Spomin = zapis, shranjevanje in priklic informacij Demenca, nasilje pri starostnikih

IMPLICITNI (nezavedno uenje, npr.

pridobivanje motorinih spretnosti).

EKSPLICITNI (zavesten priklic informacij):

doc. dr. Marija Zaletel Univerza v Ljubljani Zdravstvena fakulteta Oddelek za zdravstveno nego

epizodien (dogodki iz osebnega ivljenja) in semantien (sploni podatki, npr. besednjak)

asovni vidik
zaznava) Kratkoroni (20-40 sek. Zaznavi se pridruijo ime, pomen, asociacije, zavedanje. Tisto, esar se v danem trenutku zavedamo). Delovni spomin. Omejen obseg. Dolgoroni spomin (desettisoi, stotisoi podatkov. Med seboj so povezani, lahko jih prikliemo). Traja dolgo, celo ivljenje. Dobro ohranjen tudi v starosti.

Obnavljanje informacij
Priklic (naueno gradivo prikliemo iz
dolgotrajnega v delovni spomin).

Senzorni (neposredna sled draljaja 1-3 sek.,

Prepoznavanje (vsebino prepoznamo, ko

jo znova vidimo ali sliimo). Je bolj uinkovita kot priklic.

Pri starejih upade predvsem priklic.

4

Pozornost
= pogoj za delovanje umskih procesov:
zaznavanja, uenja, spominjanja, miljenja. Loimo pozornost na en predmet, dogodek, ali ve stvari deljena pozornost. Preskakovanje je teje zaradi poasnejih reakcij, posluanje brez preskakovanja ovira zmanjan obseg pomnjenja. Problem pri manj znanem gradivu ne pomagajo izkunje. Problem zaloenih predmetov.

Orientacija
= sposobnost razpoznati svoj poloaj v
okviru asa, prostora, svoje preteklosti ali aktualnih okoliin. Loimo: asovno krajevno osebno orientacijo

DEMENCA
Demenca je poznana e vsaj 2000 let in prav tako teave,
ki jih prinaa. Po deseti reviziji Mednarodne klasifikacije bolezni iz leta 1992 je demenca sindrom, ki ga povzroa moganska bolezen, obiajno kronine ali napredujoe narave. Vkljuuje motnje mnogih vijih moganskih funkcij, kot so: spomin, miljenje, orientacijo, razumevanje, raunanje, sposobnost uenja, sposobnost besednega izraanja in presojo. Zavest ni skaljena. Kognitivni upad obiajno spremlja slabe obvladovanje ustev, motnje socialnega vedenja in motivacije. Motnje so lahko tako izraene, da motijo delovno in socialno uspenost (Darovec, 1994)

Zaetek bolezni
tevilne nasprotujoe si ali neobiajne teave, razdraljivost, depresivnost, izguba interesov manja vitalnost, izguba volje do dela ali drugih
aktivnosti, pretirana zavzetost s posameznimi idejami ali dejanji, spremenjen obutek za blinje in spotovanje blinjih, pogosteji neustrezni dovtipi, odsotnost obiajno prisotne stiske ob izgubah, oslabljen obutek za oliko, osebno higieno in oblaenje,

nadaljevanje
bolniki sami se najpogosteje ne pritoujejo zaradi teav s
spominom ali pa jih celo zanikajo, svojci pa iejo razlina opraviila, naloge, ki so jih prej z lahkoto opravili, kasneje zahtevajo od bolnikov veje napore, zadovoljstvo ob opravljenih enostavnih nalogah, pri pogovoru zaidejo s teme, razkrivajo zaupne stvari, brezbrini so do napak in omejitev, zaradi katerih bi bili prej v zadregi. Pretirano se zanaajo na sezname, urnike, razporede ali opomine.

Potek demence
V literaturi bolezenske znake v glavnem
delijo v tri veje skupine in sicer:
- spremembe na podroju spoznavnih sposobnosti, - motnje na nivoju ustvovanja in vedenja, - telesne motnje in teave (Pentek, 1995).

Zgodnje obdobje bolezni - zgodnji stadij (zaetna, blaga demenca).

Glede na napredovanje bolezni loimo: zgodnje obdobje bolezni; srednje obdobje bolezni; pozno obdobje bolezni.

