Irena Naraks

TEMELJNE RAUNOVODSKE INFORMACIJE 1

Program: EKONOMSKI TEHNIK Modul: EKONOMIKA POSLOVANJA
Vsebinski sklop: TEMELJNE RAUNOVODSKE INFORMACIJE

Ljubljana, 2009

Srednje strokovno izobraevanje Program: Ekonomski tehnik Modul: Ekonomika poslovanja Vsebinski sklop: Temeljne raunovodske informacije Naslov unega gradiva Temeljne raunovodske informacije 1 Kljune besede: raunovodstvo, knjigovodstvo, sredstva in obveznosti do virov sredstev, bilanca stanja Seznam kompetenc, ki jih zajema uno gradivo: TRI1: Uporabljanje in obvladovanje temeljnih pojmov in definicij s podroja raunovodstva ter spoznavanje organizacije raunovodskih slub. TRI2: Poznavanje ustreznih raunovodskih informacij za notranje in zunanje uporabnike ter temeljne dokumentacije in njene obdelave. TRI3: Razumevanje ustreznih predpisov in standardov s podroja raunovo dstva.

CIP - Kataloni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana 657:001.102(075.8)(0.034.2) NARAKS, Irena Temeljne raunovodske informacije 1 [Elektronski vir] / Irena Naraks. - El. knjiga. - Ljubljana : GZS, Center za poslovno usposabljanje, 2009. - (Srednje strokovno izobraevanje. Program Ekonomski tehnik. Modul Ekonomika poslovanja. Vsebinski sklop Temeljne raunovodske informacije) Nain dostopa (URL): http://www.unisvet.si/index/index/activityld/4 4. - Projekt UNISVET ISBN 978-961-6413-15-2 250834176
Avtorica: Irena Naraks Recenzentka: Damjana Lovreni Lektorica: Alenka Gole Zalonik: GZS Ljubljana, Center za poslovno usposabljanje za projekt unisVET Kraj in datum: Ljubljana, junij 2009

To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons: Priznanje avtorstva nekomercialno deljenje pod enakimi pogoji.
Uno gradivo je nastalo v okviru projekta unisVET Uvajanje novih izobraevalnih programov v srednjem poklicnem in strokovnem izobraevanju s podroja storitev za obdobje 2008-2012, ki ga sofinancirata Evropska unija preko Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo Republike Slovenije za olstvo in port. Operacija se izvaja v okviru operativnega programa razvoja lovekih virov za obdobje 2007 2013, razvojne prioritete: Razvoj lovekih virov in vseivljenjskega uenja, prednostna usmeritev Izboljanje kakovosti in uinkovitosti sistemov izobraevanja in usposabljanja. Vsebina gradiva v nobenem primeru ne odraa mnenja Evropske unije. Odgovo rnost za vsebino nosi avtor.

NAGOVOR AVTORICE
Izobraevalni program ekonomski tehnik doivlja prenovo. Pomembne novosti so kompetenna zasnovanost, modularna zgradba, povezava teorije in prakse, izbirnost. Pouk, ki naj spremembe omogoi, je drugaen: usmerjen k dijaku, spreminja vlogo uitelja od predavatelja k mentorju, zahteva izkustveno in problemsko uenje, z lastno dejavnostjo in ob praktinih izkunjah torej poln novih izzivov za oba, tako dijaka kot uitelja. Gradivo, ki je pred vami, skua taken pouk omogoati. Namenjeno je vam, dijakinje in dijaki srednjega strokovnega izobraevanja v programu EKONOMSKI TEHNIK. Pri obveznem modulu EKONOMIKA POSLOVANJA se pri tretjem vsebinskem sklopu TEMELJNE RAUNOVODSKE INFORMACIJE sreate z raunovodstvom. V prvem delu gradiva so tiri poglavja: raunovodstvo, sredstva, obveznosti do virov sredstev, bilanca stanja. Vsako poglavje ima po kratkem uvodu zgledno reen primer iz prakse. Nanj vas opozori sliica:

Sledijo naloge za reevanje, s katerimi utrjujete znanje, ga uporabljate v praksi:

Upam, da boste s pomojo gradiva spoznali in razumeli, kaj delajo v raunovodskih slubah podjetij, se za to delo navduili in nekaj temeljnih opravil npr. sestavljanje BILANCE STANJA znali narediti.

