Perjanik, letnik 2/2009, t. 2/april Izdal: Krep productions Za Krep productions Sonvol Ne pridrujemo si avtorskih pravic Kontakt: sonvol.krep@gmail.

com Zahvala: Plavcu, Branetu, Sandiju, Eriku, Playboy-u, Anici, MSK-ju, MKCK-ju, Luku Ausecu, svetovnemu spletu oz. firbec.si, Bazenu, Druinskemu gledaliu Kolenc, Eriku, Janezu ter vsem ki podpirate underground

Kazalo:
Str. 1: Naslovna stran Str. 2: MKCK art stran #1 Str. 3: Uvodnik in kazalo Str. 4: Nekaj poezije Str. 4: Krajevne znailnosti in posebnosti Kranja, MSK in MKCK Str. 6: Reportaa o Alternativnem kulturnem drutvu Izbruh Str. 8: Intervju z direktorjem Mladinskega centra Velenje Aleem Ojsterkom

Str. 10: Alternativno kulturno drutvo Izbruh Str. 14: Kaj je MSK? Str. 17: Healthy porn Str. 19: MKCK art stran #2 Str. 20: Zadnja stran

slika Sonvol

Nekaj poezije
Sreko Kosovel
Impresija
Burja je odprla okno. Tople zvezde padajo na polja. Pomlad. Pomlad. Bel obraz je zasijal v sinjini, svila zaumela po dolini. Stekleno nebo se je razbilo, nad nami mehki, temni oblaki. Svila. Kranj je po tevilu mladih, ki se olajo oziroma ivijo na irem obmoju svojevrsten primer v Sloveniji. Ima svoj univerzitetni center, Fakulteta za organizacijske vede, ki pripelje vsako leto kar nekaj tudentov, ki vsaj med tednom ivijo na obmoju Kranja. Drugi del tudentske populacije predstavljajo tisti s stalnim prebivaliem v Mestni obini Kranj, tudirajo pa v drugih krajih Slovenije. Mlado populacijo pa predstavljajo tudi dijaki Kakor da vidim krajino jasno nad tiho zeleno dolino, kakor da vidim skale in bore, ki straijo to dolino. Ljubim jih, njih ostro tiino; kakor raskava roka vabijo zopet in zopet me tja, izgubljenega otroka ... srednjih ol, kjer Kranj predstavlja srednjeolsko sredie Gorenjske. Poleg tudentov in dijakov moramo priteti e osnovnoolsko populacijo in nikakor ne smemo pozabiti na delavsko mladino, mlade ki so e zaposleni in se sreujejo s povsem drugimi problemi in teavami kot dijaki in tudenti. V starem mestnem jedru lahko najdemo veliko tevilo lokalov. Ob katerikoli uri se sprehodimo skozi center Kranja lahko opazimo mlade, kako posedajo po lokalih in preganjajo svoj as. Posebno zveer in ob koncu tedna pa so ti lokali polni mladih ljudi, cigaretnega dima in alkohola. Ko se lovek tako
slikal Brane

Krajevne znailnosti in posebnosti Kranja, MSK in MKCK

Preproste besede
Ljubim jih, te preproste besede naih krakih kmetov, ljubim jih, o bolj jih ljubim od vas, meanskih poetov.

sprehaja skozi mesto se sam pri sebi vpraa '' Kaj je z dananjo mladino narobe, samo poseda in se dolgoasi, ne vidi nobenega dela! ''. Zanimivost je tudi kako malo mladi v Kranju cenijo kulturne prireditve. Edino kar jih e pritegne je kino in veliko zastavljeni brezplani koncerti z velikim tevilom nastopajoih. Iz tega lahko sklepamo, da mladih ne zanima ustvarjanje, pozornost posveajo samo zabavi oziroma preprosti kulturi, ki ne zahteva poglobljenega razmiljanja in kritike. Stvari sprejemajo take kot so. Kar nekaj organizacij v Kranju deluje z namenom zadovoljiti elje in potrebe mladih. Znailnosti le teh so, da so strokovne in se morajo obnaati ekonomsko ali so ljudje v njih izgubili stik z mladimi ali nimajo denarja za ustvarjanje ali se vodijo nestrokovno ali so samozadostne. Posledica tega je praznina na podroju ponudbe za preivljanje prostega asa mladih. Splona slika v Kranju je sledea. Mladina nima monosti kakovostnega preivljanja prostega asa. Zavedajo se tega, smo mladinske organizacije, ki delujemo v Kranju, ustanovile Mladinski spremenimo svet Kranj, z namenom, MSK da smo obstojee stanje.