Zanj je znailno: pozabljanje, motnje v orientaciji (asa, prostora, prepoznavi oseb), osebnostne spremembe, nihanje v razpoloenju, slabo presojanje, pomanjkanje iniciative, motnje v raunanju (Pentek, 1995).

Srednje obdobje bolezni napredujoi stadij (srednje razvita demenca)

vse veje motnje spominjanja in pogosteja obdobja
zmedenosti, kratko obdobje pozornosti (nekaj sekund do 5-10 minut), ponavljanje istih vpraanj, izrazita asovna dezorientacija, hitra frustracija, e potrebe niso takoj zadovoljene, sumniavost, stalno gibanje, hoja, nemir, resne motnje spanja, teave pri opravljanju obiajnih dnevnih aktivnosti (Pentek, 1995).

Pozno obdobje bolezni - stadij povsem razvite bolezni (huda oblika demence)

majhna sposobnost, da skrbijo zase, ne prepoznavajo sebe ne svojih blinjih, veliko spijo, inkontinenca urina in blata, ne zmorejo ve besedne komunikacije, vekrat zavzamejo poloaj fetusa, so vsestransko ranljivi (Pentek, 1995).

Najpogosteji zapleti
depresivna stanja; delirij; dolgotrajni nemir; psihotina stanja; nespenost; motnje izloanja; motnje hranjenja; motnje gibanja.

Depresivna stanja
V zaetnem obdobju pogosto tudi sami opaajo
upadanje sposobnosti, zato zapadejo v depresivna stanja, ki se kaejo z alostjo, potrtostjo, obupom, brezvoljnostjo, hujanjem, nespenostjo, telesno nemojo in popolno neaktivnostjo. Ker se jim zdi prihodnost brezizhodna, morda razmiljajo o samomoru. V kasnejih stadijih so tovrstne teave redkeje

Delirij
Telesna bolezen, e posebno, e jo
spremlja poviana telesna temperatura, pogosto povzroi delirij, zaradi katerega je varovanec zmeden, nemiren in ima lahko privide in prisluhe. Vzrok za delirij so lahko tudi zdravila.

Dolgotrajni nemir
Ljudje z demenco so pogosto nemirni in
brez obstanka. Nemir se stopnjuje v popoldanskih in zgodnjih veernih urah.

Psihotina stanja
Nekateri so blodnjavi, nanaalni, imajo
privide, halucinacije, se poutijo ogroene, se pogovarjajo z e umrlimi, se pritoujejo, da jim kradejo, da jim nastavljajo neprijetnosti in da jim prislukujejo.

Nespenost
Motnje spanja se kaejo z motenim
ritmom spanja in budnosti. Spanec je plitev in skrajan. Zato so ez dan utrujeni in hitro zaspijo tudi na stolu, iz katerega lahko omahnejo in se pokodujejo.

Motnje izloanja
Gre za nekontrolirano izloanje. Sprva
nastopi inkontinenca za urin, nato pa tudi za blato. Poseben problem predstavlja zaprtje in tudi nekontrolirano mazanje z blatom in uivanje blata.

Motnje hranjenja
Kaejo se kot pretirana porenost ali
odklanjanje hrane.

Motnje gibanja
Vasih celo pozabijo, kako se je treba
premikati

Vrste demenc
Alzheimerjeva bolezen dementnost pri ishemini okvari moganov
multiinfarktna dementnost dementnost pri Parkinsonovi bolezni Pickova bolezen Jakob-Creutzfeldtova bolezen reverzibilne demence navidezna psevdodemenca.

Diagnoza
se postavi po skrbnem opazovanju in
prepoznavanju poteka bolezni pri vsakem posameznem bolniku. Demenca se diagnosticira, kadar se pojavi upad vsaj dveh (ali ve) moganskih funkcij, kot so: spomin, zaznavanje, obnaanje, ustvovanje in kognitivne veine (raunanje, nartovanje, presojanje).