Irena Naraks

Temeljne raunovodske informacije 1

KAZALO
1. RAUNOVODSTVO ............................................................................................................ 1 1.1 1.2 1.3 1.4 1.5 2. POJEM RAUNOVODSTVA IN NJEGOV ZGODOVINSKI RAZVOJ .................... 1 RAUNOVODSKI SISTEMI ......................................................................................... 2 PRAVNO UREJANJE RAUNOVODSTVA ................................................................ 3 RAUNOVODSKO POROANJE GOSPODARSKIH DRUB .................................. 3 KNJIGOVODSTVO ........................................................................................................ 4

NALOGE .................................................................................................................................... 7 SREDSTVA ............................................................................................................................ 9 2.1 DOLGORONA SREDSTVA ............................................................................................ 9 2.2 KRATKORONA SREDSTVA ....................................................................................... 10 NALOGE .................................................................................................................................. 11 3. OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV ......................................................................... 12 3.1 KAPITAL LASTNI KAPITAL ...................................................................................... 12 3.2 DOLGOVI TUJI KAPITAL ........................................................................................... 13 NALOGE .................................................................................................................................. 14 4. BILANCA STANJA ............................................................................................................ 15 NALOGE .................................................................................................................................. 17 4. 1 BILANNE SPREMEMBE ............................................................................................ 21 I. II. III. IV. BILANNA SPREMEMBA.......................................................................................... 21 BILANNA SPREMEMBA ......................................................................................... 23 BILANNA SPREMEMBA ......................................................................................... 24 BILANNA SPREMEMBA ......................................................................................... 26

VIRI .............................................................................................................................................. 28

Temeljne raunovodske informacije 1

1. RAUNOVODSTVO
1.1 POJEM RAUNOVODSTVA IN NJEGOV ZGODOVINSKI RAZVOJ
Raunovodstvo neko o Enostavno knjigovodstvo: v asu Babilona, Grkov in Rimljanov. o Dvostavno knjigovodstvo: razvije se v asu Beneanov, ko se razvije trgovina. Izumi ga Pacioli, ko se zaradi vejega kreditiranja vsak kredit knjii dvakrat (kot terjatev in kot dolg). o Z razvojem trnega gospodarstva v 20. stoletju se pojavi raunovodstvo. o Uvedba raunovodskih standardov: povod zanje je bil zlom borze na Wall Streetu 1929. Raunovodstvo danes Raunovodstvo je dejavnost, ki se ukvarja z vrednostnim (denarnim) spremljanjem poslovanja gospodarskih drub in drugih organizacij. Spremlja se stanje in spremembe premoenja oziroma sredstev, s katerimi podjetje razpolaga, obveznosti do virov sredstev, poslovna uspenost itd. V srednjih strokovnih olah spoznavamo predvsem raunovodstvo gospodarskih drub in sicer podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, trgovino in drugimi storitvami (npr. turizmom, prevozi, zavarovanjem). Raunovodstvo je del informacijskega sistema. Uporabniki raunovodskih informacij so: o lastniki, o vodstvo, o zaposleni, o druge organizacije iz okolja: konkurenti, poslovni partnerji (kupci oz. dobavitelji), banke, zavarovalnica, davni urad. Glede na informacijske funkcije, se raunovodstvo deli na: o Raunovodsko predraunavanje ali nartovanje (planiranje), ki obravnava podatke o prihodnosti in sestavlja raunovodske predraune. Z njim torej vrednostno nartujemo poslovanje v prihodnosti. o Knjigovodstvo (bookkeeping, Buchaltung) je tekoa sprotna evidenca oz. po novem: razvidovanje preteklega poslovanja. Obravnava podatke iz preteklosti (vrednostno) na podlagi knjigovodskih listin (prejeti rauni, izdani rauni, blagajniki prejemki, blagajniki izdatki, obrauni amortizacije itd). Te listine so torej dokazni material, da se je nek poslovni dogodek tudi res zgodil in podatke v knjigovodstvu lahko spremljamo samo na osnovi teh knjigovodskih listin. Tu se sestavljajo raunovodski obrauni.