uresnievali zastavljeni program. Edina ovira za uresniitev celotnega programa, bodo omejena finanna sredstva, ki jih bomo pridobili od obine, sponzorjev, lanarin in prispevkov posameznikov. MSK se zavzema za ustanovitev zavoda Mladinski center, prek katerega bi izvajali veino zgoraj omenjenega programa. Ustanovitev zavoda bi bila koristna za oboje, tako za MOK kot za mladino. MOK bi se z ustanovitvijo zavoda znebila oitkov, da naredi premalo za mladino. Mladi pa bi s tem pridobili prostor, kjer bi se lahko neformalno izobraevali, se ukvarjali s portom, delovali na kulturnem podroju, organizirali prireditve ter dobili info toko, kjer bi lahko izvedeli vse relevantne informacije, ki jih zanimajo in jih potrebujejo. tekst MSK

ustanovili z namenom, da izboljamo stanje, ki sedaj vlada na podroju mladine v Mestni obini Kranj (MOK). Mladino elimo motivirati, da bi postala aktiven udeleenec dogajanja v MOK. V MOK e obstajajo razline, tako politine kot nepolitine mladinske organizacije. Bistvo MSK je zdruevanje teh organizacij (drutev, klubov) "pod eno streho". Vsaka od mladinska organizacija zastopa samo doloene starostne in interesne skupine. MSK, kot krovna organizacija mladih v Kranju, pa edina zastopa vse starostne in interesne skupine osnovnoolce, dijake, tudente, mlade umetnike, Nae podroje delovanja smo razdelili na pet velikih sklopov: kultura, izobraevanje, mednarodno sodelovanje, sociala in port. Imamo znanje in ljudi, ki bodo
slika firbec.si

Reportaa drutvu Izbruh

so li pa ravno tako po svoje. Zaeli so delat drutvo in ga uradno registrirali ter prieli delat prireditve v U-bahnu, to so bili prvi koncerti in vsi so imeli neko sporoilo kam naj se dajo, kam s kulturo mladih, ko je prilo poletje so zaeli turnejo prireditev na Kieselsteinu, potem so se nastanili kar na Slovenskem trgu in so na prikolici

Alternativnem kulturnem

'Povpraali smo ga o skvotu na Savski cesti, kdaj se je tam zaelo vse skupaj, kako se je preselilo na dananji prostor,.. on na to odgovarja, da so bili oni ekipa, ki so se druili po Preernovem gaju, po Down townu po ulicah mesta Kranja ga pil in puili hodil po festivalih in koncertih povsod okrog in po dveh treh letih tega kroenja so zaeli razmiljati, da bi kaj zael delat; kakne koncerte. Prvi koncert je bil miljen nek nemki bend na Busancu pod Down townam, kjer ma rov oz. v katakombah, vendar je to padlo v vodo. Potem se je pa ena ekipa zatekla v to klavnico kot podrtijo in so tam ob petkih pili. Poasi so bili tam vsak veer do desetih, nato pa v mesto. Kasneje je ulc priel, ki je delal en koncert in so se z njim povezal in je on hiperaktivno planu z idejo, da gredo v akcijo; gredo urediti prostore. Najprej so li v klavnico in si uredil priblino tak prostor, kot je dananji Klub 510 kvadratov, koncertov e ni bilo le ob sveah z radiom se druil vsak dan, debatirali, sestankovali in kmalu so prili na idejo, da ustanovijo drutvo (ulcova ideja) in takoj ustanovitev drutva, hoteli so imeti zvezo s Kranjskimi drutvi za kulturo in da bi ustanovili mladinski center. Dobili so se na sestanku in e po drugem sreanju so ugotovili, da so razlini od drugih tudentov od KLG -ja, da imajo razline poglede kaken bi bil MKC. Nato so skupaj naredili e eno akcijo; istilno akcijo, ko so Kosorepa poistil, to je bila akcija te zveze, potem je KLG organiziral rok proti drogam organiziral e eno javno tribuno na Primskovem glede tega. Izbruhovci so nato izstopili in li po svoje, ostali

od kamiona delali koncerte in vsak je imel sporoilo eden izmed njih je ivila bodo ivela, kultura je oplela. Prva turneja po kranjskih ulicah je bila na makadanskem parkiriu pred bazenom in takrat se je ljudem javno dalo vedeti, da je to ta prostor, naslov turneje je bil Kam s kulturo mladih? Druga drutva seveda niso hotela ilegalno vstopiti v kaj takega, oni pa so bili za da gredo naprej, da so nekje.

slika MKCK

Avgusta po turneji ivila bodo ivela, kultura je oplela, so pa na bazen peljali spat neke Avstrijce, ki niso imel nikjer za prespati in potem so tam prvi dan, potem drugi dan in se zaeli na tam tudi druiti, potem so pa rekli, da naredijo javno prireditev 23. 11. par dni pred prireditvijo so bili malo v dilemi in niso naredil koncerta, kot so imeli najprej v nartu, ampak so potem raje

naredili grafitiranje. Uporabili pa so prostore bazena. Pred tem so poslali veliko proenj na obino za monost odobritve teh prostorov samo je bilo vse zavrnjeno, niti ena pronja ni ugajala in po zadnji pronji decembra 2001 so pa rekli, ker je priel zadnji odgovor ne na zadnjo pronjo, so naredili koncert Dost mamo. To je bilo 21. 12. 2001. Ta festival se odvija vsako leto, je tradicionalen, igrajo pa samo taki bendi z upornikimi sporoili: punk, hard core bendi. Potem so zaeli igrati e drugi, ulice so bile polepljene z velikimi plakati in da se na teh prostorih dogaja. Bili so tudi neki problemi z Zavodom za port z njegovim upraviteljem, potem je lo e malo v medije. Zaeli so najprej samo punk in metal Drutvo prijateljev s Kopra jim je posojal agregat za te prireditve, Brecelj jim je dal agregat, potem zaupal neko mealko, povsem trearsko, ker Izbruhovcem so pokradli precej opreme takoj na zaetku, junkiji so vzel celo streho, ker je bila ploevina, so jo pokradli oni so dal nato gor svoje salonitke in tako je bil festival Izbruh ma pa novo streho, vse je bilo javno in vsak koncert je imel svoj sporoil. Zavod za port je z Jenterlom na elu dal ukaz da se vse izprazni, veliko opreme so jim vrgli kar v smeti. Bendi so se bali igrat na bazenu zaradi teh problemov in ilegalnosti, ko so imeli tak zagon in vsi polni energije so rekli, da se bo drutvo poimenoval Izbruh. Zavod za port je zabetoniral vhodna vrata, da jim je prepreil vstop v objekte, ki so zelo nevarni in njihovemu nelegalnemu vstopu vanj. Potem so naredili takoj reggae koncert Against the law. Priel je na obisk nek Zagrebki reggae bend, ljudje, ki so prili niso vedeli, da so naredili drug vhod in so tako leteli opeke dol, ljudje so e vdrli v objekt li na koncert, plakati so bili Ni vse droga kar je port: to je bil tak dogodek, ko so imeli e tek okrog Bazena, torej so imeli portno-kulturno prireditev. Potem so imeli e

