Perjanik, letnik 1/2008, t. 1 Izdal: Krep productions, novebmer 2008 Za Krep productions Sonvol No copyrights Kontakt: sonvol.krep@gmail.

com Zahvala: Likovnemu drutvu Kranj, R-u, Petri ii, EIKA na FF, DRMIC-u, Black cat oz. Maci, EYF, kranjski gimnaziji, Barbari Zupan in Uradu RS za mladino, Klekotu, Jennifer Teo, Einsturcende camera projekt-u ter vsem, ki podpirate underground

Kazalo: Str. 1: Naslovna stran Str. 2: Glava in kazalo Str. 3: Krep productions: V soboto zveer Str. 4: Raziskovalno delo: AKD Izbruh Str. 4: Forza E-galerija Str. 5: Prosti spis z mislimi: akam na odgovor Str. 5: Zgodovina: Otok je bil Str. 5: Preteklo domae (pod)talje: Lunin ur Str. 6: P. J. Harvey: Uh Huh Her (Island 2004) Str. 6:Zgodba: The night Str. 6: EYF: introduction Str. 7: Mediji: Afrika v Jani 2000 Str. 7: Naravne zaimbe in diavnice Str. 8: Slovanska mitologija Str. 9: Slovenci in neevropske kulture Str. 9: Nacionalno poroilo Urada RS Za mladino Str. 10: Ogroenost glasbene industrije zaradi digitalizacije zvonega zapisa Str. 11: CZD Str. 11: Ulice moga grada Str. 12: Mislim torej sem Str. 12: A love sonnet Str. 13: Zadnja stran: plakat

Krep productions: V soboto zveer

Lokacija: Privatna soba nekje na obrobju manjega mesta, Slovenija. V sobi so tri osebe, dva fanta in ena punca, sedijo na postelji oz. kavu, ura je pozna, zveer, pijejo lajealkoholno pijao in se zdolgoaseno umirjeno menijo o nepomembnih stvareh. Prigan je radio, srednje naglas, tako da se glasovi rahlo trudijo za njegovo preglasitev. <Zaetek oglasa, slii se pesem Neukroen Res Nullius in sicer zaetek z vrsticami govori vam 20. stoletja klovn, js sem dobu, kar sem zasluu, v svoji glavi doivu zlom.> Moki glas 1(vmes, srednje poasi): A pozna ta komad? Moki glas 2 (zdolgoaaseno): Mhm. Moki glas 1 (isto): Men je ist hud! enski glas (malo hitreje): Ah tko no. <Tukaj gre muzika v podlago, spregovori enski spiker.> enski spiker: Radio lahko posluate tudi preko interneta. Moki glas 2 (hoe nekaj rei): E Moki glas 1 (ga prekine): Dej ak mal! <Med oglasom se glasba zamenja, hiter prehod iz glasbe v tiino in v nov komad, Partibrejkers, Ako si!, lahko se zane ele pri zaetku petja komada.> Moki glas 1: A ti ma internet doma? Moki glas 2: Ne! Ka pa vidva? enski glas: Modem nama j skurl! Moki glas 2: Aha. Moki glas 1: Dej gremo. Moki glas 2: Kam pa? Moki glas 1: Ma kr nekam!!! As popiu? Moki glas 2: Ja, pjmo! <Se slii vstajanje, kripanje postelje in cviljenje kava, srednje teki korak i.> enski glas: Dej ugasn e radio! Moki glas 1: Ja koj! <Slii se korak in srednje glasen ck ob izklopu.> Konec

Raziskovalno delo: AKD Izbruh

V Mladininih lankih AKD Izbruh vedno omenjajo kot skvot. eprav za drutvo ime skvot ni popolno ma primerno, saj v njem nihe stalno ne biva. Se pa kljub temu tej oznabi mono pribliuje, saj se v njem ustvarja neprofitna alternativna kultura, je nelegalno zasedeno, skupinam, ki tam koncertirajo pa tudi daje monost prenoia. Swinewood pravi, da j e vsaka kultura historina, specifina in ideoloka. S teh treh vidikov sem tudi preuevala Alternativno kulturno drutvo Izbruh. Subkultura, ki se je razvila v AKD Izbruh spada med kulturniko upornitvo. Za to je znailno, da se s pomojo boemskih in ekspresivnih subkultur kultura uporablja proti prevladujoi hegemoniji. Nestrinjanja se lahko izrazijo v obliki agitpropa, dogodkov, umetnike oblike in stila ter tudi ivljenjskih stilov. V nadaljevanju bom podala tudi argumente za takno opredelitev. Ideol ogijo AKD Izbruh sem e najbolj razbrala preko grafitov, ki so porisani po njihovih prostorih. Gre predvsem za protikapitalistino ideologijo. S tem je ta subkultura v opoziciji do vladajoe, dominante kulture. Njihov protikapitalistien odnos do sveta se najbolj vidi v sistemu na katerega deluje drutvo. Prirejajo izkljuno neprofitne, nekomercialne prireditve. Skupine, ki v drutvu koncertirajo igrajo le za potne stroke, pijao in hrano. Za svoje delo niso plaani. Ne dobivajo nikakrne finanne pomoi. Opremo, ki je po prostorih so si nakupili z lastnimi prostovoljnimi prispevki. Ravno tako obnavljajo drutvo s prispevki iz svojega epa in naelom solidarnosti. Gre za odpor proti globalno podrejeni drubi, obstojeemu sistemu ki upravlja z ljudmi kakor s tevilkami, kakor z lutkami, ki se ne zavedajo, ali pa so e tako mono izkoriani, da se niti ne poglabljajo v to kaj politika, sistem v katerem ivijo z njimi dela. Udeleujejo se proti globalistinih demonstracij. Svojo ideologijo pa izpriujejo tud i na koncertih, z vmesnimi govori o problemih, ki jih vidijo v svetu in pri nas. Imajo tudi dokaj hedonistino ideologijo. Na to kae uivanje marihuane in popivanje. Do marihuane nimajo predsodkov, vendar pa moram poudariti, da trdih drog ne odobravajo. V njihovi ideologiji je mono poudarjena elja po individualizmu. Ko sem jih povpraala, e imajo anarhistino ideologijo so mi povedali, da se gredo le pustite nas pri miru, da so preve razlini, da bi jih lahko popredalkali. Res je, da nimajo enotnega imida, obnaanja ali posebnega slenga. Na terenu sem ugotovila, da imajo ibko hierarhino strukturo. Kot uradni zakon o drutvih zahteva imajo imenovanega predsednika, podpredsednika in tajnika drutva. Glede lanstvu pa ne ravnajo v skladu s pravili zakona. Popisa stalnih lanov nimajo. lani so tisti, ki aktivno sodelujejo v drutvu. Na koncertu smo namesto vstopnine plaevali lanarino in se podpisovali v zvezek. V primeru, da bi prili policaji, bi vsi podpisani veljali za lane drutva. Ko izstopi iz bazena, pa hkrati odstopi tudi od lanstva. Kakor v vsaki skupnosti doloena mera hierarhije

obstaja, saj ljudje e v vsakdanjih situacijah in v vseh okoljih skuamo dokazovati svojo premo, svojo nadvlado. To se je dokazovalo tudi tu. Drugae pa delo poteka z naelom solidarnosti in brez prisile monejih nad ibkejimi. iz seminarske naloge, Petra ii

