Strupeni odpadki iz Iskre e vedno zakopani v tevilnih krakih jamah. Aknam podobni izpuaji http://www.vecer.si/clanek2005110502773677 http://www.vecer.si/clanek2005110502773678 Ljubljanani pili onesnaeno vodo? V ljubljanski vodi spet preve pesticidov. http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=12&c_id=31988 http://www.vecer.si/clanek2004050700527112 Atrazin upada, metolaklor naraa http://www.vecer.si/clanek2004082100562697 Vsaj tiso litrov nevarne snovi v podtalnici http://www.vecer.si/clanek2004072700552229 Vzrok smrti tudi nekakovostna voda http://www.vecer.si/clanek2004070700542516 Ne pustimo se peljati ejne ez vodo http://www.pozitivke.net/article.php?story=20040204131059150 Posebna pozornost malim onesnaevalcem http://www.vecer.si/clanek2004111002201621 Pitna voda iz pipe, plastenke ali skozi filter? http://www.vecer.si/clanek2004112702206548 Masaru Emoto: Prodaja vode je bogokletnost. Oistimo naravne vire, da bo ez 150 let voda ponovno zastonj http://www.vecer.si/clanek2004041000520347 Ukrepe za varovanje iste vode po polevo uvajajo http://www.vecer.si/clanek2004032000514667 Na radgonskem obmoju je tudi pozimi kakovost vode izjemno slaba. Trenutno blizu 90 mg/l nitratov http://www.vecer.si/clanek2004012800499842 Nitrati iz umetnih gnojil: Cona smrti v Mehikem zalivu nemara kriva za napade morskih psov http://www.vecer.si/clanek2004081000559824 V bliini vodnega zajetja na Vrbanskem platoju izlil kropivo. Izkopali onesnaeno zemljo http://www.vecer.si/clanek2004080400558642 Slovenija med srednje velikimi porabniki gnojil http://www.vecer.si/clanek2004090100565995 Okoli 80 elezarjev potrebovalo zdravniko pomo. Pitna voda v ravenski elezarni onesnaena s fekalijami http://www.vecer.si/clanek2004071400544811 Bi uganili, kaj je v plastenki? http://www.vecer.si/clanek2004080700559385 Premalo se zavedamo posledic. Kako odpraviti problem zastrupljene pitne vode v Sloveniji? http://www.vecer.si/clanek2004070500541765 Dojenkom in nosenicam brezplana voda http://www.vecer.si/clanek2004102202197232 Namesto 50 e nad 90 mg nitratov na liter vode http://www.vecer.si/clanek2003081600459071 Civilna pobuda za isto pitno vodo: Kdo (in kako) naj bi Pomurcem nalil iste pitne vode? http://www.vecer.si/clanek2003010600403536 Zlo zastrupljanja voda bi bilo treba izkoreniniti http://www.vecer.si/clanek2003032000420635 Ko voda e za evelj ni dobra. Za prebivalce Slovenije je znailna iluzija obilja pitne vode. http://www.vecer.si/clanek2003032200420806 Pro & contra: Pijemo Slovenci zdravo pitno vodo? http://www.vecer.si/clanek2003033100423921

- 41 -

Strupi v nai hrani

http://www.GlobeTransformer.org

Anton Komat

Nitrati v pitni vodi: Posledice februarskega intenzivnega gnojenja http://www.vecer.si/clanek2003062800447990 Apaka dolina: Pijejo z nitrati (pre)bogato vodo http://www.vecer.si/clanek2003041600428017 Namesto do najve 50, sedaj e 68,5 mg/l nitratov http://www.vecer.si/clanek2003071600451846 Svinjske koe trohnijo v jarkih http://www.vecer.si/clanek2003032000420687 Odkrili tri zastrupljevalce mineralne vode v Italiji http://www.vecer.si/clanek2003121500489696 Klor v pitni vodi je nevarneji, kot se zdi http://www.vecer.si/clanek2002102200388518 S tiri tiso podpisi zahtevajo isto pitno vodo http://www.vecer.si/clanek2002031500307692 V Mariboru e naprej brez klora http://www.vecer.si/clanek2002090600361779 Podtalnica je povsod ogroena. Najbolj kritine razmere so v severovzhodni Sloveniji http://www.vecer.si/clanek2002121200399687 Polovica podtalnice onesnaena http://www.vecer.si/clanek2002032200312131 Dojenek zastrupljen z nitrati http://www.vecer.si/clanek2000020100003983

VODNI STRES IN VOJNE ZA VODO nazaj na kazalo

Prekletstvo estdnevne vojne (Izraelska osvojitev Golanske planote, kjer je tamkajnji glavni vodni vir) http://www.vecer.si/clanek2007060505210954 Koliko stane voda http://www.vecer.si/clanek2007081405236174 Italijani elijo ve vode v vodotokih http://www.vecer.si/clanek2007072705230728 Sua neupravieno poira denar dravljanov http://www.vecer.si/clanek2007072605230454 Visoke temperature kodijo pridelkom http://www.vecer.si/clanek2007072005228595 Poraba vode: Levji dele za kmetijstvo http://www.vecer.si/clanek2007082005237197 Slovenski vodni stres http://www.vecer.si/clanek2006111705133048 Zaradi pomanjkanja pitne vode letno umre milijon in pol otrok http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=8&article_id=18060927191306108&cid=105 Prielo primanjkovati vode za napajanje ivine http://www.vecer.si/clanek2006072505089088 Opozorila sosedov o dragocenosti Mure http://www.vecer.si/clanek2006032204105565 Koruzni hro, vojna za pitno vodo po domae. Ve koruze za praie ali pitna voda za ljudi? http://www.vecer.si/clanek2005072002737907 kotski dijaki s seboj so prinesli usteklenieno pitno vodo http://www.vecer.si/clanek2005052502707701 Ponekod je plastenka vode e draja od litra bencina. Bomo imeli vojne za vodo? Neustrezne poljine. http://www.vecer.si/clanek2005032302672434 Voda je pomemben vir zdravja http://www.vecer.si/clanek2005033102676524 Zastrupljene vode reke Songhua grozijo reki Amur. Voda iz vodovoda ni niti za pranje http://www.vecer.si/clanek2005112604062773 Ustekleniena voda ni rakotvorna. V Nacionalnem intitutu za biologijo so ovrgli rezultate ebulnih testov http://www.vecer.si/clanek2005111204057137 Izrael ne bo vraal Golanske planote http://www.vecer.si/clanek2004011400496102