Temeljne raunovodske informacije 1 o Raunovodsko prouevanje ali analiza preteklega poslovanja analizira poslovanje na podlagi raunovodskih podatkov iz predraunov in obraunov. Tu torej spremljamo odmike med nartovanim in dejanskim stanjem, ugotavljamo vzroke in predlagamo reitve. o Raunovodski nadzor (controlling) nadzira podatke in poslovanje. Sem sodi presoja pravilnosti raunovodskega poslovanja (v skladu s smernicami, standardi ter notranjimi in zunanjimi predpisi) in e ugotovi nepravilnost, jo tudi odpravi. Lahko ima obliko notranje kontrole, notranje ter zunanje revizije in inpekcije. Glede na podroja spremljanja poslovanja se raunovodstvo deli na: o finanno raunovodstvo poslovanje podjetja z okoljem: o nabava prvin (saldakonti dobaviteljev), o prodaja izdelkov (saldakonti kupcev), o priskrba finannih sredstev, o vraanje finannih sredstev, o strokovno raunovodstvo poslovanje znotraj podjetja: o knjigovodstvo materiala, o knjigovodstvo pla, o knjigovodstvo strokovnih mest, knjigovodstvo strokovnih nosilcev.

1.2 RAUNOVODSKI SISTEMI

Temeljne raunovodske informacije 1

1.3 PRAVNO UREJANJE RAUNOVODSTVA

Pravne podlage: o Zakon o gospodarskih drubah, o Zakon o finannem poslovanju podjetja, o Pravilnik o raunovodstvu, o Slovenski raunovodski standardi (SRS).

1.4 RAUNOVODSKO POROANJE GOSPODARSKIH DRUB

Gospodarske drube (velike, srednje in majhne) morajo izdelati letno poroilo - revidirano in ga posredovati AJPES-u zaradi javne objave in potreb dravne statistike. Sestavljeno je iz: o bilance stanja, o izkaza poslovnega izida, o dodatni izkazi (denarni tok, gibanje kapitala), o priloge s pojasnili, o poslovnega poroila. Samostojni podjetnik predloi le bilanco stanja in izkaz poslovnega izida.

Temeljne raunovodske informacije 1

1.5 KNJIGOVODSTVO
Pri predmetu raunovodstvo temeljito spoznamo predvsem prvo od funkcij raunovodstva, to je knjigovodstvo, zato bomo o njem povedali nekaj ve. Knjigovodstvo torej zbira, ureja in posreduje podatke o minulem in tekoem poslovanju. Ti podatki so vir pomembnih informacij za razline analize, npr. uspenosti poslovanja, za snovanje poslovnih nartov. Biti morajo natanni, aurni, sistematini, pregledni, primerljivi itd. Vse nateto se zahteva tudi od knjigovodij oz. vseh raunovodskih delavcev.

Zgodovinski razvoj knjigovodskih tehnik: o rono knjigovodstvo (zapisi v vezane knjige), o mehansko knjigovodstvo (uporaba raunskih in knjinih strojev, kopirnega papirja in zapisi na nevezane kartice), o elektronsko knjigovodstvo, ki omogoa ob enem vnosu podatkov, knjienje v mnoge razline evidence, hitro obdelavo podatkov in dostop do njih oz. prezentacijo.

Popravljanje napak v knjigovodstvu Napake popravljamo na enega od treh monih nainov: o s prertavanjem: napani znesek prertamo in nad njim napiemo pravilnega; primer: popravimo napanih 5.000,00 na pravilnih 7.000,00; 7.000,00 5.000,00 o z dopolnilnim knjienjem: k prenizkemu znesku (obiajno v kakni tabeli pod njega) doknjiimo razliko do pravilnega zneska; primer: popravimo enako napako iz prejnjega primera z dopolnilnim knjienjem; 5.000,00 (napani znesek) 2.000,00 (dopolnilno knjienje) o s stornom; loimo popolni in delni storno: Pri popolnem stornu napani znesek zapiemo e enkrat z minus predznakom ali drugae povedano, ga odtejemo (napako izniimo) in nato napiemo pravilni znesek; primer: popravimo napako iz prejnjih primerov torej 5.000,00 na pravilnih 7.000,00 s popolnim stornom: 5.000,00 (napaka) Odtejemo: - 5.000,00 (1. korak pri popravljanju napake) 7.000,00 (2. korak napaka je odpravljena)