Forza E-galerija
Na internetni strani juliadoria.com si lahko ogledate spletno razstavo akvarelov FORZA! avtorice Julie Dorie. Slike lahko preko e-maila tudi kupite, cena za en akvarel se vrti okoli 60 EUR. Pri tej razstavi je zanimiv predvsem kontekst, v katerega so slike vpete. e ena aplikacija new age-a, okoljevarstvenega aktivizma in boja za pravice ivali in ljudi torej. Vse v redu in prav, e odmislimo vtis arlatanskega diletanstva. Zdi se kakor le e en kanal za odvajanje socialnih frustracij in obutkov manjvrednosti ljudi, ki nimajo veliko moi in so brez vejega drubenega vpliva. alostno, a al zelo verjetno. In kaj je torej s to likovno e-razstavo? Egalerijo Julie Dorie sestavlja osem map s po 5 do 9 slik, ki jih lahko s klikom raunalnike mike poveate na velikost okoli 20X20 cm. Vseh skupaj je razstavljenih 94 akvarelov. Tematika se vrti od konkretnih motivov npr. Lotosov cvet do abstraktnih npr. V zaetku je bila ideja. Skupna znailnost akvarelov so ive in izrazite barve, ki naj bi simbolizirale gibanje, ivljenje, rast in kroenje energije. Na alost oz. ne presenetljivo, je tehnika slik na stopnji osnovnoolskega otroka. Preproste krone poteze opia, omledne pastelne barve, preprosti motivi iz ivalskega in rastlinskega sveta so glavna znailnost umetnosti Julie Dorie. e temu sploh lahko reemo umetnost?! Slike so s stalia umetnostne vrednosti skoraj nivredne. Edini njihov namen pa je vzbuditi obutek ugodja in dobrega poutja ob pogledu na ive barve in preproste vzorce in motive. O emerkoli drugem ne duha ne sluha, eprav se govor o nekakni energiji danes tako rad uporablja v temah new age-a. Edino kar vzbudijo v lovek u razstavljene slike je vtis barvne ploskve, fizikalno dejstvo barvnega spektra, ki ari iz raunalnikega ekrana. isto nekaj drugega kot energija na glasbenem koncertu, kjer v resnici uti zvone vibracije glasbenikovih obutkov. Ali pa ogled dobre slikarske razstave, kjer razstavljene slike ustvarijo posebno sfero obutkov, ki prevzamejo e ob samem vstopu v prostor. Ali je danes res lahko vsak umetnik? Vpraanje se pogosto poraja ob spremljanju slovenske umetnostne scene. Izgubljenost v mnoici in loveka potreba po dokazovanju, iskanju smisla znotraj vsakdanjega kaosa vodijo ljudi v umetniko delovanje. Vse preve ljudi vidi v umetnosti pobeg iz pustega povpreja avtomatizirane drube. To ustvarja privid velike izbire umetnosti v stilu produkta mnoine uporabe. Cheap entertainment, ki odmika oi od bolj pomembnih problemov in pomembnih umetnikov. Poleg tega je zastraujoa aplikacija umetnosti v psihoterapevtske namene in zloraba umetnikega

izraanja kot e enega od monih hobijev, ki si jih lahko izbere zdolgoasena gospodinja. Sonvol

Prosti spis z mislimi: akam na odgovor

Me bo kdo preprial, da mrtve stvari za vitrino niso le privid, ampak resnino ivijo? Kolikor ljudi, toliko udi, gotovo obstaja tudi taka, ki mi osvoji misli in utila in me zadovolji s svojo neizmernostjo!? akal sem na odgovor. Kot da to ni svet, na katerega akam. Naj pride, ko bo treba. Me res aka usoda vsakega povprenega loveka, sluba? ele zdaj s zavedam, da se je svet okoli mene v teku let spremenil. Ni ve tistega udenja, ki je bilo prej prisotno ob vsakem pogledu skozi okno v svet. Vse se mi zdi tako majhno, nepomembno, kot bi me zajel val in me pehal stran od priakovanj. Bom v tej konfuzni realnosti uspel najti mesto zase? Da me le ljudje, ki jim zaupam in jih spotujem ne bi razoarali. Prevekrat se je to e zgodilo in mi vzelo veliko dragocenega asa. Sploh pa ne vem, ali bi jim rad postal enak. Vse preve dvomov mi odvraa misli od tudija. Skrbi me njegova namembnost, politina angairanost, pomen znanj, ki jih pridobivam. Je res znanost tista, ki mi bo odprla oi, ali pa mi jih e hudobno zapira in ali bom v njej res nael smisel svojega bivanja? Zdi se mi, da me odvraa od poti, ki sem jo e davno spoznal za svojo. e je tako, potem upam, da mi jo bo uspelo uskladiti z njo. Izgube svojega resninega hrepenenja ne bi mogel prenesti. Poleg tega me moti e veliko drugega. Gotovo me e vedno zasleduje preganjavica srednjeolskih dni, ko mi je misel na izpite tako tuja. Res ne vem zakaj sem priel na fakulteto, e ne zato, da se uim. Toda to meni tako sovrano ocenjevanje znanja mi napolnjuje misli z mrnjo in spraujem se, e je res potrebno. Drugane oblike preverjanja znanja in mogoe tudi izobraevanja bi mi gotovo e kako prile prav. Sonvol

Prepad in razkol med akterji dveh drutev se je izkazal za vejega, kot je bilo mo misliti kadarkoli prej. Osebno upam, da bosta bregova kmalu spet povezana in bodo hude misli pozabljene. Preve kode bi ostalo, e se konflikt ne bo razreil zaradi nemoi komunikacije. Probleme pa je festivalu povzroilo tudi slabo sodelovanje ostalih kranjskih kulturnih akterjev, predvsem Kluba tudentov Kranj in Art Centra. Oitno je kulturna ponudba v mestu velika, tako da se pojavljajo navzkrija interesov in boji med konkurenco. Tudi lokacija festivala samega je bila bolj odrona in vsekakor bi prilo veliko ve obiskovalcev, e bi se odvijal v centru mesta namesto na obrobju. as oz. datum Otoka mladih se hkrati ne bi smel pokrivati z asom drugih festivalov, kakor se je tokrat s Festivalom Carniola. Tako je Otok mladim 2005 izpadel bolj kot vaja v organizaciji in dokaz teavnosti sodel ovanja, sobivanja in soobstajanja. Sonvol