plakate kot: Ni betona, ki bi nas ustavil, Bolj nas jebete moneji smo. Sledilo je vpraanje, kdaj so zaeli urejati prostore za bende, e zelo od zaetka, kasneje, pa je rekel, da e takoj na zaetku, ker oni so bili skupina 6 do 10 ljudi in vsak je imel svoj bend. To so bili bendi: KGB, TNT, na koncu jih je bilo e toliko da je imel vsak tri bende. Vsi ti bendi so bili brez prostora in takoj ko so prevzeli ta bazen so si uredili prostor za bende in vaje, kjer je bil agregat. Potem so zaeli z vajami e drugi bendi, na zaetku so samo igral, vsak aktiven lan je imel dva, tri bende. Eksklavna je bil bend, ker so prili iz klavnice in so se ponudili kot pred skupina bendom, pa so na hitro po sodih udarjali, agali s fleksarco, ulc je enkrat celo z motorjem bil noter in delal hrup, aga je bila ravno tako prisotna, kladivo, sodi in bobni za ritem, nobene kitare ali esa podobnega.

slika MKCK

Trenutno v Bazenu vadijo: Srou pa letu, Drek v pest, Sm pa ke propaganda, Najbolji, Sirotinje, Sarcasm, Atrum infernum, obasno tudi (emi???). V prihodnje bo bazen bogateji za en studio, ker se potrebuje nujno en socialni studio za demo posnetke pa da da dobro kvaliteto, veina studiev je draga, mladina nima kje snemat ali pa jih zalonik takoj zadoli za 500. Tako nameravajo narediti socialni studijo ravno za take bende. Nameravajo narediti tudi galerijo, kjer bo Andrej tular e letos zael s to galerijo, razstavo,

dokler se ne uveljavi, potem bodo naredili WC-je, mogoe e kaken prostor za vaje.' tekst MKCK

Predvidevam, da je tudi opravljena anketa pokazala, da si mladi elijo ve klubskega programa oz. zabavnih vsebin, vendar pa bi to morala biti naloga trga, ki pa je al, vsaj v veini primerov klavrno opravljena. Razlike nastajajo e pri metodah za dosego doloenega cilja. Sicer pa programske vsebine oblikujejo posamezniki ter skupine, ki so interesno dovolj razline, in nikakor ni stvar enega posameznika. Kvaliteta vsebin je tako resnini odraz kvalitete zahtev, pogojene z monostjo uresniitve (ovira pa je pogosteje denarne kot pa tehnine narave).

slika z interneta

Intervju Velenje

direktorjem centra Aleem

Mladinskega Ojsterkom

Zanima me kaj je osnovni namen MC in kako program prilagodite glede na ciljno skupino, ki obsega starostno skupino od 15 do 29 let?
slika MKCK

Del ciljne publike, ki sem jo raziskovala so gimnazijci, ki naj bi zajemali dokaj velik del obiskovalcev MC. Vendar se zdi, da so o delovanju in programu MC slabo

Mladim skupinam in posameznikom ponuditi monost izraanja, monost javno izkazati svoj interes, oz. jim pokazati, kaj ponejo sovrstni ki drugod, doma in po svetu. Pokazati znanja, veine, navade, norme in trende. To je

obveeni. Kaj mislite zakaj je temu tako?

Moram se navezati na prejnje vpraanje in glede osnovnega namena mladinskega centra pojasniti e pojem ciljne publike. Urad Republike Slovenije za mladino (Ministrstvo za olstvo in port), ki prav tako stoji za projektom ustanavljanja centrov

poslanstvo, ki ga pri delu zasledujem sam in je modifikacija programov podobnih centrov v svetu in sicer v tistem delu, ki izhaja iz prioritete potreb.