- 42 -

Strupi v nai hrani

http://www.GlobeTransformer.org

Anton Komat

Pitna voda bo draga kot bencin http://www.vecer.si/clanek2004072400547224 Draga voda iz lastnih zajetij http://www.vecer.si/clanek2004082800564996 Kriza z vodo v Italiji. Sua in potrata vode sta kmetijstvo na Apeninskem polotoku spravili na kolena http://www.vecer.si/clanek2003071500451599 Sua najbolj prizadela pridelavo krme in ivinorejce http://www.vecer.si/clanek2003073100455563 Sue, lakote in vojne. Star inkovski pregovor nas ui, da aba ne popije vse vode iz mlake, v kateri ivi. http://www.vecer.si/clanek2003083000461740 Gladina vodotokov upada, nevarno onesnaevanje http://www.vecer.si/clanek2003062700447464 Spopad na Golanski planoti http://www.vecer.si/clanek2003011100404628 1,4 milijarde ljudi nima pitne vode. V Kjotu odprli tretji svetovni forum o vodah http://www.vecer.si/clanek2003031700419775 Le etrtina zalog vode e primerna za pitje http://www.vecer.si/clanek2002111300393395 Okoljevarstvenik Stojan Habjani: Za pranje in kopanje zadostuje oiena deevnica http://www.vecer.si/clanek2002062800341241

PESTICIDI nazaj na kazalo

Pesticidi povezani s tumorji na moganih http://www.plivazdravje.si/?section=home&id=17371&cat=w&show=1 Pesticidi in Parkinsonova bolezen http://altermed.org/vsebina/novica.php?kat_id_parent=186&clanek_id=324 Ali si umivate zobe s pesticidi? http://www.pozitivke.net/article.php/20060602115046770 Ostanki pesticidov so navzoi v kar tretjini ivil! http://www.vecer.si/clanek2005091502755054 Evroposlanci jedo strupeno hrano. http://www.dobrojutro.net/index.php?stran=novice&tip=17&id=10115 Dosje: Vojna proti naravi. Slovenija med dravami po porabi sredstev za zaito rastlin na hektar na vrhu http://www.vecer.si/clanek2004082100562639 Socka: Ljudje so se poutili zaznamovane. Po ocenah strokovnjakov nadaljnje raziskovanje ni smiselno http://www.vecer.si/clanek2004102102196936 ebele umrle zaradi pesticida? http://www.vecer.si/clanek2004050800527443 Letos smo izgubili e polovico ebeljega zaroda http://www.vecer.si/clanek2004072100546559 Odmev: S ebelami le treznih glav http://www.vecer.si/clanek2004072200546792 Z neba so cepale zaradi strupov http://www.vecer.si/clanek2004073100556764 Vlada naj prepove uporabo doloenih pesticidov. ebelarji zahtevajo ureditev svojega statusa http://www.vecer.si/clanek2004032900516839 Tudi v Sloveniji umikamo 25 pripravkov http://www.vecer.si/clanek2003072900455124 Ljudje v Socki pogosteje umirajo za rakom http://www.vecer.si/clanek2003112500484185 Socka: O smrtnih primerih in vzroku smrti se vodi evidenca http://www.vecer.si/clanek2003112700484886 Hormonski motilci neznani in grozei. Se lahko esa nauimo na primeru Socka? http://www.vecer.si/clanek2003121600489795 Kako dolgo bomo proti plevelu e lahko uporabljali herbicid atrazin? Svarea dognanja znanstvenikov http://www.vecer.si/clanek2002082000358342 (1. del) http://www.vecer.si/clanek2002082100358545 (2. del)

- 43 -

Strupi v nai hrani

http://www.GlobeTransformer.org

Anton Komat

Oprostite ... (razmislek o pesticidih) http://www.vecer.si/clanek2002111300393322 Na leto vdihnemo povpreno dva grama toksina in s hrano zauijemo 5,5 kg aditivov in tiri litre pesticidov http://www.vecer.si/clanek2000021600006382

STRUPI V HRANI nazaj na kazalo

Biomonitoring Evropejcev http://www.vecer.si/clanek2007062605218734 Lahko posode ogroajo zdravje? http://www.pozitivke.net/article.php/2006121623512647 Skrb za zdravo prehrano. Nosenice in matere, ki dojijo, se morajo izogibati tunini, opozarjajo rezultati nemke raziskave Tunina vsebuje velike koliine strupa metilnega ivosrebrnega hidroksida http://www.vecer.si/clanek2005100602762663 Domae mleko in jajca e vedno tvegani ivili. Ribe v Krupi neuitne tudi po 20 letih http://www.vecer.si/clanek2005102502769859 Zatrupljene orke so na vrhu prehranjevalne verige http://novice.svarog.org/index.php?Novica=2431 Paprika s primesmi strupa http://www.vecer.si/clanek2004102902199060 Dioksini: Zastrupitev povzroil posip http://www.vecer.si/clanek2004110602200903 Meika dolina: Polovica triletnih otrok zastrupljena, nekaj celo huje, zato jih bodo poslali na zdravljenje v Ljubljano. http://24ur.com/naslovnica/novice/slovenija/20071028_3108820_60061879.php Zastrupljen, a preivel. Koncentracija dioksina v Juenkovi krvi 6000-krat vija od normalne http://www.vecer.si/clanek2004121602211557 V Italiji preplah zaradi onesnaenja. ivo srebro se nevarno kopii predvsem v vejih ribah, ki so nenadomestljivi del sicilske tradicionalne prehrane http://www.vecer.si/clanek2003012700407844 V italijanskem mleku nali strupen dioksin http://www.vecer.si/clanek2003031300419099 Eni so s svinca posneli smetano, drugim pa je ostala ekoloka beda. Ogroeni so otroci do estih let starosti. http://www.vecer.si/clanek2003040500425005 Na svidenje, jurek, ez tristo let! Rekordno visoke vrednosti tekih kovin v gobah v Meiki dolini http://www.vecer.si/clanek2003092600468662 Sledove nitrofena so v puranjem mesu odkrili e v zaetku marca http://www.vecer.si/clanek2002052900330663 Zdravje na lotu. Nitrofen v otrokih kaicah. http://www.vecer.si/clanek2002060400332431 Komat: V eni roki zdravje, v drugi strup http://www.vecer.si/clanek2002111600394028 Svinec v zemlji, senu, silai in krvi krav. e vedno potencialna nevarnost zastrupitve goveda http://www.vecer.com/arhiv/1945/default.asp?jezik=SLO&id=1999103000106535

MOTNJE PLODNOSTI nazaj na kazalo

Feminizirana narava. Samci izginjajo! Kam? http://www.pozitivke.net/article.php/20061018192145618 Neplodnost v Evropi naraa http://novice.svarog.org/index.php?Novica=2189 Okolje vpliva na doloitev spola otroka, rojeva se vse manj dekov http://www.vecer.si/clanek2004052000530216 Britanci vse manj plodni http://24ur.com/naslovnica/vizita/20040105_2034179.php?Ara=1i16 http://novice.svarog.org/index.php?Novica=1092 Motnje plodnosti in rak niso povezani z vodo? http://www.vecer.si/clanek2003031800419984