Temeljne raunovodske informacije 1 Delni storno lahko uporabimo samo za odpravljanje taknih napak, ko je napaen znesek veji od pravilnega, kajti pri njem je napaka odpravljena samo z enim korakom, ko storniramo oz. odtejemo samo razliko, za katero je napani znesek prevelik. Primer: popravimo napanih 8.000,00 na pravilnih 6.000,00: 8.000,00 (napaka) Odtejemo - 2.000,00 (z delnim stornom je napaka odpravljena)

Knjigovodske listine So listine ali dokumenti, na katerih temelji knjigovodska evidenca. Zapisi v predpisane poslovne knjige morajo namre temeljiti na nekem pisanem in od odgovornih oseb podpisanem, ponavadi tudi igosanem dokumentu. Dananji predpisi sicer dovoljujejo in posebej urejajo rabo elektronskih knjigovodskih listin. Knjigovodske listine prejme podjetje od poslovnih partnerjev ali jim jih poilja, nekatere so sestavljene v podjetju in ostajajao v njem. Vse je treba skrbno hraniti.

Najbolj pogoste listine, ki so v rabi in jih bomo tudi mi navajali pri knjienju, so o IR izdani raun, o PR prejeti raun, o BP blagajniki prejemek, o BI blagajniki izdatek, o SI skladina izdajnica, o SP skladina prejemnica, o IB izdani bremepis, o PB prejeti bremepis, o ID izdani dobropis, o PD prejeti dobropis, o BA banni izpisek, o TE temeljnica.

Temeljne raunovodske informacije 1 Poslovne knjige Knjigovodstvo oz. tudi vse raunovodstvo se vodi v predpisanih poslovnih knjigah. Vrste poslovnih knjig vodijo razlini deli raunovodstva. Finanno raunovodstvo, ki se ukvarja z zbirno evidenco poslovanja, vodi: o GLAVNO KNJIGO (podatki so sistematino zbrani in grupirani po vsebini, npr. evidenca denarnih sredstev na transakcijskem raunu, evidenca dolgov do dobaviteljev, evidenca opreme, evidenca zalog materiala itd); o FINANNI DNEVNIK (podatki se evidentirajo kronoloko torej v takem asovnem zaporedju, kot ob poslovanju prihaja do sprememb na dolgovih, sredstvih itd). Pomona knjigovodstva pa vodijo: o POMONE KNJIGE, ki se podrobneje (analitino) ukvarjajo s posameznim delom premoenja, dolgov (zato jih je ve, npr. materialno knjigovodstvo, knjigovodstvo dobaviteljev (saldakonti dobaviteljev), knjigovodstvo kupcev (saldakonti kupcev), strokovno knjigovodstvo, knjigovodstvo osnovnih sredstev). Razlike med temeljnimi in pomonimi poslovnimi knjigami: POMONE neobvezne koliinski in vrednostni analitina enostavno

TEMELJNE OBVEZA PODATKI EVIDENCA KNJIGOVODSTVO obvezne vrednostni sintetina dvostavno

Temeljne raunovodske informacije 1

NALOGE
1. V vai bliini doloite podjetja, ki opravljajo: proizvodno dejavnost: ...................................................................................................................................................... storitveno dejavnost: ...................................................................................................................................................... trgovinsko dejavnost: ...................................................................................................................................................... 2. Razporedite, katere od natetih raunovodskih informacij zanimajo lastnike, vodstvo podjetja, zaposlene, zunanje organizacije: vrednost podjetja, lastniki dele, dolgovi podjetja, delitev dobika, plae, uspenost poslovanja, vrednost izvoza, vrednost uvoza, cene proizvodov lastne proizvodnje, cene konkurennih izdelkov, viina regresa za letni dopust. Uporabniki informacij: Lastniki Vodstvo Delavci Banke, zavarovalnice, dravne institucije Vrsta informacij:

3. V spodnji diagram vpiite tiri osnovne informacijske funkcije raunovodstva.

Temeljne raunovodske informacije 1 4. Zgodovinski razvoj knjigovodskih tehnik razvidovanja (evidentiranja).