Preteklo domae (pod)talje: Lunin ur

Preporod kitarskega rokenrola, ki je v letih 1996 do 1999 obnorel predvsem Ljubljano, se je zgodil tudi v Kranju. Na kranjskih odrih in tudi drugje po Sloveniji so zaigrali Free spirit, Gromska in seveda Lunin ur. Ko je igrala ska skupina Gromska, se je dvorana na Primskovem trla kranjskih gimnazijcev, ki jih je nad dobro glasbo navduil pevec skupine Nejc. Nikoli prej in nikoli pozneje se ni naredilo, da bi bila koncertna dvorana polna, razen ko so igrali Ugly kid Joe. Tudi Lunin ur po priljubljenosti niso zaostajali. Recept skupine je bila dvojica odlinih jazz glasbenikov, lokalna kitarska legenda Marko Matjai oz. imi in energina in zapeljiva pevka Katja Obleak. Publ iko so si pridobili s pametno meanico rocka in bluesa, odlino solo kitaro in besedili v slovenskem jeziku. e posebej, ko se je Katja pojavila na odru zavita le v rno polivinilno folijo. Besedila, ki jih je z odlinim avtorskim obutkom pisala Katja, so bila predvsem ljubezenska, zaznamovana predvsem s partnerskim odnosom pevke in kitarista skupine. e posebej pesem Dovolj te imam je postal ponarodel hit med kranjskimi rokovskimi privrenkami. Lunin ur so dokazali, da se tudi v domaih logih igra dobra glasba in da se da dobre pesmi pisati tudi v slovenini. Leta 1998 so nastopili in zmagali na festivalu Tivolski pomp. Za nagrado so istega leta za zalobo Corona posneli edini album ustvena raketa, ki je poslualcem prinesel 10 avtorskih pesmi in nekaj ve kot 36 minut glasbe. Z albumom Lunin ur niso razoarali. Kljub studijski obdelavi pesmi izpadejo udarne tam, kjer se v besedilu kreejo iskre jeze in nene tam, kjer je v ospredju krhkost in romantika. Za pesem Katera, dragi?! so posneli tudi videospot. Pesem Jesenski poljub je izla tudi na kompilaciji Tivolski pomp, Dovolj te imam pa na Coronini kompilaciji Pop & rock 1. Na alost je takrat domaa glasbena industrija zavila v pop in kiast rock, iskra Luninega ura pa je ugasnila kot muha

Zgodovina: Otok je bil

Skoraj dve leti in pol sta e od izteka festivala Otok Mladim in ol in znoj sta izpuhtela v ni. Savski otok ni poplavilo, tudi preplavila ga ni mnoica mladih. Kje iskati razloge? Prvi se gotovo skriva v pomanjkljivem oglaevanju festivalskega dogajanja. Program se je sestavljal sproti, kar se je izkazalo za hibo. (Ne)obveena kranjska mladina ni mogla vedeti, kdaj se posamezna festivalska dejavnost sploh odvija. Drug problem se je ustvaril ob neuspelem sodelovanju DRMIC in AKD Izbruh. Distribucijska stojnica Bum Records je stala dobrih 100 metrov predale od kraja festivala. Izbruhovci so taborili na pragu Bazena in le od dale gledali sprotno nastajanje festivala. Sodelavci in delavci Otoka mladih pa so se programu, ki so ga hoteli izvesti znotraj meja Bazena, hladno izognili. Namesto plodne interakcije se je dvignil zid nerazumevanja, vpraanj in konfliktov osebnih ravni.

enodnevnica. Podobno se je zgodilo tudi s Gromsko, ki so izdali le pesem na kompilaciji Drte jih, to niso Niet. Razpadu Luninega ura je botroval tudi konec zveze med imijem in Katjo, ki se je nakazal e v besedilih skupine. Katja je zaela peti pri kranjski skupin i Stratus, s katerimi je posnela odmevno reklamno pesmico Tedna mladih 2002, danes pa jo najdemo kot pevko v skupini Panda. S tem so se ji uresniile dolgoletne sanje. imi, ki je bil tudi vodilni lan Free spirit, je igral s Ta lesenimi, danes pa izpoveduje svoj blues v skupini Jimi and the Easywalkers. Basist Jani op in bobnar Klemen Podjed sta se vrnila v jazzovske loge in seveda k poklicni karieri. Sonvol

Zgodba: The night

It was a quiet night, when the last train left the station. In those times the train was the cheapest public transport. The trains were cheap, accommodation expensive. And so the most people decided to spend the night right there on the station. They were mostly the passengers from distant lands and didn't have any friends or relatives in that town. And their destinations were usually far away. That quiet night on the station, you almost couldn't see anybody. Only three shadows were creeping around. Each one on his own platform. Those were the three sad women dressed up in black. They were all widows. The war was over and everybody could see their distress, which later brought them together. Their faces looked tired end they showed grief and sorrow. When they sat together they first talked about usual things. About life in the countryside and in the city, about work, shopping...but they all knew that those weren't the things that they cared about in their hearts. But then the first woman spoke up.It was Jancis. Few years ago she lived in a village in a big house, with a big garden, with three children and her husband, who no longer loved her, but still liked her. She was happy. But today, she worked in a store. Besides her husband she lost her three young sons to. Lizzie once lived in suburb, together with her brother. One day when she was working in the cinema, she met a wonderful man. It was love at first sight and it seemed like it would last forever. But her man died in the war too and also her brother. Now she lived alone in her sorrow. Elizie felt very hard to talk about her sadness because she was a stranger. She met her husband in the country when he was on a tour. He was handsome, young and rich. That's why he dared to take her home and marry her. They lived a happy life on a big ranch, far away. After the news about her husband's death, his family abandoned her. Now she lived in a big city and she was a prostitute. After the third story the silence overruled. Their minds melted in their own worlds. When they trusted their stories to one another, they felt better. They were happy that they met each other, and with next conversation about their lives they got closer and together they awaited a beautiful morning. There was no more grief on their faces. They left stronger and they also knew they would meet again. Black Cat

P. J. Harvey: Uh Huh Her (Island 2004)

e ne tejemo albuma Dance Hall At Louse Point, ki ga je angleka glasbena ikona P. J. Harvey posnela skupaj z Johnom Parishom, je Uh Huh Her njen esti solo album. e vedno ostaja pri Island Records, e vedno ostaja zvesta kitarskemu rock 'n' roll izrazu. Polly Jean je vse intrumente razen bobnov odigrala sam a, prav tako pa je album sama posnela, zmiksala in producirala. Uh Huh Her ni slab album, je pa rahlo razoaranje za njene zveste in zahtevne ljubitelje. Album nekako ne zaivi, ne izpade organska in kompaktna celota, kakor npr. predhodnji Stories From The City, Stories From The Sea, izdan davnega leta 2000. Vmesni as ni pripomogel k dodelanosti novega albuma. Uh Huh Her izpade kot na hitro zbrana zbirka demo posnetkov, ki so se nabrali skozi leta ustvarjanja. 13 novih pesmi je izdanih v surovi, neizdelani maniri, ob posluanju pa nas nehote spominjajo na pesmi s predhodnih albumov P. J. Harvey. Ob pozornem posluanju pa se nam vseeno razkrije bistvo novega albuma. P. J. Harvej je ponovno ustvarila rez v zvonosti svoje glasbe, kakor je bila do sedaj njena navada. Vsak njen album je bil drugaen od predhodnjega, e najbolj sta si podobna prva dva, Dry in Rid of me. Album To bring you my love je bluesovski in gospelovski, popolnima drugaen od Rid of me. Is this desire? je hrupen, umazan in rahlo elektronski, Stories pa ist, optimistien in indie. Uh Huh Her pa je predvsem intimen. eravno intimnost nikoli ni bila hiba P. J. Harvey, pesmi iz njenega novega albuma vsebujejo umirjeno nenost, ki je prej nismo bili vajeni. Pesem Shame, prva mojstrovina na Uh Huh Her v novem slogu te s svojo arobnostjo hipnotizira in noe iz podzavesti. Na alost pa pusti vtis nedokonanosti. Drugae pa Polly Jean ostaja hrepenea, verujoa in neposredna, taka kakrno jo imamo radi. P. s. P. J. Harvey je leta 2007 izdala nov album White chalk. Sonvol