- 44 -

Strupi v nai hrani

http://www.GlobeTransformer.org

Anton Komat

Zmanjano razmerje med rojstvi dekov in deklic v razvitih dravah. Podatek, ki opozarja? http://www.mf.uni-lj.si/jama/jama98-4/html/zmanjsano-razmerje.html Kitajcem grozi sterilnost. Zaradi sprememb v prehrani Kitajcev je vedno veje tevilo prebivalcev Kitajske sterilnih, so sporoili kitajski znanstveniki. Pri mokih se je v zadnjih 40 letih tevilo spermatozoidov namre zmanjalo za polovico. Predvsem pri enskah iz province Kanton pa je opaziti veliko poveanje raka na jajnikih, materninem vratu in revesju. Vse pogosteje te bolezni povezujejo s prekomerno uporabo umetnih gnojil, konzervansov in hormonov. http://www.siol.net/novice/default.asp?site_id=1&page_id=51&article_id=15104032903154256 (al povezava ni ve aktivna)

EKOLOKO KMETIJSTVO nazaj na kazalo

Ekoloka trnica tudi v Dupleku http://www.vecer.si/clanek2007080405233398 Zdrava prihodnost je trna prilonost http://www.vecer.si/clanek2007082705239357 Nai vsakdanji strupi. Miroljubno kmetijstvo je edina reitev za lovetvo. http://www.vecer.si/clanek2007021905174743 Le trije odstotki ekolokih kmetij. http://www.vecer.si/clanek2007021005172285 Apetit po ekoloko pridelani hrani v Nemiji http://www.pozitivke.net/article.php/20070120155059188 Kompost: Naravno gnojilo za vrt http://www.vecer.si/clanek2006022204094430 Samokolnica sveega komposta na leto je odlono preve. Grenka pegavost jabolk ni ozdravljiva http://www.vecer.si/clanek2006022204094431 Na vrtovih samo ekoloka pridelava zelenjave in sadja http://www.vecer.si/clanek2006092005106825 Ekoloko prijazna pridelava hrane je naa bodoa in edina alternativa http://www.pozitivke.net/article.php/Gibanje-EkoloskaPridelavaHranaBodocnost Najbolj prijazen nain je kolobarjenje http://www.vecer.si/clanek2005021702227796 Prednosti nekropljenega sadnega drevja http://www.vecer.si/clanek2005121404069338 Dungla pod naimi nogami. Znanstveniki ponovno odkrivajo tla, enega najbolj raznolikih biotopov http://www.vecer.si/clanek2005031902668983 Ekoloko kmetovanje. Peti Trstenjakov forum v Gornji Radgoni http://www.vecer.si/clanek2005082902749603 Prodajalci ekoizdelkov svojo ekolokost dokazujejo s certifikati http://www.vecer.si/clanek2005092802759847 V Pomurju je v ekoloki kontroli 25 pridelovalcev http://www.vecer.si/clanek2004121302210422 Ozaveeni kupci zahtevajo zdrava in varna ivila http://www.vecer.si/clanek2004091402187630 Raje dam kak tolar ve, samo da jem bolj zdravo http://www.vecer.si/clanek2004092102189164 Raje pikapolonice kot strupi. Naravna sredstva proti listnim uem, polem in drugim kodljivcem http://www.vecer.si/clanek2004042800524153 as je za pripravo (rastlinske) gnojevke http://www.vecer.si/clanek2004042800524154 Skoraj dva tiso biolokih kmetij v Sloveniji. V kroniku zelenjavne juhe brez kalija, natrija, cinka in svinca http://www.vecer.si/clanek2004122902214611 Vodnik po ekolokih kmetijah na internetu. Prihodnost slovenskega kmetijstva je ekoloko kmetovanje http://www.vecer.si/clanek2004092502190674 Ekokmetovanje in ekoturizem bosta za marsikaterega Pomurca glavni vir zasluka http://www.vecer.si/clanek2004092402190346 Biti kmet: Prava umetnost je v dananjih razmerah znati pridelati zdravo hrano http://www.vecer.si/clanek2004092802191188 Zavod Natura Planinca: ivimo kmeko, kransko in intelektualno ivljenje. Sue niso obutili http://www.vecer.si/clanek2003092300467755

- 45 -

Strupi v nai hrani

http://www.GlobeTransformer.org

Anton Komat

Z ekolokim kmetovanjem do iste podtalnice http://www.vecer.si/clanek2002121100399178 Pozabimo na bio, prihaja super bio. Kako so nai kmetijci spoznavali bio Evropo in bio svet http://www.vecer.si/clanek2002022800303634 Zakaj je ponekod oranje prepovedano. Ohranjanje rodovitnosti in prepreevanje erozije zemlje http://www.vecer.si/clanek2000060600025114 Erozija: Uniujo vpliv vremena
V svetu se izgubi vsako leto zaradi erozije vetra in vode 24 milijard ton(!) vrhnje plasti obdelovalne zemlje. Slovenija ni izjema: v Vipavski dolini je izrazit problem veter, v vzhodni Sloveniji so to padavine. Na 100.000 hektarjih slovenskih njiv, na domala polovici obdelovalne zemlje, raste koruza; tudi leto za letom. Zato je zemlja velik del leta gola ter povsem izpostavljena vetru in sui. Na sreo je veina slovenskih njiv humoznih ali celo zelo humoznih, torej kakovostnih. Toda, opozarjajo nekateri strokovnjaki, ne bo vedno tako, e ne bo ve strokovno utemeljene agrotehnike, ustreznega kolobarja in primerne obdelave tal. V Sloveniji imamo namre e samo devet arov njiv ter 13 arov travnikov in panikov na prebivalca; iz rok nam polzi monost za samooskrbo s hrano. Skrb za ohranitev rodovitne zemlje je zato stratekega nacionalnega pomena. (Vir: okvirek v lanku Zakaj je ponekod oranje prepovedano, a al na spletu ne obstaja povezava nanj)

OKUBE S HRANO nazaj na kazalo

Inpektorji EU nad slinavko in parkljevko http://www.vecer.si/clanek2007091805247463 Slinavka in parkljevka: Virus, ki strai Evropo http://www.vecer.si/clanek2007082705239351 Epidemija v Zavodu Hrastovec: umrli tirje s salmonelo okueni bolniki http://www.vecer.si/clanek2007090705244206 http://www.vecer.si/clanek2007090705244208 Salmonela v vrtcu http://www.vecer.si/clanek2006053005071099 Salmonela na maturantskem plesu http://www.vecer.si/clanek2004033000517158 Mesni kronik, solata, pecivo ... in salmonela http://www.vecer.si/clanek2004122302213422 Salmonela pozimi! Kaj bo ele poleti? http://www.vecer.si/clanek2004122802214356 Zastrupitev s salmonelo http://www.vecer.si/clanek2003050500431649 Oboleli za salmonelo so tudi veraj mnoino prihajali v izolsko bolninico http://www.vecer.si/clanek2003071600451968 Salmonele ne preijo le v lokalih. Najve okub za domao mizo http://www.vecer.si/clanek2003080800457516 http://www.vecer.si/clanek2003080800457484