Opazovanje znakov
Spremembe v osebnem funkcioniranju: razoaranje, jeza,
ranljivost, emocionalna nestabilnost, paranoja, sumniavost, neobutljivost za druge, ustvena poplitvenost, izguba zavor in strah pred samoto. Teave pri reevanju problemov: moteno opravljanje vsakodnevnih zadolitev, nesposobnost analiziranja, nesposobnost sprejemanja odloitev in nesposobnost zaeti ali konati kaj novega. Teave pri komunikaciji: teave pri iskanju besed, ponavljanje vpraanj in nesposobnost slediti pogovoru. Dezorientacija: asovna, krajevna in osebnostna. Spremembe v obnaanju: opustitev obiajnih navad, opuanje osebne higiene, zanemarjanje okolice in zbiranje nenavadnih predmetov.

Kratek preizkus spoznavnih sposobnosti (KPSS)

zajema mnoga podroja spoznavnih
sposobnosti, pri emer je posameznemu podroju namenjena veinoma le ena naloga. Test je zato kratek in enostaven, kar se odraa tudi v slabi zanesljivosti. Prvih znakov dementnosti se s tem testom ne odkrije, pa pa daje monost razlikovanja e napredujoe demence.

Maksimalno tevilo tok je 30. Pri presejalni

rabi testa klasificiramo rezultate statistino glede na verjetnost, da se pri posamezniku pojavljajo motnje: 24 - 30 brez deterioracije (brez poslabanja) 20 - 23 verjetna deterioracija 0 - 19 zelo verjetna deterioracija (Jensterle,
Mlakar, Voduek, 1996).

Zdravljenje
Pri e diagnosticirani demenci se KPSS uporablja
za doloitev stopnje upada. Manje ko je tevilo tok, veji je upad. V literaturi navajajo nekoliko razline meje kategorij, v nai praksi uporabljamo naslednjo razdelitev: 19 - 23 blaja prizadetost 11 - 18 srednja prizadetost 0 - 10 teja prizadetost (Jensterle, Mlakar, Voduek, 1996).

S pravoasnim odkritjem in zdravljenjem

reverzibilnih vzrokov demenc se lahko uspeno ozdravi 10-20% bolnikov s sindromom demence nekatera zdravila za izboljanje spoznavnih sposobnosti ob zapletih demence se uporablja ustrezna simptomatska terapija medikamentozno zdravljenje je pri dementnih bolnikih teavno zaradi nesodelovanja pomembno je uenje za premagovanje zaetnih teav

Pomo dementnim pacientom

vzpodbude, da so im dlje samostojni in neodvisni.
Opravila, ki jih e zmorejo, naj opravijo sami. Navodila naj bodo kratka in razumljiva. Odnos do njih naj bo prijazen. Pogovarjati se je treba z mirnim glasom. utiti morajo, da se jih z zanimanjem poslua. Stisk roke pomeni, da se jim eli pomagati, da je zanje namenjenega dovolj asa in da se lahko zaupajo. Ne sme se skopariti s toplim lovekim odnosom in dotikom. Upotevati je treba njihove navade in elje, sprejeti je treba njihovo druganost. Pomembna je pohvala, ki naj nadomesti neprestano popravljanje napak, kar jih zelo vznemirja (Kogoj,1996).

Zdravstvena nega

Motene so vse temeljne ivljenjske aktivnosti (TA).

Stopnja odvisnosti je odvisna od stadija. Medicinske sestre spodbujajo k aktivnostim, pomagajo pri izvajanju TA, lahko jih izvajajo namesto pacientov. Delujejo po procesni metodi dela. Teoretini model Virginie Henderson, Hildegard Peplau vloge medicinske sestre.

Teoretini model Hildegard Peplau

Medosebni odnos med medicinsko sestro in pacientom
se razvija prek tirih faz: orientacija, identifikacija, interakcija in razreitvena faza. Skozi faze medicinska sestra prevzame razline vloge, ki pa niso omejene ne na fazo, ne na as: vloga tujke vloga osebe, ki varovanca pouuje vloga svetovalke vloga vodje in (ali) izvajalke zdravstvene nege vloga osebe, ki nadomea ali predstavlja drugo osebo v varovanevem ivljenju (partner, sorodnik, pomembni drugi).

ustvovanje, odnosi z ljudmi komunikacija

Motnje pri komuniciranju dementnih varovancev se kaejo v zmanjani verbalni sposobnosti in zmanjani sposobnosti sprejemanja in razumevanja informacij: ne najdejo primernih besed; ne znajo nadomeati besed z drugimi in ne z opisom; uporabljajo preprost govor; ne konajo stavkov; ponavljajo besede ali besedne fraze; pogosto napano razumejo naa dejanja in namene. Posledica nerazumevanja sta strah in stres.