EYF: Introduction
The European Youth Foundation (EYF) is a fund established in 1972 by the Council of Europe to provide financial support for European youth activities. It has an annual budget of approximately 3 million Euros. Since 1972, more than 300 000 young people, aged between 15 and 30 and mostly from member states, have benefited directly from EYF-supported activities. In 2004 the EYF supported some 300 projects involving more than 15 000 young people. Its purpose is to

encourage co-operation among young people in Europe by providing financial support to such European youth activities which serve the promotion of peace, understanding and co-operation in a spirit of respect for the Council of Europe's fundamental values such as human rights, democracy, tolerance and solidarity. The EYF thus provides financial support to the following types of activity undertaken by non-governmental youth organisations or networks or by other non-governmental structures involved in areas of youth work relevant to the Council of Europe's youth policies and work: *educational, social, cultural and humanitarian activities of a European character; *activities aiming at strengthening peace and cooperation in Europe; *activities designed to promote closer co-operation and better understanding among young people in Europe, particularly by developing the exchange of information; *activities intended to stimulate mutual aid in Europe and in the developing countries for cultural, educational and social purposes; *studies, research and documentation on youth matters. Activities which can be financed by the EFY International youth meetings (Category A). The EYF may provide financial support for organising international youth meetings for youth leaders, including seminars, conferences, workshops, camps, festivals, etc. Youth activities other than meetings (Category B) Apart from meetings, the types of youth activities eligible for EYF financial support are studies, research projects and the production of information and documentation on youth issues. In this category the Foundation may support, for example: *specialised publications (such as training manuals); *newsletters or magazines produced by international youth organisations or networks; * information campaigns; *exhibitions and the production of audio-visual materials etc; *the development of websites or the production of CDROMs; *the production of posters, badges and stickers; *research projects on youth-related issues. In the same category, the EYF can also grant study visits enabling youth organisations and networks to make new contacts in Europe and thus extend partnerships and develop co-operation.

in o Afrianih. Natel sem jih namre 135. Glede na to, da ima letnik okoli 50 tevilk in da ima vsaka okoli 60 strani, se tevilo prispevkov ne zdi tako veliko. Toda omeniti moram, da skoraj ni bilo tevilke brez vsaj enega, 3-4 so bile take, v skoraj vsaki pa je bil ve kot eden. Prisotnost teme je zelo enakomerno porazdeljena skozi celo leto, tako da pregled vsebine nazorno odraa odnos glavne urednice Bernarde Jeklin, ostalih urednikov in novinarjev do teme, ki me je zanimala, prav gotovo pa se v vsebini prispevkov odraa tudi odnos ire javnosti. Priel sem do sklepa, da se omenjene osebe premalo zavedajo odgovornosti, ki jo nosijo, saj je revija dobro brana in priljubljena po vsej Sloveniji. Pri tem ne morem mimo dejstva, da revija hoe noe vpliva tudi na odnos bralcev do problematike. Da bi si olajal delo in bi k problemu pristopil bolj sistematino, sem prispevke razvrstil v ve sklopov. Najbolj vidno se negativen odnos do Afrike in Afrianov pokae v predvsem neavtorskih, krajih, a tevilnih prispevkih, predvsem v rubriki Novicenovike. V njih se kae beda Afrike in njenih prebivalcev. Sua v Mavretaniji in Senegalu, pomanjkanje pitne vode, lakota npr. v Eritreji, Etiopiji in Keniji, vojna v Sierra Leoneju, bolezni kot je kolera v Junoafriki republiki, naravne katastrofe kot poplave v Mozambiku tistega leta, pomankljivo zdravstveno stanje v Slonokoeni obali. Ljudje na slikah so videti ubogi in se ti obvezno morajo zasmiliti. Oblasti teh drav so predstavljene kot skorumpirane, nesposobne vspostaviti red, skrbijo pa predvsem za lastne epe. Nemalo je tudi skrajno aljivih prispevkov, ki se norujejo iz lokalnih ljudi in njihovih navad, hkrati pa hoejo biti aljivi. O rasizmu se govori le enkrat, pa e to znotraj meja Afrike, v Junoafriki republiki. O sodobni afriki umetnosti se prav tako govori le enkrat, kot o nepomembnem delu nigerijskega fotografa D. J. Okhai Ojeikere. Svet se v odnosu z Afriko vidi predvsem v vlogi lovekoljubnih organizacij, dobrodelnih koncertov, npr. Band Aid in finannih donatorjev. Kar se tie zunanje politike, se omenja sestanek svetovnega vrha o klimatskih spremembah v marokem Marakeu, monost kloniranja ogroenih kenijskih gorskih bongov in nenavadno oblaenje, predvsem pa enska telesna straarka libijskega voditelja Moamerja Gadafija. Iz omenjenega se vidi obrobna vloga Afrike v svetovni politiki, kot tako jo namre predstavi Jana. Nekaj ve pozornosti Jana posveti pomenu gospodarstva Afrike, vendar predvsem v kulinarinem smislu. Veji pomen dobiva Afrika za svetovni turizem. Pozornost zbujajo tudi tekmovalke na lepotnih tekmovanjih. Sonvol

Naravne zaimbe in diavnice Mediji: Afrika v Jani 2000

Po natannem branju celega 28. letnika revije Jana, letnik ustreza letu 2000, sem bil najbolj zauden nad tevilnostjo prispevkov, ki so na kratko ali na dolgo, posredno ali neposredno oz. kakorkoli govorili o Afriki Ti dodatki k hrani, ki so svoj as prihajali le na mize kraljev in bogataev, so danes za majhen denar naprodaj v vsaki trgovinici, domae diavne zeli rastejo ob najbolj skromnih hiicah. Cimet in vanilija, mukatni oreek in poper so nam domai kot sol, ki je svoj as