po Sloveniji, eli skozi centre posredovati tok informacij tudi tistim mladim, ki jim do tega ni uspelo priti preko formalnih poti, konane osnovne ali srednje ole. Monosti taknega mladostnika v primerjavi z doolanim vrstnikom so veliko manje. Raunalniko opismenjevanje, uporaba interneta, kar je danes nuja, je olajoemu omogoeno, mi se trudimo ta znanja posredovati e drugim, res brez formalnih dokazil, kot so sprievala, a vendarle. Mladostnika tudi na tak nain ohranjamo funkcionalnega. To je samo en primer, ki pa nazorno pokae, kako je razdeljena prioriteta glede na ciljne skupine. Sicer pa ne uporabljam pojma gimnazijci ipd., osebno me vedno zanima korist vsakega posameznika posebej. Tako jih tudi skuamo nagovoriti, z vsebino in ne s sklicevanjem na ciljno skupino (to je dobro za vas, to pa za Vas). Odzivi so razlini, relativno dober obisk pa kae, da jih vsebina vendarle pritegne. e elite e grobo verzijo odgovora, gimnazijec praviloma nadaljuje izobraevanje, tudentje v Sloveniji pa so posamezniki z najve ugodnostmi, dobro stanovsko blagom. organizirani ter preskrbljeni z odlinimi informacijami, dobro cenjenim trnim

mladimi. Mladinski center ima odprta vsa vrata vsem, ki izkaejo eljo po kreativnosti, veina mladih pa potrebujejo nekaj vzpodbude. Pri natevanju dosekov se bom osredotoil na zvrsti , kjer so posamezniki ve ali manj samostojno izpeljali kaken program. Izstopa galerijska dejavnost, sledijo pa dijaki veeri, promocija, priprava koncertov, poslikava centra, portne igre in pa razlini nastopi samih.

slika Brane

MC Velenje je eden izmed prvih MC v Sloveniji. Ali bi lahko rekli, da se e da primerjati s podobnimi organizacijami v svetu?

Brez teav se lahko primerjamo s katerim koli Eden izmed ciljev MC naj bi bil mlade pritegniti k soustvarjanju programa in kreativnosti. Kaj poteka na tej ravni, torej kako jih pritegnete in kaj so na ta nain e napravili? centrom po svetu. Zavedamo se svojih potreb in monosti. V Veliki Britaniji so centri mogoe e v zatonu, saj so postale uinkovite metode za posredovanje informacij mladim tiste, ki se izvajajo na ulici, v parkih, po kleteh. To izvajajo olani socialni in mladinski delavci (youth workers), Formalno je temu zadoeno skozi udelebo osnovnoolca in dijaka v organih zavoda. Seveda pa so mnogo pomembneje druge metode oz. osebni stiki in izmenjave informacij med razlinimi slubami in organizacijami, ki delajo z socialno stanje nijega sloja prebivalstva v teh drubah pa je tudi neprimerno slabe. Vedno je treba upotevati ve dejavnikov, ki vplivajo na delovanje mladinskega centra v doloenem okolju. Razlika je e med Velenjem in Mariborom.

Kaj se dogaja na podroju ustanavljanja drugih MC v Sloveniji?

potrebuje prostor in ker oblasti prostorov ne omogoajo, je drutvo Izbruh vzelo stvari v svoje roke in zasedlo zapueni prostor, pod imenom Izbruhov kulturni Bazen. V Bazenu se vekrat

Pritiski mladih, glede ustanovitve mladinskega centra, na lokalne oblasti se veajo. Vedno ve je tudi posluha slednjih. Urad RS za mladino je, na drugi strani, omejen s proraunskimi sredstvi in tehta vsako pobudo posebej. Predvidevam, da bodo nastajali le e regionalni mladinski centri, pa ti moneji, organizacijsko, strokovno in finanno sposobneji. V tem vidim naslednjo kvaliteto centrov, kvalitetna delovna mesta in velik izziv.
realizirala neznana oseba v povezavi z MSK ali MKCK

tedensko odvijajo razline dejavnosti - koncerti, predavanja, video projekcije, predstave, itd., dejavnosti drutva Izbruh pa se odvijajo tudi izven prostorov Bazena. Ve o drutvu Izbruh si lahko preberete v naslednji kronologiji.

Kronoloki AKD Izbruh:

pregled

drutva

Leto 2001:

-januarja leta 2001 zasedemo prvo stavbo, z namenom, da v Kranju ustvarimo prostor za neprofitno, drubeno-kritino in alternativno mladino. Stavbo poimenujemo Klavna skvot. Ime Klavna je nastalo, ker je bila stavba v preteklosti klavnica; skvot iz angl. besede squat = ilegalno zasedeno. Takrat zanemo ustanavljati formalno drutvo AKD Izbruh.

photo firbec.si

-namen ustanovitve drutva AKD Izbruh je bila torej pobuda, da se v Kranju ustanovi alternativno, drubeno-kritino drutvo, ki bi imelo svoje (legalne) prostore.

Alternativno drutvo

kulturno Izbruh

Alternativno Kulturno Drutvo Izbruh je nastalo leta 2001 z eljo, da se v mestu Kranj ustv ari prostor, ki delovanje in bi mladim izraanje. omogoal svobodno Ker vsako drutvo

-po ustanovitvi formalnega drutva, v sodelovanju z drugimi drutvi ustanovimo Zvezo kranjskih drutev za mladinski kulturni center.

-zaradi razlinih interesov drugih drutev do mladinskega kulturnega centra iz Zveze kmalu odstopimo in kmalu zatem tudi sama Zveza propade.

-medtem potekajo tudi pogovori z Mestno ob ino Kranj o nujno potrebnem prostoru, kjer bi te dejavnosti lahko nemoteno potekale. Obini predlagamo najbolj primeren prostor za te dejavnosti - zapuen stari zimski bazen.