EKOLOGIJA IN KLIMATSKE SPREMEMBE nazaj na kazalo

Rajendra Pachauri, predsednik klimatskega foruma pri Zdruenih narodih na vpraanje, kaj sam osebno prispeva k zaiti klime: Poskuam skromno iveti in prepreevati odpadke. Prav tako sem postal vegetarijanec. Iz preprostega razloga: en kilogram mesa sprosti pri svoji proizvodnji ogromno kilogramov ogljikovega dioksida. http://www.migrosmagazin.ch/pdfdata/blaetterzeitung/mmd/200738/DMHP1709-035-Aktuell.pdf tudija svetovno znanega The Lancet: Klimatsko katastrofo lahko prepreimo s takojnjim zmanjanjem porabe mesa! http://www.evana.org/index.php?id=25445 http://www.eurekalert.org/images/release_graphics/pdf/EH5.pdf ivinoreja veji onesnaevalec od transporta http://altermed.org/vsebina/novica.php?kat_id_parent=186&clanek_id=448 VIDEO: Polnoni klub o klimatskih spremembah. Priporoljivo!!! http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rplayer&op=pop&id=rp2396 VIDEO: Katastrofalne poplave v Sloveniji 2007 http://24ur.com/bin/article.php?article_id=3106112&show_media=60049261 VIDEO: Trenja Komat: elezniki se bodo ponovili http://24ur.com/bin/article.php?article_id=3105959&show_media=60048544 Neurje razdejalo velik del drave http://www.vecer.si/clanek2007092005249151 Poplave v Sloveniji: kode za 200 milijonov evrov http://www.vecer.si/clanek2007092105249550

- 46 -

Strupi v nai hrani

http://www.GlobeTransformer.org

Anton Komat

Poplave: Deifriranje naravne katastrofe http://www.vecer.si/clanek2007092205249882 Poplavljeni. Fotodokumentacija Veera http://www.vecer.si/clanek2007092205249744 Nas narava res prehiteva? http://www.vecer.si/clanek2007092005249154 V Indoneziji gozd izginja najhitreje na svetu. V boju proti temu bodo v enem samem dnevu posadili 79 milijonov dreves. http://24ur.com/naslovnica/ekskluziv/zanimivosti/20071007_3107093.php Del Maldivov bo izginil http://24ur.com/naslovnica/novice/svet/20071007_3107097.php Zael se je boj za arktina naravna bogastva. Znanstveniki glasno opozarjajo, da bo Arktika ez 35 let ostala brez ledu http://www.vecer.si/clanek2007100105251999 Poroilo OZN o segrevanju ozraja. Vlade e imajo zmeraj as in monost, da upoasnijo vse vejo kodo http://www.vecer.si/clanek2007100305253150 Vroe o klimatskih spremembah http://www.vecer.si/clanek2007092505250631 Spremeniti kmetovanje? Tanja Cegnar iz Agencije RS za okolje: Agrometeorologi se e dolgo spraujejo, kaj storiti, ko pridejo podnebne spremembe. Povejmo, da slovensko kmetijstvo ni nikoli vlagalo v resno kmetijsko znanost. Nasprotno, vse odloitve o sejanju kulture in lokacije so bile sprejete ez no. Zato danes Prekmurci sejejo koruzo in redijo praie, ki jih tam nikoli ni bilo. Ker koruza pije vodo, vsako leto grozi sua, regulacija Mure pa je dodatno pripomogla k padcu podtalnice. In ko vodarji opozarjajo, da bi lahko ob podnebnih spremembah v vzhodni Sloveniji in na obali zaelo primanjkovati vode, se najdejo kmetijski strokovnjaki, ki predlagajo namakanje! Julijska vroina je na obali nevarno zmanjala zaloge vode. (Vir: lanek Vreme pospravlja pridelek, pije zaloge vode, Slovenske novice, 22. avgust 2007, stran 4) Svarila Toma Krinarja, Ala Gora in Gabriele. Boji mlini meljejo zanesljivo in zdaj e vse hitreje http://www.vecer.si/clanek2007091905247710 Na unienem planetu http://www.vecer.si/clanek2007012605164067 Dosje: Revolucija narave http://www.vecer.si/clanek2007012005157526 Odmev: Kjoto 2 v megli http://www.vecer.si/clanek2007090805244612 Koliko nas stane vreme? http://www.vecer.si/clanek2007090805244611 Avgust 2007: Neurje v Savinjski dolini. Z eno besedo: katastrofa! http://www.vecer.si/clanek2007082005237352 Globalno pregrevanje je avto res toliko kriv? http://www.vecer.si/clanek2007082005237360 Naravne nesree v letu 2007 do avgusta prizadele 310 milijonov Kitajcev http://www.vecer.si/clanek2007082305238413 Taljenje ledenikov povzroa suo http://www.vecer.si/clanek2007090305241293 Atlantik in Tihi ocean prvi z orkanoma na isti dan http://www.vecer.si/clanek2007090605242813 V imenu ljudstva. Krenje brazilskih pragozdov http://www.vecer.si/clanek2007090305241291 e priblino 40 ekoremediacij. Na obmoju severovzhodne Slovenije vedno bolj pogosto z naravnimi posegi krepijo samoobrambno sposobnost okolja http://www.vecer.si/clanek2007090305241294 Ognji po Evropi v letu 2007 http://www.vecer.si/clanek2007090805244562 Poari: V Griji so razglasili izredne razmere. Ve kot 50 mrtvih http://www.vecer.si/clanek2007082705239403 Vipavska dolina: Puranje farme vedno bolj razdvajajo http://www.vecer.si/clanek2007083105240900 Dr. Luka Kajfe Bogataj: Kmetje ponavljali napake http://www.vecer.si/clanek2007082905240222 Voda iz pipe varuje okolje. V Sloveniji se vsako leto spije okoli 1,5 milijona hektolitrov vode iz plastenk http://www.vecer.si/clanek2007081105235455 http://www.vecer.si/clanek2007081105235470 Indonezijskim otokom grozi voda http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=9&c_id=132510