Skozi as se je knjigovodstvo z razvojem tehnike in tehnologije razvijalo: o .. o .. o .. 5. Raunovodji Nerodneu pomagajte popraviti napako. Zapisal je znesek 1.380,00 EUR namesto 16.380,00. o prertavanje: 1.380,00

o dopolnilno knjienje: 1.380,00 o popolni storno:

1.380,00

6. V levem stolpcu spodnje tabele so nanizani poslovni dogodki v podjetju X. Poveite jih z ustreznimi knjigovodskimi listinami iz desnega stolpca. Iz skladia dajo 500 kg materiala po ceni 100 EUR v obrat, kjer ga bodo porabili za proizvodnjo. Prodajo izdelke prodajna vrednost z 20 % DDV je 24.000 EUR. Nabavijo material po raunu dobavitelja je vrednost brez DDV 10.000 EUR, nanjo je zaraunan e 8,5 % DDV. Kupcu poljejo opomin in mu zaraunajo 5 % zamudnih obresti. Blagajnik dvigne s transakcijskega rauna 2.200 EUR gotovine. Obraunajo amortizacijo opreme 40.000 EUR. Kupcu odobrijo 5 % popust po njegovi reklamaciji. Dobavitelju poravnajo dolg 5.000 EUR z negotovinskim nakazilom s transakcijskega rauna. BA banni izpisek PR prejeti raun ID izdani dobropis BP blagajniki prejemek IR izdani raun IB izdani bremepis SI skladina izdajnica TE - temeljnica

Temeljne raunovodske informacije 1

2. SREDSTVA
Predstavljajo premoenje, s katerim podjetje razpolaga. To premoenje se pojavlja: o v stvarni ali opredmeteni obliki, na primer oprema, material, zgradbe, zemljia itd. o v denarni obliki, na primer gotovina v blagajni, dobroimetje na transakcijskem raunu itd. o v obliki pravic, na primer patenti, licence, blagovne znamke itd. o v obraunski obliki, to je v obliki terjatev. Glede na njihove lastnosti, ivljenjsko dobo in vrednost, se sredstva delijo v dve osnovni skupini: VRSTE SREDSTEV

DOLGORONA SREDSTVA

KRATKORONA SREDSTVA

2.1 DOLGORONA SREDSTVA

Predstavljajo osnovo poslovanja, pri poslovanju bistveno ne menjajo svoje oblike, ampak se samo obrabljajo, ivljenjsko dobo imajo daljo od enega leta. K dolgoronim sredstvom sodijo predvsem: neopredmetena in opredmetena dolgorona sredstva ter dolgorone finanne nalobe. Neopredmetena dolgorona sredstva To so sredstva, ki fizino ne obstajajo in so namenjena predvsem za dolgorono proizvodnjo: o organizacijski stroki, o stroki razvijanja so stroki prenaanja ugotovitev raziskovanja ali znanja v nart oziroma projekt proizvajanja novih ali bistveno izboljanih proizvodov ali storitev, preden se zane njihovo proizvajanje oziroma opravljanje za prodajo, o dobro ime (naloba v dobro ime je preseek nabavne vrednosti prevzetega podjetja nad dololjivo poteno vrednostjo pridobljenih sredstev, zmanjano za njegove dolgove in obveznosti), o koncesija (dravno dovoljenje za opravljanje dejavnosti), o patent (zaiten izum), o licenca (pravica do uporabe patenta), o blagovna znamka je pravica, s katero se zavaruje blagovni znak, ki se v gospodarskem prometu uporablja za razlikovanje. Opredmetena osnovna sredstva To so sredstva, ki jih ima podjetje v lasti ali v finannem najemu in imajo ivljenjsko dobo daljo od enega leta: o zemljia (prostor, na katerem posluje poslovni sitem), o zgradbe (to so poslovni objekti visoke in nizke gradnje), 9

Temeljne raunovodske informacije 1 o oprema (stroji, naprave, prevozna sredstva, orodja, inventar itd), o bioloka sredstva (osnovna reda in dolgoletni nasadi). Dolgorone finanne nalobe To je denar, naloen za dobo daljo od enega leta, z namenom pridobivanja dobika, ki lahko ima razline oblike: obresti, dividende, delei na dobiku. V to skupino sodijo: o nalobe v kapital drugih gospodarskih drub (kupimo delnice ali delee drugih podjetij); o dolgorono dana posojila (to so posojila, dana drugim podjetjem za dobo, daljo od enega leta); o dani pologi in varine; o nalobe v odkupljene lastne delnice.