-izpeljana je prva velika istilna akcija, udelei se je okrog 50 do 60 prostovoljcev. -po tevilnih neuspelih pogovorih ter negativnih odgovorih -konec marca je drutvo uradno potrjeno in zane se pot do svojih legalnih prostorov. pisemskih proenj, lani drutva Izbruh odlono iz protesta ilegalno zasedemo prostore zapuenega objekta in ga poimenujemo skvot Bazen.

-zima, ki prihaja, ovira izpeljavo nadaljnjih prireditev na prostem, as pa se zato porabi za ureditev prostorov v Bazenu.

-konec novembra izpeljemo prvi projekt zasedenem objektu grafitiranje

prostorov.

slika MKCK

-tretji negativni odgovor Mestne obine Kranj, na pronjo o monosti uporabe treh najbolj ohranjenih prostorov v Bazenu za izvajanje drutvene dejavnosti, nam da e ve moi za nadaljnje zasedanje prostorov.

-zaradi prodaje objekta istoasno izgubimo tudi prvi prostor drutva Izbruh - skvot Klavno. -takoj preselimo svoje dejavnosti (predvsem organizacije koncertov) v najete prostore bivega lokala U-Bahn. (6 prireditev).

-21. decembra organiziramo prvi javni koncertni upor Dost mamo!!! Igrajo domae glasbene -sledi projekt Kam s kulturo mladih v Kranju?, ki zajame 5 festivalov na prostem z razlinimi naslovi, ki opozarjajo lokalno oblast na ta problem: Kam naj se damo?, Ulica, to smo mi!, ivila bodo ivela, kultura je oplela!!!. -narkomani nam ukradejo del strehe, vse ve aktivistov pa zane z obnavljanjem in urejanjem prostorov prireditev. ter vekrat tedenskim izvajanjem skupine (Srou pa letu, TNT, Sekunde hrupa..).

Leto 2002:

-po koncu zime zanemo enkrat-meseno izvajati projekt na Slovenskem trgu v centru mesta Kranj

-konec februarja Zavod za port Kranj kot upravitelj objekta, ki je v denacionalizaciji, izvede po ukazu direktorja g. Jenterleta, dokaj neportno potezo - onemogoijo vhode v sam objekt, v njemu pa uniijo vso ureditev, ki smo jo postavljali 6 mesecev in sponzorirali sami. Delavci ukradejo del drutvene opreme (glasbena oprema vredna okrog 300.000 sit), vsa ostala oprema (mize, stoli, omare, pogradi, vrata, kuhalniki itd.) pa pristane v smeteh. -jeseni so na vrsti lokalne volitve, ki se jih uradno udeleimo z listo Izbruhovega kulturnega Bazena za -ta poteza e vedno ni ustavila mo Izbruha !!! sledile so prireditve s polepljenimi plakati, na katerih so bila sporoila: Bolj nas jebete, moneji smo, Ni betona, ki bi nas ustavil!, Reggae against the law, Ni vse droga, kar ni port! ipd. mesto svetnika v obinskem svetu s kandidatom - predsednikom drutva Andraem ulcem. Na tekmi za en stolek v obinskem svetu zberemo premalo glasov (priblino 300). - z naslovom Druganost je svoboda. Projekt vsebuje 6 festivalov, kjer se predstavi okrog 30 nekomercialnih, drubeno - kritinih domaih in tujih glasbenih skupin, hkrati pa obiskovalce obveamo o zasedenem prostoru, kjer se redno odvijajo najrazlineje tovrstne prireditve.

-po napadu zanemo na novo opremljati prostore.

-policaji dokaj redno obiskujejo nae prireditve, obasno pa nam tudi izdajo denarno kazen zaradi neprijavljene prireditve .
slika Sonvol

Leto 2003:
-za izvajanje programa nam ves as ob strani stojijo Drutvo prijateljev zmernega napredka Koper (s posojanjem agregata za elektriko ter mealne mize za ozvoenje) ter Kulturno drutvo ROV elezniki (s posojanjem ojaevalca za ozvoenje ter obasnim posojanjem kombija za prevoz opreme). -zanemo se rahlo pojavljati v medijskem prostoru - asopisi, televizija, radio itd -alternativni kulturni center Izbruhov kulturni Bazen naprej deluje, tevilne delovne akcije in prireditve pa se redno odvijajo.

-spomladi

sodelujemo

pri

organizaciji

-odnosi z MO Kranj so vedno bolji.

demonstracij v Ljubljani (proti zvezi NATO, proti sreanju Bush - Putin, protesti ob 1. maju, Pohod za mir, ). -policija se le redko vmeava.

-poleti

pomagamo skvotu

Avtonomna Cona

Molotov v Ljubljani pri izvajanju glasbenih koncertov ter jih na razline naine podpremo pri njihovem boju za pridobitev prostorov.

-bolj intenzivno se zane razvijati NE-NATO in NE-EU kampanja.

slika Sonvol

-vaje glasbenih skupin v prostorih -bitka za AC Molotov je neuspena, prav tako tudi zasedanje novih prostorov v Ljubljani. novih glasbenih skupin.