- 47 -

Strupi v nai hrani

http://www.GlobeTransformer.org

Anton Komat

Leto 2006 je bilo eno najtoplejih http://www.vecer.si/vecer2007a/default.asp?kaj=3&id=2007011805156831 V Motvarjevcih proti Panviti http://www.vecer.si/clanek2007090405241922 Tudi v Mlajtincih noejo bioplinarne http://www.vecer.si/clanek2007090705244144 V Sobetincih vroe zaradi farme. Domaini se pritoujejo zaradi smradu (Na komentar: raje odpravite vzrok) http://www.vecer.si/clanek2007032805188762 Le e desetletje za reitev planeta? http://www.vecer.si/clanek2007020105168597 Bo morski ribolov zaradi pomanjkanja rib res izumrl? http://www.vecer.si/clanek2007042805199063 Na Zemlji skoraj ni ve neokrnjene narave http://www.vecer.si/clanek2007071805227819 Mnogi e zmeraj dvomijo o podnebnih spremembah http://www.vecer.si/clanek2007072505229932 Smoiguzica je sicer atraktivna, toda kje so ribe? Pretiran izlov rib http://www.vecer.si/clanek2007060205209355 Onesnaen zrak ubije 800.000 ljudi na leto. Boj proti segrevanju je boj za zdravje prebivalcev celotnega planeta http://www.vecer.si/clanek2007052405206430 Oblaki ne ohlajajo ozraja http://www.vecer.si/clanek2007080605233202 Zeleni kolonializem ali resnina pomo? Paradoks: zaititi deevni gozd ali v bedo pahniti tiso siromanih delavcev http://www.vecer.si/clanek2007051405202866 Se bo kdo odloil za izdelavo lesenih palk za uesa? Ostanke plastike morski tokovi nosijo po celem planetu http://www.vecer.si/clanek2007091905247705 V Celju center ekoremediacije http://www.vecer.si/clanek2007092205249853 Na Japonskem kisik v konzervah http://www.vecer.si/clanek2006051505064632 Ne jejte mesa! Zakaj? Vplivi globalne ivinoreje na ves planetarni ekosistem http://www.pozitivke.net/article.php/20061219171654873 Zaradi sue poginjajo tudi korpijoni http://www.vecer.si/clanek2006082105096462 Film Ala Gora Neprijetna resnica http://www.gibanje.org/?id=2573 Oceani postajajo vse bolj kisli http://novice.svarog.org/index.php?Novica=2780 Potrebujemo nov planet za obstoj? http://www.vecer.si/clanek2006102505124235 Strokovnjaki opozarjajo na krizo gospodarjenja z vodo http://www.vecer.si/clanek2006082205097017 Klimatski vplivi spreminjajo ivalski DNA http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=8&article_id=18060611101018107 Pospeeno izumiranje globokomorskih bitij http://novice.svarog.org/index.php?Novica=2461 Morskim ribam pripisujejo le e 50 let obstoja http://novice.svarog.org/index.php?Novica=2773 Tovornjak z 22 let starim zamrznjenim mesom http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=6&article_id=16060131020414101&cid=108&pgn=1 Uivanje mesa: Tudi z mojim denarjem podpirajo bolezni, trpljenje in unievanje planeta http://www.vecer.si/clanek2006033004108749 Zemlja se segreva s skrb vzbujajoo hitrostjo http://www.vecer.si/clanek2006110205126131 Vinogradniki porabijo ve kot 5 milijonov litrov vode http://www.vecer.si/clanek2005072902740923 Zalivski tok vse poasneji http://www.vecer.si/clanek2005120604066345 Pokodbe Zemlje vidne iz vesolja http://novice.svarog.org/index.php?Novica=2254

- 48 -

Strupi v nai hrani

http://www.GlobeTransformer.org

Anton Komat

Suni predeli se poveujejo http://novice.svarog.org/index.php?Novica=2190 Poraba mesa povzroa sekanje pragozda in sicer letno 2.600.000 hektarjev. 5. junij mednarodni dan okolja http://www.pozitivke.net/article.php/20050603002106213 Potronitvo kipi, zemlja trpi od razkoja do nuje http://www.ekorega.net/news.php?a=single&id=186 Kmalu avtocesta ez brazilski pragozd. Deevni gozd zamenjujejo sojina polja http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=12&c_id=77855 Spremenjeno podnebje usodno za kmetijstvo? http://www.vecer.si/clanek2005082902749651 Umiranje Mrtvega morja. V preteklih sedemdesetih letih se je morska gladina zniala za tiriindvajset metrov. http://www.vecer.si/clanek2005080602742427 Pokopani kit ekoloka groza? http://24ur.com/naslovnica/zanimivosti/20040117_2034778.php?Nt5=13 Pljua sveta v plamenih http://www.vecer.si/clanek2004081900562291 Skoraj polovica evropskih ptic na pragu izumrtja http://novice.svarog.org/index.php?Novica=1766&barva_kat=1 Mokria v Pomurju vseskozi izginevajo. Zajezitve reke ne bodo dvignile podtalnice v irem porstoru http://www.vecer.si/clanek2004012400499054 Krenje gozdov v amazonskem tropskem gozdu v Braziliji se je leta 2004 povealo za 2,1 odstotka. http://www.vecer.si/clanek2004041000520535 Neznosen smrad povzroa gnoj http://www.vecer.si/clanek2003070400449171 Zaita gozdov najbolja pot do iste vode http://novice.svarog.org/index.php?Novica=879 Vroina v Indiji zahtevala e 1000 rtev. V Hyderabadu je v nedeljo 100.000 muslimanov prosilo za de http://www.vecer.si/clanek2003060300441307 Ostra obsodba bogatih drav. Edina reitev za lovetvo: naseljevanje novih planetov http://www.vecer.si/clanek2002071000343969 Brez ptic v gozdovih? http://novice.svarog.org/index.php?Novica=196 Nevaren upad planktona. http://novice.svarog.org/index.php?Novica=211 Komat: as ekobleferjev in ekokljukcev je minil. Dosje po Johannesburgu http://www.vecer.si/clanek2002091400363106 Vse manj je ptic, metuljev in praproti. Slovenija ima najve rastlinskih in ivalskih vrst v Evropi http://www.vecer.si/clanek2001052200234914 Najveje slovenske farme http://www.vecer.com/arhiv/1945/default.asp?jezik=SLO&id=1999031300097022

GENSKE MANIPULACIJE nazaj na kazalo

Lenarki ne genski tehnologiji. Oblikovali naj bi predpise, ki bi kriteljem naloili plailo kazni http://www.vecer.si/clanek2007092105249449 Izbirajo naj pridelovalci in potroniki. Gensko spremenjene rastline prinaajo tevilne monosti, a tudi tveganja: evropski predpisi Sloveniji onemogoajo prepoved gensko spremenjenih rastlin. 33 slovenskih obin brez GSR http://www.vecer.si/clanek2007091005244692 Gensko spremenjene rastline tudi na slovenski zemlji? http://www.vecer.si/clanek2007082005237198 Kloniranje ni izpolnilo priakovanj http://www.vecer.si/clanek2007030305179903 V ZDA zelena lu za prodajo mesa kloniranih ivali http://www.vecer.si/clanek2007010305151904 Zakonodaja o GSO v EU in Sloveniji http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/URSKA/GSR/Clanek_-_GSO__v_slovenskem_kmetijstvu.DOC EU zakonodaja o gensko spremenjenih organizmih http://www.mz.gov.si/index.php?id=7671