2.2 KRATKORONA SREDSTVA

To so sredstva, ki se pri poslovanju porabljajo, torej bistveno menjajo svojo obliko in imajo ivljenjsko dobo krajo od enega leta. To so predvsem zaloge, terjatve, kratkorone finanne nalobe, denarna sredstva. Zaloge: o surovin in materiala; o drobni inventar, embalaa; o nedokoana proizvodnja; o dokonana proizvodnja oz. zaloge polproizvodov (tipine za proizvajalna podjetja npr. zaloge hladilnikov v Gorenju); o trgovskega blaga (tipine za trgovska podjetja npr. zaloge hladilnikov v podjetju Merkur). Terjatve: o terjatve do kupcev (nastanejo, ko prodamo kupcu izdelke, ki nam jih bo plaal kasneje); o kratkorone terjatve iz financiranja ( to so terjatve iz naslova obresti, dividend, deleev na dobiku); o terjatve za vstopni DDV; o kratkorone terjatve iz poslovanja za tuj raun (terjatve do izvoznikov ali terjatve pri komisijski oz. konsignacijski prodaji). Kratkorone finanne nalobe Za te nalobe velja vse enako, kot je napisano pri dolgoronih finannih nalobah, le da je rok vraila do vkljuno enega leta. Denarna sredstva: o denarna sredstva v blagajni (to je gotovina v bankovcih ali kovancih, prejeti eki); o dobroimetja na raunih (denar na transakcijskih raunih, na deviznem raunu, akreditivi).

10

Temeljne raunovodske informacije 1

NALOGE
1. Delitev sredstev podjetja dopolnite spodnji diagram:

VRSTE SREDSTEV

2.

Delitev dolgoronih sredstev dopolnite spodnji diagram: VRSTE DOLGORONIH SREDSTEV

3. Delitev kratkoronih sredstev dopolnite spodnji diagram: VRSTE KRATKORONIH SREDSTEV

11

Temeljne raunovodske informacije 1

3. OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

e smo za sredstva rekli, da predstavljajo premoenje, s katerim podjetje razpolaga, z viri sredstev pojasnjujemo, igavo to premoenje je. Glede na to, od kod so sredstva, ali jih ima podjetje trajno v lasti, ali ima zaradi njih e obveznosti oziroma dolgove, jih delimo na lastni in tuji kapital. VRSTE OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

LASTNI KAPITAL

TUJI KAPITAL

3.1 KAPITAL LASTNI KAPITAL

Celotni kapital podjetja je njegova obveznost do lastnikov, ki zapade v plailo, e podjetje preneha delovati. Opredeljen je z zneski, ki so jih vloili lastniki, ter z zneski, ki so se pojavili pri poslovanju in pripadajo lastnikom. Zmanjujejo ga izguba pri poslovanju, odkupljene lastne delnice, lastni poslovni delei in dvigi (izplaila). Osnovni kapital je kapital, ki so ga ob ustanovitvi v podjetje vloili lastniki in je vpisan tudi v sodnem re gistru. Ta je lahko o delniki kapital (e je druba d. d.), o delei v kapitalu (e je druba d. o. o.), o vloge kapitala (e ustanovi drubo le ena oseba, npr. s. p.). Deli se na vpoklicani osnovni kapital in nevpoklicani osnovni kapital. Nevpoklicani osnovni kapital je odbitna postavka od osnovnega kapitala (je obljuba lastnikov, da bodo v doloenem asu vplaali kapital). Kapitalske rezerve se oblikujejo pri prvi prodaji delnic ali deleev, e cena presega nominalno) Rezerve iz dobika so tisti del istega dobika, ki ga podjetje nameni za pokrivanje morebitnih izgub v prihodnosti. Poveujejo se z dobikom, zmanjujejo z izgubo. Podjetje jih mora oblikovati v viini 10 % od vrednosti osnovnega kapitala. Preneseni isti dobiek ali izguba iz preteklih let Preneseni isti dobiek iz prejnjih let je tisti del istega dobika iz preteklih let, ki ni bil razporejen v rezerve ali kako drugae porabljen, zato se je prenesel v naslednje poslovno leto. 12

Temeljne raunovodske informacije 1 Prav tako je prenesena izguba prejnjih let e ne poravnana izguba, ki posredno zmanjuje lastni kapital. Preseek iz prevrednotovanja se izvede takrat, ko se povea knjigovodska vrednost. isti dobiek (ali izguba) tekoega poslovnega leta.