Aktivnosti
paciente se vedno poklie z imenom, da se pritegne
njihovo pozornost;

z njimi se je potrebno pogovarjati tako, da nas razumejo; v stavku naj bo le eno navodilo, uporablja se le malo

besed; govori naj se poasi, razlono in z mirnim glasom ne sme se hiteti, vzeti si je treba as; informacija se vekrat ponovi; pri komuniciranju z dementnimi pacienti se jim stoji naproti, poie se kontakt z omi, govori se mirno, izkljui se motee dejavnike (radio, televizija); vzpodbuja se jih k govorjenju, pristop naj bo umirjen in prijazen.

V najteji obliki demence, ko varovaneve sposobnosti ugaajo ali jih ni ve, se jim je potrebno pribliati preko osnovnih util: dotika (boanje, razlini predmeti); vonja (aromaterapija) in sluha (umirjena glasba) (Larsen, 2000). V zdravstveni negi dementnih pacientov je poleg besedne komunikacije zelo pomembna nebesedna (mimika obraza, dra telesa, kretnje, barva glasu, dotik, vonj, stik z omi, molk, as).

Koristno delo, razvedrilo in rekreacija

Dementni pacienti pogosto postanejo pasivni
(zaradi upada interesov in fizine moi). Pri nekaterih je motena sposobnost izvajanja te aktivnosti zaradi nekontroliranega izvajanja nekaterih gibov in aktivnosti kot na primer: nekateri ves as pospravljajo stole, posnemajo brisanje prahu ali pa se odpravljajo na obisk k e pokojnemu prijatelju. Dementni pacienti, ki so bili vse ivljenje aktivni, skuajo nadaljevati s podobnimi aktivnostmi. e bodo zaposleni, ne bodo begali, zmanjal se bo njihov obutek manjvrednosti, dobili bodo obutek koristnosti.

Pomo dementnim pri koristnem delu

Dementne paciente se zaposli z razlinimi opravili, katerih
rezultati so hitro vidni. Osebje, ki z njimi dela, jih mora pri tem ves as vzpodbujati in jih vekrat pohvaliti. S tem dobijo obutek, da so naredili nekaj koristnega. Poleg stopnje dementnosti je potrebno upotevati e podatke o njihovi aktivnosti pred nastopom bolezni in o tem, kaj jih zanima ter o njihovih spretnostih. Dobro je vzdrevati e nauene aktivnosti. Na novo naj se uijo enostavnih in njim prijetnih aktivnosti. Pacienti z demenco lahko kljub bolezni opravljajo razline aktivnosti. Pri tem so lahko zelo samostojni in ne potrebujejo pomoi okolice. Tudi pri izvajanju zdravstvene nege se jim pusti im ve samostojnosti, se jih vzpodbuja in usmerja, ker se s tem ohranja njihove psihofizine sposobnosti.

Nadaljevanje
Aktivnosti lahko pacienti izvajajo individualno ali v
skupinah. Za izvajanje nartovane dejavnosti si je potrebno vzeti dovolj asa. Dementnim se posreduje le toliko informacij, kot so jih sposobni sprejeti. Komplicirane aktivnosti se razdrobi na ve manjih opravil. e se dela z ve pacienti, se mora najti mesto, kjer skupina ne bo motena. Varovanci naj bodo nameeni skupaj, da lahko komunikacija poteka nemoteno. Najbolje je, da so nameeni v krogu. Skupine naj bodo manje (od 4-5 lanov).

Nadaljevanje
Preden se zane z dejavnostmi, se vsakega
varovanca poklie po imenu in se ga dotakne. Dejavnosti naj trajajo 20-30 minut in naj bodo enosmerne. Prisotnih naj ne bo preve draljajev, ker jih bega. Pri delu je potrebna prilagodljivost. e stee ena dejavnost, je potrebno imeti pripravljeno e drugo. Dobro je v dejavnost vkljuiti element pozitivnega preseneenja (nagrado). Dejavnosti naj bodo izbrane tako, da ne more biti neuspeha. e dementni pacient kdaj ni pripravljen sodelovati, je potrebno to upotevati (Pentek, 1997).