- 49 -

Strupi v nai hrani

http://www.GlobeTransformer.org

Anton Komat

Svinjska fotografija leta. Gensko manipuliran fluorescenen praiek. http://bob.czp-vecer.si/7dni2006/default.asp?kaj=6&id=2007011005153861 Klonirano meso v trgovinah? http://novice.svarog.org/?Novica=2832 Da za gensko tehnologijo. Novi zakon o soobstoju gensko spremenjenih organizmov v Sloveniji http://www.vecer.si/clanek2006091105103081 Gensko spremenjen in strupen ri http://24ur.com/naslovnica/novice/gospodarstvo/20060905_3079816.php Superival za vejo produktivnost. Na Filipinih bodo klonirali vodnega bivola http://www.vecer.si/clanek2005111804059339 Prekinili poskus z gensko spremenjenim grahom http://www.vecer.si/clanek2005111904059895 Evropa glasovala proti gensko spremenjeni hrani http://www.ekorega.net/news.php?a=single&id=109 Gensko spremenjeni organizmi morajo biti oznaeni http://www.vecer.si/clanek2004110902201210 Odprta vrata za gensko spremenjeno koruzo http://www.vecer.si/clanek2004091302187322 Pro & contra: Naj bo na naih kronikih tudi gensko spremenjena hrana? http://www.vecer.si/clanek2004030800510980 Moratorij za gensko spremenjeno koruzo? http://www.vecer.si/clanek2004042000522878
Trdnjava je padla. ele vnuki vaih vnukov bodo lahko ocenili, kaj ste storili, je predstavnik Greenpeacea komentiral odloitev Evropske komisije, da legalizira trgovanje z gensko spremenjenimi semeni koruze. In Bog jim pomagaj, e ste se zmotili.

http://www.vecer.si/clanek2004091402187712

Gensko spremenjena koruza v prehrani ljudi http://www.vecer.si/clanek2004102702198473 Od dvajsetih vzorcev pet sumljivih. Gensko spremenjeni organizmi tudi v hrani, ki jo kupujemo v Sloveniji? http://www.vecer.si/clanek2004031000511638 Dosje biotehnoloko pridobljena hrana: Ali res vemo, da GSO niso nevarni? http://www.vecer.si/clanek2003080200455811 Gensko spremenjena koruza na triu EU http://www.mladina.si/dnevnik/39112/ http://observer.guardian.co.uk/business/story/0,6903,1085896,00.html V EU je 30 proenj za odobritev gensko spremenjenih izdelkov http://www.vecer.si/clanek2003120200485994 Gensko spremenjeni organizmi in ezatlantski odnosi http://www.vecer.si/clanek2003070800450026 Ne odrekajte se pravice do hrambe in rabe semen! Problemi uporabe gensko spremenjenih organizmov http://www.vecer.si/clanek2002011600292800

LAKOTA V SVETU nazaj na kazalo

Hrana se bo e draila. Politiki, kmetje, podjetja in strokovnjaki napovedujejo e letos nove podraitve hrane http://www.vecer.si/clanek2007092505250619 Cene v resnici morajo rasti http://www.vecer.si/clanek2007092505250441 Podraitve so bile neizogibne http://www.vecer.si/clanek2007092505250396 Precejnja podraitev mesa? http://www.vecer.si/clanek2007091905247917 Ali lahko ekoloka pridelava hrane nahrani cel svet? http://www.pozitivke.net/article.php/2007012015423659 Zakaj cene letijo v nebo? http://www.vecer.si/clanek2007082805239719 Eksplozija cen hrane http://www.vecer.si/clanek2007090405241998 Cene diktira svetovni trg http://www.vecer.si/clanek2007090805244600

- 50 -

Strupi v nai hrani

http://www.GlobeTransformer.org

Anton Komat

Poljine za hrano ali za biogoriva http://www.vecer.si/clanek2007082905240182 BiH zaradi slabe letine grozi pomanjkanje hrane. (Na komentar: Bomo sedaj ito raje jedli sami ali ga e naprej krmili ivini?) http://www.vecer.si/clanek2007081705236991 Iz bosanske moke ne bo kruha, ker je ni http://www.vecer.si/clanek2007081805237155 Najvije cene penice v zadnjem desetletju http://www.vecer.si/clanek2006122305148308 Ali bo hrana v prihodnje res ceneja? Milijarda ljudi strada http://www.vecer.si/clanek2004050700527117

VEGETARIJANSTVO IN ZDRAV NAIN IVLJENJA nazaj na kazalo

Ko zdravo postane tudi okusno: Vegetarijanski dan na Festivalu Stare trte v Mariboru http://www.vecer.si/clanek2007092905252169 http://www.vecer.si/clanek2007091205245582 http://bob.czp-vecer.si/7dni2006/default.asp?kaj=6&id=2007100305253068 Bolezenski morilci Amerianov http://www.vecer.si/clanek2007091405246466 Veljalo bi posnemati Avstrijce http://www.vecer.si/clanek2007021005172286 Hotel brez vonja po mesu http://www.vecer.si/clanek2007020705171472 Naravna voda vir ivljenja in zdravja. loveko telo sestavlja okoli 70 odstotkov vode http://www.vecer.si/clanek2006032304105852 Adijo, meso: iveti bolj zdravo in pustiti ivalim iveti http://www.pozitivke.net/article.php/20061116185054146 Vegetarijanci inteligentneji http://novice.svarog.org/?Novica=2818 Nezdrava prehrana vpliva na mentalne bolezni http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=6&article_id=16060116224059101&cid=108&pgn=1 Vegetarijanstvo novi ivljenjski slog sodobnega loveka http://www.pozitivke.net/article.php/VegetarijanstvoClovekHrana Zakaj je zdrava hrana tako draga? http://www.pozitivke.net/article.php/Zdrava_Hrana_Draga Moderni svet zastruplja otroke http://novice.svarog.org/?Novica=2721 Post pomeni tudi, da po peti uri popoldne ve ne jeste http://www.pozitivke.net/article.php/20061228120945630 Nove prehranjevalne smernice http://www.vecer.si/clanek2005020302224250 Meso telo ga potrebuje za bolezen http://www.pozitivke.net/article.php/2005030117320644 Dr. Dejan Kupnik: Kakna naj bo zdrava brezmesna prehrana? http://www.vecer.si/clanek2005071302735647 Dr. Dejan Kupnik: Uivanje ivalskih trupel povzroa mnoge bolezni http://www.pozitivke.net/article.php/20050324233420264 Meso ribe in holesterol http://www.pozitivke.net/article.php/20050606080031508 Rdee meso poveuje tveganje za sladkorno bolezen http://www.vecer.si/clanek2004101302194769 Vegetarijanska prehrana tudi v vseh olah in vrtcih? http://www.vecer.si/clanek2004111802203812 Dialo je po slastni zelenjavi. Pojemo preve mesa intervju z bivim ministrom za zdravje dr. Kebrom http://www.vecer.si/clanek2004090700567137 Ljudje pojedo ve rib kot ptice http://24ur.com/naslovnica/zanimivosti/20040218_2036356.php?Rxn2=12 Zakon je slab. Narava se je sama zaela upirati krutosti loveka nad ivalmi http://www.vecer.si/clanek2004101302194778