Bazena

potekajo pogosteje, prav tako naraa tevilo

-23. novembra Bazen praznuje 2 leti priredimo veliko tri-dnevno prireditev, obie jo okrog 200 ljudi , uspeno pa se izpelje tudi tiskovna konferenca - iz MO Kranj se jo udelei podupan tefan Kadoi. Po dolgem asu se spet pojavimo v lokalnih asopisih, radijih, televiziji (tako nacionalni kot na lokalni)

-februarja se udeleimo okrogle mize MO Kranj o postavitvi pravilnika, ki bo urejal razdeljevanje obinskega denarja, namenjenega kulturnim projektom. Ob zaetku okrogle mize izvedemo akcijo- izklopimo lui v dvorani in predsednik naega drutva s kratkim govorom opozori na dejstvo, da drutvo Izbruh svoje kulturne dejavnosti e ve kot dve leti izvaja - v temi!, brez kakrnekoli podpore drave ali drugih sponzorjev!

Leto 2004:
-sestanek z upanom Bogatajem Mohorjem o -e bolj aktivno se zane odvijati irok pester program, 5 do 10 prireditev meseno. -maja izgubimo bitko proti vstopu Slovenije v -aktivno zane delovati neprofitna zaloba ter distribucija BUM records, izpeljemo kar nekaj evropskih skupinam. turnej slovenskim glasbenim zvezo NATO in Evropsko Unijo. nujno potrebnem nakupu novega agregata uspe.

-obenem nam preneha delovati agregat. Za nadaljnje izvajanje prireditev nam ga posojajo Prostovoljno gasilsko drutvo abnica, v zameno jim za njihovo zabavo v mesecu juliju brezplano posnamemo reklamo in podarimo nagrado za sreelov (majico + 2 CD-ja).

-decembra v mestnem svetu upan predlaga, da AKD Izbruhu dodelijo mesto upravitelja zgradbe stari zimski bazen v Kranju, ki je v denacionalizacijskem postopku!

Leto 2005:
-odgovor MO Kranj na pronjo o njihovem invenstiranju denarja za nakup novega agregata, je pozitiven. Odobrijo nam 330.000 sit, Klub tudentov Kranj pa 120.000 sit. Sami investiramo e 100.000 sit in kupimo nov agregat.

-zaenja se novo leto, ponovno se zamenja upravni odbor drutva, v nartu so e nove prireditve v prostorih Bazena (koncerti, festivali, video-projekcije, predstave, predavanja, delovne akcije itd.) Bomo videli, kaj bo prinesla prihodnost!

-poletni delovni nart se zane poasi odvijati na novo obarvamo prostore, opremimo kuhinjo, izgradimo pograde v spalnici, uredimo prostor za vaje bendom, v katerem zane delovati tudi studio za snemanje itd

neznana oseba v zvezi z MSK ali MKCK

-septembra se zane odvijat e bolj pester program prireditev - obiskanost je vedno veja.

-MO Kranj prvi preko javnega razpisa podpre program v Bazenu in to z doniranjem 500.000 sit za 50 prireditev v letu. (Izvedli smo jih 67.)

slika MKCK

Kaj je MSK?

-oktobra MO Kranj predstavi nart, ki doloa prispevek MO Kranj za kulturo, za naslednji 10 let. Del nartov, ki nam zelo pomeni, je zagotoviti prostore za urbano kulturo, torej zagotoviti prostore za drutvo AKD Izbruh.

Mladinski svet Kranj smo ustanovili 1. junija 2002 na podlagi Zakona o mladinskih svetih (ZMS, Ur.l. RS, t. 70/2000) z namenom, da izboljamo stanje, ki sedaj vlada na podroju mladine v Mestni obini Kranj. Mladino elimo motivirati, da bi postala aktiven udeleenec dogajanja v Mestni obini Kranj. Mladinske

-novembra prvi po vseh teh letih upan MO Kranj pride v Bazen.

organizacije na obmoju Mestne obine Kranj se zdruujejo v Mladinski svet Kranj na temelju

nael svobodnega zdruevanja, enakopravnosti in vzajemnega Kranj je spotovanja vzpodbujanje avtonomnosti sodelovanja vsake med organizacije. Cilj zdruevanja v Mladinski svet organizacijami in med mladimi, usklajevanje mladinskih aktivnosti, krepitev mladinske politike v obini in omogoiti prostor, kjer bodo mladi lahko ustvarjali. Mladinski svet Kranj si bo prizadeval za krepitev vloge mladih v drubenem dogajanju, za vzpodbujanje aktivnosti mladih in za krepitev svobodne in demokratine skupnosti.

so neposredno povezana z mladino, in krepitev mladinske politike v Mestni obini Kranj, izvajanje dejavnosti s podroja socialne politike, socialnega varstva ter vzgoje in izobraevanja otrok in mladine, vzpodbujanje vrednot avtonomnosti, strpnosti in solidarnosti med mladimi, omogoanje sodelovanja mladine pri odloanju o pomembnih vpraanjih za skupnost, e posebej pa omogoanje soodloanja mladine pri vpraanjih, ki se neposredno dotikajo mladinskih aktivnosti in njihove avtonomije, vzpodbujanje povezovanja mladine in njihovega organiziranja, svetu Kranj sodelovanje se zavedamo, s da sorodnimi je dobro organizacijami doma in v tujini. V Mladinskem prepoznavnost in odmev organizacije v javnosti mo dosei predvsem z dobrim programom, ki bo mladim Kranja lahko ponudil kar najve. Za kranjsko mladino smo pripravili atraktiven in program, zdruen v naslednje tematske sklope: izobraevanje, mednarodno sodelovanje

slika Janez

mladinski turizem, kultura, ekologija, port, zdrav nain ivljenja, mladinska politika, prireditve, info toka mladih. Mladi poleg formalnega izobraevanja, nujno potrebujejo tudi neformalno izobraevanje, saj le to postaja, v dananjem hitro spreminjajoem se svetu, edalje bolj pomembno. V formalnem izobraevanju pogreamo predvsem premalo poudarka na praktini uporabi znanj.