Delitev aktivnosti po sklopih

sodelovanje dementnih pacientov pri
serviranju hrane, pospravljanju miz po obrokih, pomivanju posode, ipd.; gibalne aktivnosti; aktivnosti za ohranjanje druabnih in drugih dejavnosti. Dejavnosti potekajo s posameznikom (urjenje aktivnosti samooskrbe) ali v skupini.

Nadaljevanje
razne prostoasne dejavnosti z uporabo barv, raznih naravnih
materialov (papir, niti, trakov, volna, druge tkanine), pletenje, kvakanje, izdelki iz lesa, voska, gline, slikanje na steklo, izdelovanje cvetja, uporaba suhega cvetja (slike, opki, herbarij) dejavnosti povezane z glasbo (umirjena, petje pesmi, ples, igra na enostavne instrumente) Druabne dejavnosti (kvizi, tombole, ajanke, pikniki, izleti, posluanje radia, branje, druabne igre). V dejavnosti naj bodo vkljueni svojci, osebje doma. Telesne dejavnosti (hoja, jutranja telovadba, dihalne vaje, sprehodi). Vaje za ohranjanje intelektualnih sposobnosti: zapisovanje, posluanje, branje, uenje s ponavljanjem.

Druabne dejavnosti
Kaj je v vreki preseneenja? V vejo vreko se dajo razlini predmeti, potem pa vsak od sodelujoih odpre svojo vreko in pove, kaj je v njej. Sedenje v krogu in podajanje predmetov od enega do drugega, npr. kroea katla z bomboni oziroma keksi ob spremljavi glasbe. Ko se glasba ustavi, lahko tisti, ki ima katlo pred sabo, iz nje vzame keks. Organiziranje raznih kvizov. Igranje tombole in drugih iger na sreo Organiziranje ajank, piknikov, izletov, praznovanj, sreanj Kuhanje, peka preprostega peciva.

Vaje za ohranjanje intelektualnih sposobnosti: vaje za vadbo kratkoronega spomina; vaje za vzdrevanje besednega zaklada; vaje za vadbo abstraktnega miljenja. Izdelovanje ivljenjske knjige ali plakata (delo z biografijo) Spominjanje in pripovedovanje, kako je bilo vasih.

Orientacija
je tehnika, ki upoteva, da je zaznavanje
dementnih varovancev v razlinih fazah razlino. Dementni osebi lahko posredujemo le toliko informacij, kot jih je sposobna sprejeti. Posredovanje informacij mora biti naravno, kratko in jedrnato.

Napotki za pomo pri orientaciji dementnih

V varovanevi sobi in dnevnem prostoru naj bo velika ura
in primeren koledar. Vedno, ko se pristopi k dementnemu varovancu, se mu je treba predstaviti. V vsakem turnusu razen ponoi se pacientu pove dan, trenutni as, datum in letni as. Pacientu se pove, v katerem zavodu je in ime sobe. Pri hranjenju se posodo in pribor poimenuje. Pri pogovoru se mu gleda v oi. Varovanca se lahko dri za roke, e je tako bolj pozoren. Navodila naj bodo jasna in enostavna.

Nadaljevanje - napotki
Obvestila o dejavnostih naj se pogosto ponavljajo. Vedno se govori o konkretnih stvareh. Varovanca je treba spremljati k udelebi v dnevnih
aktivnostih, prav tako ga je potrebno voditi po prostorih v domu. Pri oblaenju se poimenuje oblaila. Pri druenju v dnevnem prostoru se poimenuje predmete v sobi. Varovancem se omogoi, da pojasnijo svoja sporoila, tudi e so zmedena. Kopanje in podobne dejavnosti naj bodo vsak dan v istih terminih (Kogovek, 2000).

Validacija
Razvila jo je Naomi Feil v Munchenu rojena
amerika sociologinja. Beseda validirati pomeni razglasiti nekaj za veljavno. Preprosto povedano, pomeni validacija: Hoditi v evljih drugega. Pri tej metodi uporabljamo sposobnost vivljanja, da bi prodrli v notranji doivljajski svet stare, neorientirane osebe. Temeljna razlika te metode je, da dementnega pacienta ne gledamo z vidika zdravega, ga ne popravljamo in ga ne prepriujemo o nezmonosti njegovega delovanja.