tudi veljala toliko kot zlato. Med diavnicami in zaimbami ni natanne razdelitve. Nasploh so diavnice milejega vonja in okusa. Imenujemo jih tudi diavna zelia in uspevajo v naih krajih. K njim tejemo majaron, pehtran, baziliko, krebuljico, timijan, romarin, komar, kumino in druge. Zaimbe pa so po okusu in vonju ostreje. V glavnem so to rastline, ki uspevajo v tropskih krajih, kot poper, ingver, paprika, cimet, vanilija. Ljudje uporabljajo zaimbe, da bi jedem izboljali vonj, okus in videz. Z zaimbami pa tudi pripomoremo k poveanju teka, pospeenemu izloanj u prebavnih sokov in s tem boljemu izkoristku ivil. irjenje eksotinih zaimb z vzhoda proti Evropi je potekalo preko Arabskih ozemelj in prebivalci teh deel so to prednost temeljito izkoristili ter postali spretni in izkueni trgovci. Zaimbe ki so jih pomoraki iz daljnega vzhoda pripeljali do luk v perzijskem zalivu in rdeem morju, so s karavanami prenaali do sredozemskega morja, kjer so jih v obdobju pred naim tetjem prodajali naprej Grkom in Rimljanom. Mukatne diave Mukatni cvet in mukatni oreek (Myristica fragrans ) Izvor: indonezijski Moluki otoki so domovina mukatnega drevesa. Uspeno so ga presadili e na sosednje otoke. Opis rastline: mukatno drevo ali mukatovec zraste 10 do 20 m visoko. Njegovi listi so podolgovati, usnjati in temno zelene barve. Mali cvetovi so bledo rumeni. Iz oplojenih cvetov se razvijejo oranno rumeni, majhnim breskvam podobni sadei. V svoji motranjosti skriva kar dve zaimbi, mukatni cvet in oreh. Ko sadei dozorijo, mesnati del poi in razkrije semenski ovoj, ki objema bleeo temno rjavo lupino. V njej se nahaja seme sadea. Lastnosti : mukatni oreh ima prijeten specifien, mono aromatien vonj in moan peko okus. Mukatni cvet je po vonju zelo podoben mukatnemu orehu, le da je nekoliko mileji, slaji in bolj prefinjen. Pridobivanje: ko breskvi podobni plodovi popokajo, jih odtrgajo z vej s koari podobnim pripomokom, pritrjenim na dolgo palico. Pobrane sadee takoj razprostrejo, da ne pride do fermentacije. Nato zunanji mesnati del ali polodje previdno loijo od luine, ki jo obdaja krlatni semenski ovoj. Semenske ovoje nato previdno z luine ter jih dve do tri ure suijo na soncu. Neoluene mukatne orehe pa suijo na soncu kar nekaj tednov, dokler seme v notranjosti ne poplesuje. Trdo zunanjo lupino za tem odstranijo. Sestavine: mukatni oreh vsebuje od 3 do 12 %, mukatni cvet pa do 22 % eterinega olja. Njuna najpomembneja sestavina je fenolni eter miristicin. Miristicin je, zauit v vejih koliinah, toksina substanca, ki deluje kot narkotik, zato smemo zaimbi uporabljati le v majhnih koliinah. Uporaba v kuhinji: obe zaimbi uporabljamo za zainjanje istih jedi, dodajamo ju juham, omakam,

cmokom, mesnim jedem, pecivu, pijaam, pinai, cvetai, krompirjevim jedem in riu. Mukatni cvet, ki je bolj prefinjenega vonja in okusa kot mukatni oreh, se poda obutljivejim sestavinam in svetlejim jedem. Uporaba v druge namene: mesna industrija, likerska industrija, proizvodnja mil in parfumov, nadomestek haia, v Indiji ga uporabljajo tudi kot dodatek tobaku za njuhanje, Unievanje naravnega okolja, predvsem v tropskem pasu izsekavajo tropski gozd in nato na teh povrinah nasadijo plantae zaimb ali diavnic. Zaradi intenzivnega gojenja teh rastlin je zemlja po nekaj letih izrpana. Plantae rastlin na tej zemlji ne uspevajo ve, zato povrine opustijo. Posledica tega dejanja je erozija. Prav tako je okolju kodljiva embalaa iz plastenk in plastinih folij katere se ne da reciklirati temve jih moramo zavrei. iz seminarske naloge, 2000, Maca

Slovanska mitologija
lovek ni nikdar bil samo naravno bitje. Res je ivel v tesnem stiku z naravo, vendar je bil e od samega zaetka oboroen s kompletom sistemov, ki so mu omogoali, da se je iz te tesne povezanosti z naravo tudi izmikal oz. se od nje osvobajal. Med sebe in rei je postavljal razline posrednike, od besede do oroja. Tudi mitologija je nekakno orodje te vrste; mrea, skozi katero lovek dojema svet kot dostopen, smiselni in samo v takem svetu se da iveti. Mitologija je trden, v sebi razvit in dobro organiziran sistem, ki iz kaosa, nereda ustvarja kozmos, red, smisel. S tem loveku omogoa ivljenje. Slovani spadajo v veliko etino skupino indoevropejcev, ki danes prevladujejo v velikem delu sveta. Prvotno so bivali na velikem ozemlju med Baltskim morjem, Krpati in rnim morjem v poreju Odre, Visle, Dnjestra in Dnjepra. Do priblino 8. stoletja so govorili skupen jezik, ki pa je imel pokrajinska nareja. Zahodni del Slovanov so imenovali Vendi ali Venedi, juni Sklavi, vzhodni pa Anti. Okoli svojega sredia so se zaeli razseljevati okoli leta 150, v 10. stoletju so naseljevali e ogromen teritorij. Prili so do Male Azije, Peloponeza, Krete, Afrike, panije, Germanije. Na vpraanje, ali so Slovani poznali vrhovnega boga, ne moremo z gotovostjo odgovoriti pritrdilno. Slovani naj bi si doloene verske predstave izposodili od Irancev, hkrati lahko ugotovimo, da rastejo njihove verske korenine iz indoevropskega jedra. Najdemo tudi povezave z nekaterimi sibirskimi ljudstvi, najve z ugrofinskimi. Najbolj verjetno je, da so slovanske verske predstave meanica vseh prej natetih. Stari zgodovinski viri pravijo, da so Slovani verjeli v enega Boga, moa bliska, Stvarnika vsega in Edinega gospodarja. To naj bi bil nebesni bog gromovnik in Slovani naj bi ga enaili s soncem in ognjem. Drugi govorijo, da je to le vpliv kranstva. Bogovi vzhodnih Slovanov so bili Perun, Veles, Svarog, Dabog, Hors, Simargl, Stribog, Moko. Bogovi baltsko-polabskih slovanov so bili Svantevit,

Redigast, Triglav, rnobog, Rujevit, Gerovit , Porevit, Pizamar, Prove, Siva, Pripegala, Podaga. Za razliko od vzhodnih in baltsko-polabskih Slovanov o ostalih slovanskih narodih nimamo nobenih prvotnih virov, ki bi priali o njihovih boanstvih. Sled za njimi pa se je ohranila predvsem v ljudskem izroilu in v krajevnih imenih. Slovanski templji so se imenovali hrami. Najveje tevilo hramov je stalo na ozemlju baltskih in polabskih Slovanov. Povezani so bili z mesti in mestnim nainom ivljenja, se pravi z razslojenostjo in razvitostjo. Poznali so priviligiran sloj sveenikov, ko so jih marsikje bolj spotovali kot kneze. Ostali Slovani so, eprav so tudi poznali hrame, opravljali svoje kulte v naravi, pod svetimi hrasti, v gajih, ob vodnih izvirih, na griih in hribih. Pri tem so uporabljali razne o ltarje ali rtvenike, obredi pa so bili pod vedrim nebom. V slovanskih virih se moki vrai imenujejo volhvi, to izhaja iz besede volba, ki pomeni aranje, vraanje. Njihova funkcija ni tono jasna, lahko so bili navadni arovniki, amani ali pa sveeniki . Drug izraz zanje je tudi veiji in arodej. V asu pokristjanjevanja so nastopili tudi kot branitelji vere in voditelji uporov proti knezom in fevdalizmu. Iz praslovanske osnove ba vraati, zdraviti z magijo pa izhaja tudi na izraz bajanica za ibo, s katero arajo in z njo iejo talno vodo. Po slovanskih verovanjih je pokojnikova dua odla v nav ali v raj, v ruini tudi pokojnikovo bivalie. V ljudskem verovanju zasledimo, da odvajanje due od telesa ne poteka takoj, ampak postopoma. Pokojnikova dua naj bi se zadrevala v bliini ivih e tirideset dni, oziroma do takrat, ko zane telo resneje propadati. V prvem letu morajo postaviti tudi nagrobni spomenik, ker je ta sluil kot zavetje in zatoie za duo, podobno kot drevje, ki so ga zasadili na grobu. Slovanska mitologija je polna raznih duhov, povezanih z naravo, ivali, ter demonov in bajnih bitij. Polna jih je tudi slovenska mitologija. Prav demonologija predstavlja razviteji del prvotnega staroslovanksega animizma. Nekateri so brez dvoma vseslovanski, drugi pa so nastali kot posledica tevilnih tujih vplivov, povezanih s preseljevanjem. Duhovi narave so bili gozdni demon, rojenice in sojenice, rusalke, vilinska bitja. Slovanska mitologija je imela ve ali manj solarni znaaj. V srediu in n a vrhu slovanskega poganstva je torej stalo sonce. Danes je od vseh poganskih verovanj ostalo bore malo. Nekatera pa se le e danes pojavljajo v obliki vra predvsem na podeelju, eprav v znatno manji meri kot pred desetletji. iz seminarske naloge Sonvol