- 51 -

Strupi v nai hrani

http://www.GlobeTransformer.org

Anton Komat

So kodljivi praii ali pianci? http://www.vecer.si/clanek2004122302213518 O rizinem uivanju mesa ob svetovnem dnevu hrane http://www.gape.org/geeklog/public_html/article.php?story=20041016184035837 Paul McCartney tudi pri estdesetih e ne misli na slovo: Vegetarijanec sem in to ti daje mo.
(Veliki Elton John ga je oznail za najvejega iveega pisca pesmi Sluajno?)

http://www.vecer.si/clanek2003041900428919 ivali nimajo pravic, ker nimajo due! http://www.vecer.si/clanek2003101600473987 Svetovni teden dojenja http://www.vecer.si/clanek2003080100455932

Obasen post varuje pred boleznimi. O tem so prepriani ameriki znanstveniki po preizkusih na miih http://www.vecer.si/clanek2003071600451734 Mesojedci le e zgodovina? http://24ur.com/naslovnica/zanimivosti/20021105_2016703.php Vsak Indijec poje v enem letu samo dobre tiri kilograme mesa, prebivalec june Azije dobrih sedem, podsaharske Afrike slabih 9, June Amerike 46 in razvitega sveta skoraj 78 kilogramov http://www.vecer.si/clanek2000021100005659 Nismo zdravi, saj se tudi hranimo nezdravo. Vegetarijanstvo je prehrana prihodnosti. Alergiki prepueni sami sebi. Vegetarijanstvo v razlinih oblikah. Namesto zdrave poceni hrana. Zdravje in strup na francoskih kronikih http://www.vecer.com/arhiv/1945/default.asp?jezik=SLO&id=1999020600095568 (za desno stran kliknite na Stran naprej)

RAKAVA OBOLENJA nazaj na kazalo

Rak dobiva razsenosti epidemije http://www.vecer.si/clanek2007092005249111 Odmev: Rakave sredine. Rak ni nekaj, kar se zgodi le drugim, zgodi se lahko tudi meni ali tebi. http://www.vecer.si/clanek2007092005249112 Za rakom dobra petina ve obolelih kot pred desetletjem. Z obsevanjem se srea priblino tretjina http://www.vecer.si/clanek2007030605180627 Rak http://www.vecer.si/clanek2007030605180623 Veliko pospravljanje v barvah za lase http://www.pozitivke.net/article.php/20060913231248787 Rdee meso poveuje monost rakastih obolenj http://novice.svarog.org/index.php?Novica=2787 Rak dojke in rdee meso http://www.rtvslo.si/zabava/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=4&c_id=20048 Kmetijstvo povzroa raka na dojkah? http://novice.svarog.org/index.php?Novica=2750 Soja v otrotvu zavira razvoj raka. http://www.rtvslo.si/zabava/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=4&c_id=20075 Znanstveniki svarijo stare pred pesticidi in plastiko http://www.pozitivke.net/article.php/20060327143151150 Bomo prebili magino mejo? Se bo obolevnost za rakom do leta 2020 poveala za 50 odstotkov? http://www.vecer.si/clanek2005031002664760 Rdee meso in tveganje http://www.vecer.si/clanek2005033102676521 Rdee meso povzroa raka na revesju http://novice.svarog.org/index.php?Novica=2181 Okusno rdee meso s tveganjem http://www.vecer.si/clanek2005012702222329 Nezdrava hrana priprava za raka http://www.pozitivke.net/article.php/20050324234542850 Nezdravo uivanje rdeega mesa? Nastanek revmatoidnega artritisa (osebno poznamo loveka, ki si ga je pozdravil z odpovedjo beljakovinam ivalskega izvora, sedaj je ekoloki kmet, ker eli e drugim ljudem omogoiti ivljenje brez teh neznosnih bolein) http://www.vecer.si/clanek2004121602211295 Vse ve raka http://www.vecer.si/clanek2004030100508983 Pravica do raka? http://www.vecer.si/clanek2003030500417203

- 52 -

Strupi v nai hrani

http://www.GlobeTransformer.org

Anton Komat

Obolevnost za rakom nad evropskim povprejem http://www.vecer.si/clanek2003102100475527 Odmev: rno na belem http://www.vecer.si/clanek2003121100488913

ADITIVI nazaj na kazalo

VIDEO: Oddaja na RTV SLO Z vami z dne 10. oktobra 2007 o okoljskih strupih in aditivih. Sodeluje Anton Komat. http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rplayer&op=pop&id=rp2675 kodljivost aspartama (E951) http://www.pozitivke.net/article.php/20060322123448685 Prevare na kroniku. Agrokemina sredstva so zdaj ena od najvejih groenj zdravju narave in loveka http://www.pozitivke.net/article.php/Aditivi_Hrana Ni vse, kar je na pogled lepo, tudi zdravo! Jedci v Evropi zauijejo najmanj est kilogramov aditivov na leto http://www.vecer.si/clanek2005030102657883 Veliki E je lahko zdravju zelo nevaren http://www.vecer.si/clanek2004032300515034 Glavobol in migrene zaradi nitrata v klobasah http://www.vecer.si/clanek2003101500473681 http://author.emedicine.com/neuro/topic529.htm http://www.bodyandfitness.com/Information/Health/migraines.htm Gastronomija: Okus po globalizaciji http://www.mladina.si/tednik/200341/clanek/nar--gastronomija-max_modic/

OKOLJSKA POLITIKA nazaj na kazalo

Opomin Sloveniji zaradi "izreza" Mure iz Nature 2000. Dolgotrajna igra sprenevedanja? http://www.vecer.si/clanek2007091705246716 Je iritev namakalnih sistemov smiselna? http://www.vecer.si/clanek2007082305238406 Vraanje v naravno stanje. Poznamo reitve, samo uresnievati jih je treba http://www.vecer.si/clanek2007021905174738 Jerovek se ekologom ne bo opraviil http://www.vecer.si/clanek2007021005172310 Ali morilec anonimnih rtev ni morilec? http://www.vecer.si/clanek2007011605155903 Boris Vezjak: Ekofundamentalizem http://www.vecer.si/clanek2007030305179919 Dr. Duan Plut: Slovenci se znamo dolgorono pametno odloati http://www.vecer.si/clanek2007051205202591 Voda iz pipe, a le neoporena. MOP je storilo prvi korak proti pitju ustekleniene vode http://www.vecer.si/clanek2007081105235470 Narava ne aka. Ekoremediacije v Sloveniji http://www.vecer.si/clanek2007072805231154 Avstrijci irijo prostor reki Muri. Po naravni poti dvigujejo dno reke in s tem nivo podtalnice http://www.vecer.si/clanek2007012005158553 Anton Komat: Nov dizajn mestom http://www.vecer.si/clanek2006121305144946 Koga zastruplja Evropa? http://www.vecer.si/clanek2006092905111015 Stranke podprle REACH. Evropski parlament o podroju kemine industrije http://www.vecer.si/clanek2005111604058500 V primeu vodovarstvenih pravil http://www.vecer.si/clanek2005010402216050 Informacije o okolju so zdaj pravica http://www.ekorega.net/news.php?a=single&id=213 Zakonodaja REACH vse mileja. Moni pritiski Nemije v Evropskem parlamentu http://www.vecer.si/clanek2005111104056747