Namen Mladinskega sveta Kranj je prispevati k oblikovanju okolja, ki omogoa mladim razvoj v odraslega loveka, kakrnega potrebuje druba v prihodnosti. elimo da bodo mladi: avtonomni, da bodo sposobni odloati in upravljati svoje ivljenje, solidarni, da bodo dejavno skrbeli o drugih in za druge, odgovorni, sposobni prevzemati posledice svojih odloitev, angairani, da poskuajo iveti v skladu s svojimi vrednotami in da podpirajo ideale, kot posamezniki in kot lani drube. Mladinski svet Kranj se bo povezoval z drugimi organizacijami na dravnem in mednarodnem nivoju za doseganje svojih naslednjih ciljev: vzpodbujanje in usklajevanje mladinskih aktivnosti v Mestni obini Kranj, izvedba dejavnosti mladinskega centra, svetovanje obinskim oblastem pri vpraanjih, ki

slika Janez

Sedaj se praktino e v vsaki slubi zahteva znanja s podroja raunalnitva, retorike, nartovanja, planiranja ter seveda delovno kreativnost. Zato nameravamo mladim omogoiti, da pridejo do teh znanj, poleg tega pa bomo organizirali tudi teaje tujih jezikov, katerih znanje je potrebno stalno osveevati in nadgrajevati. Mednarodno sodelovanje je izjemnega pomena za razvoj Kranja in kranjskih mladinskih organizacij. Z izmenjavo izkuenj, znanja ter idej z drugimi mladinskimi organizacijami iz tujine, bomo kranjske mladinske organizacije prile do potrebnega znanja, ki je potreben za uspeno delo na podroju mladinske politike. Prav tako aka Kranj e veliko dela na podroju turizma, saj je sedanje stanje vse prej kot zadovoljivo. Zato bo nadvse dobrodolo, da tudi MSK poskua pomagati na tem podroju.

prostoru. Kot vemo, postaja isto okolje vse bolj cenjeno, saj prispeva k izboljanju kvalitete ivljenja. isto okolje lahko pripomore tudi k hitrejemu razvoju turizma v obini. al se premalokrat zavedamo, da smo dobili naravo od naih prednikov samo za doloen as in da jo bomo neko prepustili naim potomcem. Naj le ta ostane vsaj tako lepa, ista in urejena, kot so nam jo pustili nai stari. Kaj je boljega za zdravje kot portno udejstvovanje? Poleg tega ukvarjanje s portom pomeni tudi druenje z vrstniki in monost sklepanja novih prijateljstev in poznanstev. Mens sana in corpore sano! Samo zdravi ljudje lahko najbolje izkoristijo prilonosti, ki jim jih ponuja ivljenje. Vse preve mladih zaradi razlinih vzrokov e v rani mladosti zaide na stranpoti sodobnega ivljenja. V Mladinskem svetu Kranj se bomo skupaj z Mestno obino Kranj v obliki razlinih programov lotili verjetno najbolj pereega problema dananje mladine drog. Mladi bodo bolj zainteresirani za delovanje, e bodo lahko soodloali pri zadevah, ki se jih tiejo. al ni veliko prilonosti in monosti, da bi mladi lahko javno in naglas povedali, o svojih problemih in idejah kako jih reevati. Mladinski svet Kranj se bo zavzemal za tvorno sodelovanje z

slika MKCK

Mestno obino Kranj na podroju mladinskih dejavnosti, saj je po svoji naravi in zakonski podlagi reprezentativni organ vse kranjske mladine. e hoemo, da se v Kranju kaj dogaja, potem potrebujemo im ve prireditev, ki bodo pripomogle k ivahnejemu utripu Kranja. Skoraj vsaka vas v Sloveniji ima cel kup prireditev s katerimi privabljajo domae in tuje turiste, le Kranj se prebuja prepoasi. Zbud' se Kranj! Mladi potrebujejo info tono, na kateri bi dobili celovito ponudbo informacij, ki jo potrebujejo za laje odloanje, za delovanje na podrojih, ki jih zanima. MSK se zavzema za ustanovitev zavoda Mladinski center, prek katerega bi izvajali veino

V Kranj nameravamo v okviru mednarodnega sodelovanja in izmenjave pripeljati mladino iz tujine in tudi iz Slovenije. Ker pa Kranj e nima youth hostla, se bomo zavzemali za njegovo odprtje. Mladi ter tudi ostali turisti se bodo laje odloili za obisk Kranja, e bodo lahko prenoevali za zmerno ceno. Kranj je v Sloveniji, kaj ele v tujini, premalo poznan po svojih kulturnih prireditvah. Zato se bomo trudili, da bi organizirali ve kulturnih prireditev, tako da bi Kranj postal poznan po svojem bogatem kulturnem programu. Naj Preernovo mesto postane cvet mladinske kulture v slovenskem