pesmi ali zgodbe, npr. o Psoglavcih ali zamorcih. V 19. stoletju se je znanje o oddaljenih deelah in njihovih prebivalcih znatno povealo zaradi poveane pismenosti in tevilnih pounih sestavkov, politinih novic in misijonskih poroil, ki so jih objavljali asopisi koledarji in pratike. V tem asu se pojavijo tudi panjske konnice z motivi Turkov, Arabcev, rncev, Indijancev in eksotinih pokrajin. V vseh obdobjih pa so bili seveda posamezniki, katerih obzorje je segalo precej dlje, kot obzorje veinske populacije. Monost irega razgleda so imeli skozi zgodovino predvsem plemii, menihi, misijonarji in posamezni pomoraki. Udeleba na vojnah in vojaka sluba nasploh sta imeli pomembno vlogo pri seznanjanju prebivalstva Slovenije z neevropskimi kulturami. Posamezniki so se seznanjali z tujino e v asu kriarskih vojn, v asu turkih vojn so prili v muslimansko ujetnitvo tisoi Slovencev. Pripadniki plemikih rodbin so se vdinjali kot najemniki vojaki tudi izven meja Evrope. Proti koncu 19. stoletja je postal v Zahodni in Srednji Evropi vse bolj popularen budizem in se je ponekod pojavljal e kot resen konkurent kranstvu. Tudi pri na se je zanimanje zanj in za hinduizem na zaetku 20. stoletja povealo, zlasti zaradi veje informiranosti. Tako so se zanj zanimali e Simon Jenko, Simon Gregori, Ivan Tavar, Anton Akerc, pa tudi Oton upani, Alojz Gradnik in Sreko Kosovel. Odnos do razlinih azij skih religij je razviden tudi iz pojava in irjenja teozofije na Slovenskem. Ustanovitelja teozofije Helena Petrovna Blavatsky in Henry Steele Olcott sta izhajala predvsem iz budizma in staroindijske filozofije, vkljuila pa sta v svoj nauk tudi elemente kranstva in drugih religij. Pri nas je teozofija nadomestila zanimanje za spiritizem in misticizem, pa tudi za okultne vede, belo in rno magijo, astrologijo, alkimijo in numerologijo, ki je bila razirjena na Slovenskem e od renesanse; Kolomonov egen, Duhovna bramba, Antikrist. V 19. stoletju je bilo predvsem modno klicanje duhov. Primerjalno jezikoslovje je vplivalo tudi na primerjav mitologije Slovanov in Indijcev, pojavile pa so se tudi delitve narodov na skupine, npr. na odrasle in otroke, aktivne in pasivne, ali pa po stopnjah razvoja. Takna naziranja so se spogledovala tudi e z rasizmom. Sonvol o mitkovi Klic daljnih svetov

Nacionalno poroilo Urada RS Za mladino

Uresnievanje skupnih ciljev na podroju participacije Republika Slovenija spada med drave, ki se lahko ponaajo z veletno tradicijo na podroju participacije mladih. Tako je bilo pred osamosvojitvijo, predvsem po leta 1974 sprejetem Zakonu o drutvih, ki je mono spodbudil ustanavljanje in delovanje interesno usmerjenih organizacij, za katere je pobuda prihajala s strani dravljanov. Mladi so bili organizirani znotraj Zveze socialistine mladine Slovenije, preko katere so imeli neposreden vpliv na politine odloitve v republiki. V osemdesetih letih so bili mladi tvorec idej

Slovenci in neevropske kulture

Pred 19. stoletjem so bile predstave preprostih ljudi o oddaljenih deelah dokaj meglene in nejasne. V ljudskem pesnitvu in pripovednem izroilu so predstavljene nedoloeno, kot pravljina deveta deela, ali pa bolj jasno, kot Turija, Indija, Jurtova deela, o prebivalcih teh oddaljenih deel pa so govorile

in so predstavljali pomemben del drubenih gibanj, ki so privedla do sprememb. Tudi po vzpostavitvi samostojne drave so mladi kmalu nadaljevali s svojim drubenopolitinim angamajem, seveda tokrat na drugani, bolj demokratini osnovi. Leta 1990 je bil ustanovljen Mladinski svet Slovenije, kmalu zatem Urad Republike Slovenije za mladino, kot organ v sestavi Ministrstva za olstvo in port, neposredno odgovoren za podroje mladih. Vkljuenost mladih (leto 2003) V najrazlineje oblike mladinske organizirano sti je vkljueno precejnje tevilo mladih. Uradna statistika podatka o tevilu lanov posameznih mladinskih organizacij sicer ne vodi, lahko pa na nekatere podatke o mladinski organiziranosti sklepamo na podlagi drugih pokazateljev. Tako v letu 2003 beleimo: *tevilo organizacij lanic Mladinskega sveta Slovenije: 16 *tevilo mladinskih organizacij v politinih strankah: 5 *tevilo registriranih mladinskih svetov lokalnih skupnosti: 30 *tevilo mladinskih centrov: 40 *tevilo lokalnih izvajalcev informir anja in svetovanja: 10 *tevilo NVO, ki izvajajo letne mladinske programe: 50 *tevilo NVO, ki izvajajo mladinske projekte: 91 *tevilo oddanih vlog v Program MLADINA: 106 *tevilo uporabnikov mladinske kartice EURO26: 12.524 Uresnievanje skupnih ciljev na podroju mladinskega informiranja Razvoj mladinsko informativne svetovalne dejavnosti v Sloveniji sega v leto 1995. Urad RS za mladino je tega leta izdelal in objavil koncept informiranja in svetovanja za mlade in opredelil osnovne in izhodine toke razvoja dejavnosti. Na podlagi javnega razpisa je bila leta 1995 izbrana tudi nacionalna servisna organizacija. Mladinsko informativno-svetovalno dejavnost v Sloveniji razumemo in razvijamo kot proces, v katerem uporabnik skupaj s svetovalcem (posrednikom) med mnogimi informacijami poie informacijo, ki jo potrebuje, in se odloi, kako jo bo uporabil. Je nain aktivne podpore mladim, pomo na njihovi poti k razvijanju avtonomnosti. Informiranje samo je proces v katerem uporabnik v okviru dane ponudbe sam poie informacijo in se odloi, kako jo bo uporabil. Izvaja se v informativno-svetovalnih centrih, informativnih tokah in informativnih kotikih, ki so se strateko ali programsko zavezali k izvajanju dejavnosti informativno-svetovalne dejavnosti.