- 53 -

Strupi v nai hrani

http://www.GlobeTransformer.org

Anton Komat

S tiso amandmaji nad REACH http://www.vecer.si/clanek2005111904059902 Kmetijsko ministrstvo omahuje prednost industriji ali zdravju? http://www.vecer.si/clanek2004061800538211 ebelarji obtoujejo, strokovnjaki dvomijo! http://www.vecer.si/clanek2004072000546315 Sobotaa: Pogini ebel http://www.vecer.si/clanek2004073100556579 Subvencije: Po nareku iz Bruslja http://www.vecer.si/clanek2004120802209271 Obrasli jarki so bolj koristni kot istine http://www.vecer.si/clanek2004040300518660 Voda dravna in splona last lovetva? http://www.vecer.si/clanek2004091802188947 Privatizacija vode nelegalna http://www.ekorega.net/news.php?a=single&id=90 Evropski zakoni o obliki zelenjave http://24ur.com/bin/article.php?article_id=2036548 Sodie spodneslo ministrovo odlobo. Ali Ljubljanani res pijejo oporeno vodo? http://www.vecer.si/clanek2004050800527442 Novi zakon bo prenesel breme testiranj in raziskav na kemino industrijo. Osveilci zraka lahko kodijo zdravju http://www.vecer.si/clanek2004112902206779 http://www.vecer.si/clanek2004112902206810 Evropske krave in nerazviti (subvencije) http://www.vecer.si/clanek2003091800466634 Kompostirali stotisoe ton sadja in zelenjave. Nekateri evropski ukrepi v kmetijstvu kodljivi za zdravje ljudi http://www.vecer.si/clanek2003102200475882 Kako do bolj zdrave hrane. Prehranska politika med interesi kmetijstva in zdravjem prebivalcev http://www.vecer.si/clanek2003102200475883 Subvencije in zdravje http://www.vecer.si/clanek2003102200475886 EU standardi: Pitna voda ez no postala oporena http://www.vecer.si/clanek2003032600422854 Lastniki ne mislijo plaevati, ker od melioracije nimajo koristi http://www.vecer.si/clanek2003072600454453 Tehtanje med zdravjem in zaslukom. Teave z atrazinom zaradi zgreene kmetijske politike http://www.vecer.si/clanek2002111300393341 Bi kmetje lahko prodajali vodo namesto koruze? http://www.vecer.si/clanek2002111300393344

DR. JANEZ DRNOVEK nazaj na kazalo

Intervju z Janezom Drnovkom o Gibanju za pravinost in razvoj http://www.gibanje.org/?id=2822 Resen pogovor: Kam gremo? http://www.gibanje.org/?id=2824 Drnovek opozarja na nevarnosti klimatskih sprememb http://24ur.com/naslovnica/novice/slovenija/20070128_3088637_16162072.php Sporoilo predsednika Drnovka na Svetovnem socialnem forumu 2007 v Nairobiju http://www2.gov.si/up-rs/2002-2007/jd.nsf/dokumentiweb/BF388BDCBB425B1CC12572680053A3C0?OpenDocument Ali bi predsedniki kandidati volivcem morali predstaviti svoje zdravstveno stanje? (brez komentarja) http://www.vecer.si/clanek2007080605233539 TV klub: Predsednik Drnovek o svoji bolezni in vegetarijanski prehrani kot preventivi pred rakom http://24ur.com/bin/article.php?article_id=3068975&show_media=16093814 Dr. Janez Drnovek: Vegetarijanstvo bi povealo monosti za dolgorono preivetje lovetva http://www.globetransformer.org/files/drnovsek/InterviewVeganDrnovsek_slovenian.pdf (PDF datoteka, 870 kB) Drnovek za sonaravno kmetijstvo http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=2&article_id=1206031813514165&cid=100&pgn=1

- 54 -

Strupi v nai hrani

http://www.GlobeTransformer.org

Anton Komat

Drnovek: Kot da lahko naroimo nov planet http://www.vecer.si/clanek2006042204117982 Zdrava prehrana. Izjava Janeza Drnovka na vegetarijanskem pikniku v Ljubljani http://www.vecer.si/clanek2006091205104403 Drnovek: Pesticidi bo po novem e bolj olajan dostop do njih? http://janezd.blog.siol.net/2006/12/04/pesticidi/ http://www.gibanje.org/?id=2587 Drnovek kritien do kmetijskih subvencij v evropski politiki http://www2.gov.si/up-rs/2002-2007/jd.nsf/dokumentiweb/EEB2E748EEC595E2C12570D60076B50E?OpenDocument Nagovor dr. Janeza Drnovka, na 60. zasedanju Generalne skupine OZN http://www2.gov.si/up-rs/2002-2007/jd.nsf/dokumentiweb/D6855E21979F0E5CC125707C0042D25C?OpenDocument Deveti pogovor pri predsedniku drave: Premalo pozornosti podnebnim spremembam http://www.vecer.si/clanek2005111904060035 Intervju z Drnovkom: V celotni svetovni konstelaciji je nekaj gnilega http://www.vecer.si/clanek2005111204057014 Drnovek: Niso mi pomagali alternativci http://www.vecer.si/clanek2007102605260891

KORISTNE SPLETNE STRANI nazaj na kazalo

Natura Planinca Zavod za naravovarstveno kmetovanje http://users.volja.net/klavdi/index-slo.html Projekt Skupaj za zdravje loveka in narave http://www.zazdravje.net Pozitivke http://www.pozitivke.net Gibanje za pravinost in razvoj http://www.gibanje.org Drutvo za osvoboditev ivali in njihove pravice http://www.osvoboditev-zivali.org Slovenski blog o krutosti nad ivalmi http://animalcrueltyslo.blogspot.com PETA http://www.peta.org EVU Evropska vegetarijanska zveza http://www.european-vegetarian.org Intitut za trajnostni razvoj http://www.itr.si Joga v vsakdanjem ivljenju http://www.joga-v-vsakdanjem-zivljenju.org Ajda Vrzdenec http://www.ajda-vrzdenec.si Putka Zdravka http://www.putkazdravka.si Tomo Krinar in njegov boj za loveka dostojno ivljenje Sudancev oz. vseh ljudi na Zemlji http://www.tomokriznar.com

- 55 -