Cilji validacije
Dementnega pacienta sprejmemo taknega, kot
je. Sposobnost vivljanja ustvarja zaupanje in obutek varnosti. Varnost ustvarja mo. Mo vzpostavlja obutek lastne vrednosti. Obutek lastne vrednosti pa zmanjuje stres, strah in negotovost. Tako dostojanstveno ravnanje ne poveuje le samozavesti dementnega pacienta, temve tudi zadovoljstvo osebja, ki dela z njim. Osebje lahko pripomore k temu procesu na ta nain, da ustvari zaupno razmerje in da starejim ljudem monost, da vedno izrazijo to, kar jih tei.

ponovna vzpostavitev lastne vrednosti; zmanjevanje stresa/strahu; opravievanje preivetega ivljenja; reevanje nereenih konfliktov iz preteklosti; omejitev keminih in fizikalnih prisilnih sredstev; izboljanje verbalne in neverbalne komunikacije; prepreevanje umika v ivotarjenje; izboljanje zmonosti za hojo in telesno dobro poutje (Hulsen, 2000).

Priporoila za kakovost ivljenja dementnih

oblikovanje majhnih stanovanjskih skupin: skupine ne
smejo biti prevelike, v njih naj bi bilo vzduje sproeno, domae - ugodno za dementne; upotevanje monosti, ki omogoajo dobro orientacijo: dobre oznake, opozorila v obliki predmetov, vonjav, barv in umov/zvokov prispevajo k prostorski orientaciji. Predmeti, ki se jih je mogoe dotakniti, so za orientacijo pomembneji kot barve; izogibanje monotonosti in podobnosti: na voljo naj bo dovolj prostora za vsakodnevne dejavnosti, kot je velika bivalna kuhinja, udobna dnevna soba, jedilnica;

Nadaljevanje priporoila
spodbujanje pestrosti in identifikacije prostorov z
arhitektonskimi ukrepi, namesto samo z barvami tudi z napisi in grafinimi informacijskimi sistemi; ustvarjanje monosti za stanovalce in osebje za oblikovanje individualnosti v prostorih: na voljo morajo biti kotiki za brkljanje in nie za samozaposlitev; konceptualni in negovalni cilji ustanovitelja za gerontopsihiatrino ZN morajo biti arhitektu znani, da lahko ustrezno nartuje prostore (Winter, 2001).

Nasilje nad starostniki

Nasilje se je dogajalo v vseh asih, vseh drubenih
redih in sistemih. e poseemo za kaknih 5600 let nazaj v nao zgodovino, ugotovimo, da je bilo v tem obdobju okoli 14000 vojn priblino 2,6 vojne na leto. Samo deset od 165 generacij je imelo to sreo, da je ivelo v asu miru. Po vsem sode, agresivnost e od nekdaj spremlja loveko skupnost. Spreminjajo se le naini, sredstva in izrazne oblike agresivnosti.

Agresivnost
je vedenjska znailnost, ki se kae v
gospodovalnih, nasilnih in napadalnih dejanjih proti drugim ljudem. In nekoliko ire: je kakrna koli oblika vedenja, katerega cilj je prizadeti ali raniti drugo ivo bitje, ki se taknemu ravnanju eli izogniti

Nasilje in zlorabe nad starejimi

Poenostavljeno lahko reemo, da gre za akt ali
opustitev, ki se izraa v pokodbi, krivici ali kodljivem ravnanju s starejimi. Gre za to, da se namerno besedno, fizino ali duevno kaznuje starejo osebo. Sem sodi tudi spolna zloraba, opuanje dajanja hrane, zdravil, oblail, skrbi za telesno istoo. To zadnje sodi v kategorijo zanemarjanja. Stareja oseba je zanemarjena tudi, kadar nima ustrezne oskrbe, npr. skrbi za telesno istoo, je v umazanih, celo z izloki prepojenih oblailih, ipd.

Vrste nasilja
fizino nasilje psihino nasilje izkorianje zanemarjanje.

Fizino nasilje
gre za uporabo sile, ki se izraa v telesnih
pokodbah, boleini ali slabosti, ki jo povzroijo udarci, klofute, udarci s pestjo, ipanje, opekline, vreznine ali druge oblike oviranja in povzroanja pokodb.