Nevladne organizacije Osrednjo vlogo na podroju razvoja nevladnega sektorja v Sloveniji igra Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) , ki ga je ustanovilo 27 nevladnih organizacij z namenom krepitve razvoja, povezovanja in sodelovanja nevladnih organizacij. CNVOS si predvsem prizadeva izboljati poloaj nevladnih organizacij v drubi, osvea javnost o vlogi in pomenu nevladnega sektorja, povezuje sektor, krepi dialog z vlado, ipd. V zadnjih letih je center razvil sodelovanje z mladinskimi centri in mladinskimi organizacijami, ter v letu 2005 razvil dodatne aktivnosti, ki so namenjene mladim aktivistom v nevladnih organizacijah. Pripravila Barbara Zupan , iz osnutka, Urad RS za mladino

Ogroenost glasbene industrije digitalizacije zvonega zapisa

zaradi

Digitalizacija je, poenostavljeno reeno, pretvorba informacij v raunalniki zapis, torej zaporedje znakov oziroma tevilk. Eden najpomembnejih tehnolokih dosekov novejega asa pomeni skupni imenovalec, ki bo najbr v blinji prihodnosti pripeljal do enotnega nosilca informacij. Nedvomno najvidneji rezultat digitalizacije je internet, ki omogoa, da vsak as pridobimo informacije s kateregakoli konca sveta. Glasba je univerzalni jezik in glasbena industrija im a e od nekdaj globalne razsenosti. Gre za kreativno industrijo, ki naj bi bila usmerjena k podpiranju ustvarjalnega dela in talentov. Svojo uspenost gradi na komercialnem uspehu sorazmerno majhnega dela ustvarjalcev. Sestavljena je iz dveh panog glasbenega zalonitva in proizvodnje fonogramov. Fonogramska industrija je tisti del, ki skrbi za nastanek nosilcev zvonega zapisa oziroma fonogramov, njihovo distribucijo in prodajo. Glasbeno zalonitvo se na drugi strani ukvarja z glasbenimi avtorskimi deli oziroma zbiranjem tantiem od uporabe glasbe v imenu lastnikov pravic, to je avtorjev glasbe in besedil. Poenostavljeno reeno, se fonogramska industrija ukvarja z materializiranim zvonim zapisom, zalonika pa z glasbo samo. Glasbeno piratstvo sestavlja ve aktivnosti, ki na razline naine vplivajo na fonogramsko industrijo. Splona definicija, ki zajema vsa podroja, ki lahko zniujejo prihodke industrije, se glasi, glasbeno piratstvo je proizvajanje fizinih ali elektronskih kopij glasbenega posnetka za nadaljnjo prodajo, darovanje ali osebno uporabo, ki nekatere ali vse upravience iz naslova avtorskih pravic prikrajajo za prihodke, ki jim z uporabo njihovih stvaritev pripadajo. Komercialno piratstvo ima po ugotovitvah IFPI, mednarodnega zdruenja proizvajalcev fonogramov, tri pojavne oblike. Piratske kopije: so kopije, katerih ovitki se razlikujejo od originalnih in trijo pod okriljem piratskih proizvajalcev fonogramov. Najvekrat gre za najveje uspenice doloenega

izvajalca ali pa zbirke doloene zvrsti ali obdobja. Poveini so izdelani v industrijskih obratih in so znailne srebrne barve originala. Ponaredki: so kopije originalnih nosilcev, ki skuajo biti podobne originalu in z namenom preslepitve kupca vsebujejo tudi ponaredke zaitnih znakov proizvajalca. Najpogosteje jih najdemo na CD-R nosilcu. Bootlegi: so nedovoljeni posnetki koncertov, nastopov v ivo na radijskih oddajah in nikoli izdani studijski posnetki. Zaradi redkosti posnetega materiala gre ponavadi za nekoliko draje proizvode, ki z leti lahko pridobijo celo visoko zbirateljsko vrednost. Zanimivo je, da pravno gledano prvi bootleg posnetki koncertov sploh niso bili piratski, ker v zaetku snemanje na koncertih ni bilo avtorsko zaiteno. Bootlegi v estdesetih letih so bili vinilne ploe, sasoma so jih zamenjale kasete, danes pa prevladuje CD oziroma MP3. V asu po osamosvojitvi smo jih lahko kupili tudi v slovenskih trgovinah s ploami. Kategorije so med seboj povezane, zato so meje med njimi pogosto zabrisane. Tako na primer udeleenci v fizinem piratstvu glasbo dobivajo tudi s pomojo interneta. Kljub vsemu je aktivnost smiselno segmentirati, saj so gospodarski uinki, udeleenci in organiziranost posameznih kategorij lahko zelo razlini. iz diplomskega dela, Kleko

CZD
Priujoe delo ni zgolj etnoloki oris skupine CZD, kot nakae naslov, ampak je tudi veliko ve. Ukvarja se in razloi tudi fenomen rock'n'rolla in pozneje rocka in popa kot socializacijskega sredstva, obravnava podkulture oz. subkulture, zgodovino rocka v Mariboru, pankovsko sceno v Slovenskih goricah, pankovski klubu na Tratah, na koncu pa e polemizira o razlikah in podobnostih popularne, rock je znotraj le te in ljudske glasbe. Sama knjiga je nastala iz pisanja spremnega besedila k ploi CZD, kratkega orisa rock skupine iz etnolokega zornega kota. Rock'n'roll lahko raziskujemo z materialistinega, kritinega, ekonomskega, muzikolokega, politinega, sociolokega, kulturolokega, psiholokega, antropolokega, komunikolokega, etnolokega, etinega, estetskega ali filozofskega zornega kota. Knjiga Center za dehumanizacijo je po obliki etnoloka monografija, sodi pa k raziskavam urbane folklore in je tudi kulturna tudija. Skupina CZD je nastala leta 1984, njeni lani so iveli na Tratah in v Selnici ob Muri, ob a kraja spadata v severni del Slovenskih goric bolj odprt proti Avstriji kot proti notranjosti Slovenije. Pri tem gre predvsem za zdrubo posameznikov, ki so bili prisiljeni iveti v istem okolju in so nali nekatere skupne interese. Pri igranju v bendu vsak igra tudi posebno drubeno vlogo, ki si jo sam izbere. V rock skupini glede na vloge govorimo o bobnarju, kitaristu, basistu, pevcu ali klaviaturistu, vsem pa je vano predvsem, da se izrazijo in da uivajo v tem, kar ponejo. Bistvo zdruevanja posameznikov v bendu je globje od samo prijateljevanja ali pohajkovanja in se lahko primerja z