zgoraj omenjenega programa. Ustanovitev zavoda bi bila koristna za oboje, tako za MOK kot za mladino. MOK bi se z ustanovitvijo zavoda znebila oitkov, da naredi premalo za mladino. Rdea nit delovanja MC-ja je nuditi mladim kvalitetno preivljanje prostega asa. To zajema tako monosti razvijanja sposobnosti mladih, njihovega izobraevanja in zabave. Mladinski kulturni center bi moral podpirati mlado kreativnost na vseh podrojih. Naloga bi bila iskanje nadarjenih mladih in jim omogoiti razvijati njihove posebne sposobnosti. Mladinski center bo odprta in dostopna ustanova vsem mladim. V sklopu MC-ja elimo tekoe predstavljati svoje delo, oziroma delo mladih, kar pomeni stalne razstave (slikarske, kiparske, oblikovalske,), predstave mladinske gledalike skupine, lutkovne Z skupine, predstavitev pogojev za mladinske literature, poezije, nastopi mladih glasbenikov, zagotavljanjem delovanje mladih ustvarjalcev se pojavi dodatna monost, da v naem kraju le ti uspejo in nadaljujejo svoj razvoj. Skratka cilj delovanja MCja je ustvariti pogoje za ustvarjanje mladih, s tem izoblikovati krog nadarjenih (veji kot je sedaj) in jim pomagati pri razvoju. Rezultat naj bi bil veje tevilo uspenih mladih na vseh podrojih drubenega ustvarjanja. Le ti pa bi svoje znanje tudi vraali preko MC-ja mlajim kolegom. Mladinski center je ustanova, ki skrbi za kakovosten razvoj mladih. To hkrati pomeni tudi to, da jim omogoa ustvarjanje na kvalitetnem nivoju katerega bi sami brez znatne denarne podpore teko dosegli. Poleg tega nudi monost spoznavanja sovrstnikov s podobnimi interesi in posledino prenaanje znanja in izkuen od enega do drugega. Ravno tako je pomemben vidik raznolikosti kultur na enem mestu, kar omogoa spoznavanje irokega kroga ljudi, njihovega ustvarjanja in miselnosti. V MC-ji bomo skrbeli,

da bo kulturni program zajemal vse prisotne kulture in subkulture v prostoru v katerem deluje. Nujno eni od pa bo potrebno oblik spremljati razvoj mladinskih kultur v svetu in jih tudi predstaviti v monih (potopis, predstava, koncert). Pomembno vlogo v mladinskem centru bodo imele tudi okrogle mize, pogovori, predavanja o mladinskih problematikah. Izkunje, ki si jih mladi izmenjajo med seboj so ve vredne oziroma jih mladi drugae sprejemajo, kot e jim enako problematiko podaja odgovorna oseba. Pomembno je dosei pretok informacij med mladimi. Vsakomur iz med nas se v mladosti pripeti nekaj kar bi bilo zanimivo spoznanje za vse mlade. Potrebno bo presei tabu teme in navaditi mlade, da se o njih pogovarjajo. tekst MSK

slika Janez

Healthy porn
Jah! V tem Perjaniku mal porna. Ne me sekirat zarad tega! e vam kaj od tega kar bom tu napisal ni ve, mi ne morit po mailu, ker je napisan sam bl tko, za provokacijo, eprav sem hkrati tu di smrtno resen glede tega. e vam je kaj ve me pa kontaktirajte! Razmiljam o terminu healthy porn e nekaj asa. Sem privrenec teen porna, od tega hard core, pa amateur, eprav zdaj prihajam

v leta, ko se bom mogel zaeti zanimati za babes!!! Se pravi zdravo je gledati porn, e ne pretiravamo. Ie se amateur, eprav so ukradeni tejpi bl sick za gledat!

pa ne. Pa gledat dekleta v svoji starostni grupi. Se pravi e si najstnik glej teen, lahko tud babes, e si tam okol trideset glej babes, e si stareji glej milfs. Sej starci lahk gledajo grannys, za ostale je pa to sick!!! Ni pa primerno, e so stareji zapaljeni za teen, ker to e meji na pedofilijo!!!... Za konec pa e malo ven iz teme. Na RKC forumu sm napisal en post mal nazaj, pa dal anketo neki e bi razlastili RKC. Neki podobnga. Je en kao bivi kolega komentiral, da s takimi prijavami kaem nerazmevanje RKC in njene dva tiso letne zgodovine! Ja sm da on zastop! Bi tuki soglaal z Soundtraxi, religija sucks. Rimokatoliko cerkev pa bi bilo treba opljakati. Samo e bi se sama razpustila, razdelila premoenje med ljudi, tiste ki to potrebujejo, bi jo zael ceniti. Cerkev brez premoenja, brez ikon, simbolov. eprav simboli..

slika Playboy

Drugae pa lepa dekleta, lahko tudi obiajna, sam da ni perverzije, frez fetiev, scanja, lepo je e izliv ni po obrazu, na prsi ali pa in! Ker je to grdo, e sperma punco po faci, laseh, da more jest tvojo spermo, eprav je po drugi strani to gut, sede, e ti pride v njena usta, sam da pol punca pogoltne, ne pa pljune ven! Se pravi dobro je e je zraven poljub, malo ljubezni, kot pri Ivani Fukalot, kjer tip niti ni obrit, ona ma zobni aparat, sam je vse tako seksi. Ni analnega, ker je to bl sick kot ne. Sej e kakni sede ne reem, sam sceno delat iz tega
slika net, za vse foot fetiarje

slika Lego, izbor Anica