K psihinem nasilju sodi ponievanje, ustveno

izsiljevanje, verbalni napadi, gronje, ki izzovejo strah, izolacijo. Pri izkorianju gre zelo pogosto za ekonomsko zlorabo, za nezakonito ali neustrezno uporabo finannih ali drugih sredstev, ki so lastnina rtve. Druga oblika izkorianja je kritev pravic, ko gre za zanikanje pravic, ki jih ima rtev po zakonu.

Oblike zanemarjanja
fizino zanemarjanje: tisti, ki skrbi za starostnika,
ne zagotavlja dovolj dobrin in storitev tistih slub, ki jih rtev potrebuje; emocionalno zanemarjanje: rtev ne dobi dovolj oz. ustrezne socialne in emocionalne podpore ali stimulacije; opustitev: skrbnik je opustil dajanje pomoi in negovanje; samo-zanemarjanje: nezmonost, opustitev skrbi za samega sebe.

Znaki fizinega nasilja

rane po telesu, e zlasti na zgornjem delu
(obraz, vrat, brada), v predelu abdomna, medenice; modrice v obliki pasov in prstov; opekline neobiajne velikosti, oblike ali lokacije; pokodbe razlinih stopenj sanacije;

10

Znaki fizinega nasilja

lokacija pokodb se ne ujema z razlago
pokodovanega ali spremljevalca; obojestranske pokodbe; rtev se pogosto zateka po zdravstveno pomo, po monosti v razline ustanove; asovna neusklajenost med nastankom pokodbe in iskanjem zdravstvene pomoi; spremembe v obnaanju ali stopnji aktivnosti (tako v asu opazovanja kot v opisu rtve).

Znaki psihinega zanemarjanja

zmedenost, ki nima vzroka v bolezenskem
stanju kot je Alzheimerjeva bolezen, ali je posledica demence, malnutricije, dehidracije ali drugih znanih vzrokov; znaki depresije anksioznost neobiajno pasivnost strah.

Znaki ekonomskega izkorianja

rtve ne morejo plaevati raunov za obiajne
dnevne stroke, hrano, oblaila, zdravila, eprav imajo redne vire prihodkov; na kreditne karte ali tekoi raun prihajajo za plailo zneski, ki jih niso povzroile zlorabljene osebe; rtev je prestraena, zmedena, e se pogovor dotakne financ; neobiajen ali tudi nepriakovan prenos premoenja na drugo osebo.

Znaki in simptomi zanemarjanja

slaba hranjenost in dehidracija, hipotermija, razjede zaradi pritiska, splona oslabelost, pretirana umazanija in smrad, napana, nenatanna uporaba zdravil, nezadovoljena potreba po zobnoprotetinih pripomokih, oalih, slunih aparatih ali drugih pripomokih.

Rizine osebe
fizino in duevno, ekonomsko prikrajani, z
zmanjano stopnjo samooskrbe ali povsem odvisni od svojcev ali pomembnih drugih, enskega spola, ljudje, ki se poutijo nemone, nepotrebne, z negativno samopodobo, vije starosti, e zlasti nad 75 let, z obutkom, krivde, da so breme, ivijo v skupnem gospodinjstvu z nasilneem, alkoholiki.

Znailnosti nasilneev
Podobne kot pri rtvah in fizino ali psihino niso kos skrbi za fizino nemonega ali psihino mono spremenjenega starostnika. Njihova odgovornost in fizina izrpanost je lahko vzrok za stres, iz katerega ne najdejo poti. Marsikdaj ostajajo v skrbi za starejega sorodnika brez podpore in pomoi drugih druinskih lanov, z njimi lahko prihajajo celo v konflikte.

11

Odkrivanje nasilja
Medicinske sestre ne smejo postavljati
sodb, ne smejo obtoevati ne rtve, ne nasilnea. empatien odnos pogovor zaustavitev nasilja pomo drugih strokovnjakov pomo pri izvajanju TA (V. Henderson)

Uporabna teoretina modela

V. Henderson: pomo pri TA H Peplau: (4 faze: faza orientacije, identifikacije,
interakcije, razreitve). Vloge:
tujke osebe, ki varovanca pouuje svetovalke vodje in (ali) izvajalke zdravstvene nege osebe, ki nadomea ali predstavlja drugo osebo v varovanevem ivljenju (partner, sorodnik, pomembni drugi).

12