nekaknim utapljanjem v kolektivu. Gre za nekaken ritual razreevanja notranjih ali zunanjih konfliktov in za potrjevanje skupnih vezi s periodinim izvajanjem neke dejavnosti. Ponavadi se v rock skupini formirata dve skupini sodelujoih. Eden ali dva lana zavzameta vlogo leaderja, drugi pa zgolj sledijo ali sodelujejo. Socialno izhodie veine fantov je nije na drubeni lestvici, njihovi stari so bili komaj opazni lani skupnosti, delavci ali polkmetje. Najbr je prav ta socialna anonimnost botrovala temu, da so njihovi otroci iskali svojo identiteto zunaj podedovanih danosti. Veina od njih ni imela nobene formalne glasbene izobrazbe, vsi so bili samouki, z igranjem oz. ukvarjanjem z glasbo pa so zaeli pri 12 ali 13 letu starosti. Rock'n'roll in prav tako rock je hedonistina kultura, ki se ji prilega uivanje opojnih sredstev. Alkohol, kot najbolj vulgarna droga, je prisoten v praktino vseh rock klubih, droge pa spremljajo rock od samega zaetka kot vzporedna dediina bluesa, rhythm'n'bluesa, jazza in rock'n'rolla. Trde droge,heroin in kokain, so uporabljali e jazzerji v tiridesetih letih prejnjega stoletja, mehke,marihuana, LSD, pa so se prijele rocka predvsem v estdesetih. Droga anglekega panka je bilo predvsem pivo in pa heroin, so pa bili v rocku tudi zagovorniki neuporabe drog, npr. v gibanju straight edge hardcora. Na Tratah so pankerji uivali vino, ganje, pivo, v manjih koliinah pa so kadili marihuano. Razirjeno je bilo tudi kajenje cigaret. Sonvol o Murievi Center za dehumanizacijo: Etnoloki oris rock skupine

Ulice moga grada

Razpad Jugoslavije in osamosvojitev Hrvake na zaetku devetdesetih let sta botrovala nastanku lankov, ki sestavljajo knjigo. Nastanek knjige avtorica oznai kot plod raziskovanja in razmiljanja, ki sta jo kot eksistencialna nuja gnala ven iz molka, ki pomeni splono odobravanje. lanki so natisnjeni v nespremenjeni obliki, kakor narekuje znanstvena etika. Avtorico zanima antropoloki oz. etnoloki pristop k raziskovanju ritualov simbolov in politike, odnos politine moi na vsakdanji nain ivljenja ter raziskovanje mentalitete ali nacionalnega karakterja. Dunja Rihtman-Augutin zagovarja preprianje, da politino ivljenje, odnos moi in borba za mo vpliva na kulturo, politini rituali in simboli pa na nae dojemanje vsakdanjosti. Politina mo je sama po sebi nevidna, izraa pa se preko politinih ritualov in simbolov obstojeih e v primitivnih drubah kakor v evropski kulturi, npr. viteke igre, proslave ob dnevu dravnosti. Pri tem politini rituali sluijo oblikovanju politine identitete, ohranjanju obstojee, pa tudi vzpostavljanju nove politine moi. Sonvol o Rihtman-Augutinovi Ulice moga grada

Mislim torej sem

e na tem mestu nastopim utopino nartovalno in predstavim svojo politino vizijo, moram nastopiti proti plailu voditeljem politikom za njihovo delo. e zaupanje je prevelika nagrada za loveka posameznika. Koliko let bo lovetvo potrebovalo, da bo preivelo novo politino ureditev, kakor je preivelo senjelastnitvo, fevdalizem, faizem in samoupravni socializem. Edina razlika je, da je novemu drubenemu redu uspelo, kar predhodnjim ni. Z stoletnimi izkunjami je izdelal politini sistem, ki funkcionira in bo obstal. Z dobro zastavljeno in premiljeno strategijo demokracija z ideologi vlada neuki, nesposobni mnoici, ki je prepriana, da mora biti vladana. Prepriana je, da se ji dobro godi ali pa je zaslepljena in odtujena in tako nesposob na kaj ukreniti sebi oz. splonemu dobremu v prid. Premiljena orodja strategije, kot so zlovei mediji, razvedrilo in zabava, port, potronitvo, seks in spolnost skrbijo za zadovoljevanje ustvarjenih, pervertiranih in namiljenih potreb najirih mno ic, ki zaradi svoje prekomerne ujetosti vanje pusti, da ji drugi vladajo. Prav tako grajam ostale, ki si e danes pustijo vladati sebi v vseh pogledih enakim. V svoji bedni elji po im vejem udobju in lagodnisti so zadovoljni z skoraj neeksistenco v kate ro jih pehajo zastran lastnim interesom politiki. Prav oni dopuajo najhuje zloine, ki so se in se tudi v tem trenutku godijo v njihovi blinji ali daljni okolici, a si pred njimi zatiskajo oi, pustijo, da jih izvajajo tisti, ki bi morali skrbeti za bl agor ljudi, ne pa za razdor. Krivda, ki jo nosijo navadni vladani ljudje ni ni manj gnusna in se je ne da odpustiti, ko pa bi jo lahko uvidel in pri prii odstranil prav vsak, prav v tem doloenem trenutku. Vzemite bi v roke vsi moki na svetu in se biajte do onemoglosti in nato spet in spet, dokler ne izenete najmanje podlosti iz sebe. Pokleknite enske, se posujte s pepelom in si razpraskajte obraz, kajti vaa krivda ni ni manja od krivde mokih. Pustile ste si pljuvati v obraz, z vao pomojo so se moki klali med seboj, otroci pa so po vai in njihovi podobi odrasli v vam enake. Kot predstavnik mokega spola utim globok sram nad pripadnitvom temu grenemu klanu, svet bi bil brez moke neumnosti prav gotovo bolj usmiljen in vreden loveka. lovek je bil in je e za udobje tople sobe in hrane pripravljen ubijati tudi svoje najblije. Le kakna ustva ga prevzemajo, ko sledi ideji tujca, ki jo ne razume in mu je v resnici tuja in ubije za svojega gospodarja vse, kar mu ta pokae. V svojem ivljenju lahko zavzamem ve poloajev. Lahko odrinem vse misli na drubeno realnost, ki je bila in je e vedno vse okoli mene, le da danes v nekoliko drugani pojavni obliki, kot pred dvajsetimi leti in se alieniziram. Toda ali ni to prav tisto, kar je priakovano od mene, da sem neujea skulptura, ki se sprehaja skozi lastno ivljenje, ne da bi ga sploh zaznala. Sprijaznim se s pravili, ki so jih ne vem kdaj ustvarili meni nepoznani ljudje, do te mere, da jih ne vidim, ne opazim in ivim z njimi kot z sto kilskim bremenom, ki sem ga primoran nositi naokoli, a me v resnici ne moti, saj ne poznam ivljenja brez njega. Zatekam se v udovite sanjske svetove barv in udes, usodnosti in nadnaravnih zaznavanj bojega in zlega okoli mene, ivim prevleen s rono folijo, ki mi da videti le tisto, kar me ne vznemirja neprijetno. Ne razumem in noem razumeti zakaj je delati slabo toliko laje od dobrega dela, zakaj se po greni poti laje hodi kot po poti resnice in dobrote, ko ta prinaa toliko ve zadovoljstva, vedrine in veselje do ivljenja. Sonvol

A love sonnet The big eyes sparkle with the ocean's blue brilliant gems shiny like that of a star. Warm and affectionate, thy gaze stays true deep and beautiful as a jewels are. Lips as soft as a petal-deep, blood red. Under the silver light, thy golden glows. My heart yearns to comb thy long topaz threads. Believe me please, O'! how I love thee so! A melancholy look, full of regret, distant silhouette, thou becons to me. A drowsy numbness pains, alone you sat. My love for thee reaches beyond the seas. Behold! These lovely features moved me strong forever, live with me and be my love. Jennifer Teo