3.2 DOLGOVI TUJI KAPITAL

Dolgorone rezervacije (npr. dane garancije kupcem) Dolgorone finanne obveznosti so tiste obveznosti, ki jih bo podjetje moralo plaati v obdobju, daljem od enega leta: o dolgorono dobljena posojila pri bankah ali podjetjih (domaih ali tujih), o izdane obveznice podjetja, o dolgorono dobljene vloge. Dolgorone poslovne obveznosti so obveznosti, ki jih ima podjetje do dobaviteljev v zvezi s kupljenimi zalogami oz. storitvami: o dolgoroni blagovni krediti, o prejete dolgorone varine, o dolgorone obveznosti iz finannega najema (leasing). Kratkorone finanne obveznosti so obveznosti, ki zapadejo v plailo v roku enega leta. Delimo jih na: o kratkorono dobljena posojila pri bankah in podjetjih (doma ali v tujini), o izdane kratkorone vrednostne papirje (menice). Kratkorone poslovne obveznosti so: o prejete varine, o obveznosti do delavcev ( v primeru, da jim nismo izplaali plae), o obveznosti do drave ( za obraunane in e ne plaane davke), o obveznosti do dobaviteljev. Ker z viri sredstev samo pojasnjujemo, za koliken del sredstev e imamo dolgove, koliken del pa je e trajno v lasti podjetja, vrednostno govorimo torej o isti stvari kot pri sredstvih , ali drugae povedano: VREDNOST SREDSTEV = VREDNOST VIROV SREDSTEV Iz tega izvemo, kako izraunamo viino lastnega kapitala: LASTNI KAPITAL = SREDSTVA TUJI KAPITAL (DOLGOVI) 13

Temeljne raunovodske informacije 1

NALOGE
4. Natete dele premoenja in kapitala v podjetju ALP, d.d. na dan 31. 12. 200_ razvrstite na: o dolgorona sredstva, o kratkorona sredstva, o tuji kapital, o lastni kapital. Izraunajte vrednost za posamezno od tirih skupin; lastni kapital nato razporedite e na osnovni - delniki, ki ga je 80%, in na nerazporejen dobiek poslovnega leta 20% celotnega lastnega kapitala, in izraunajte e skupno vrednost vseh sredstev in vseh obveznosti do virov sredstev.
DOLGORONA SREDSTVA EUR Gradbeni objekt 4.000.000,00 Zaloga materiala 500.000,00 Obveznosti do dobaviteljev 220.000,00 Izdane menice 70.000,00 Terjatve do kupcev 90.000,00 Dolgorona banna posojila 300.000,00 Dani predujmi za material 100.000,00 Prejeti predujmi 80.000,00 Blagajna 4.000,00 Dolgorono dana posojila 300.000,00 Licence 1.000.000,00 Obveznosti do drave 400.000,00 Prejeti eki 8.000,00 Zaloga proizvodov 630.000,00 Drobni inventar 30.000,00 Zemljia 4.000.000,00 Izdani eki 5.000,00 Dobro ime 400.000,00 Prejete menice 10.000,00 SKUPAJ Lastni kapital izraunajte osnovni in nerazporejen dobiek: SKUPAJ SREDSTVA in SKUPAJ VIRI SREDSTEV KRATKORONA SREDSTVA EUR TUJI KAPITAL EUR LASTNI KAPITAL EUR

Vrsta sredstva oz vira sredstev

14

Temeljne raunovodske informacije 1

4. BILANCA STANJA
Bilanca stanja je eden temeljnih raunovodskih izkazov. Prikazuje stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev na doloen dan. Podjetja obvezno sestavijo bilanco stanja ob ustanovitvi to je otvoritvena bilanca stanja, vsako leto pa 31. 12. (konna bilanca) ob koncu koledarskega leta in 1. 1. ob zaetku koledarskega leta (zaetna bilanca). Razen teh rednih bilanc lahko ob izrednih dogodkih sestavijo e izredne, na primer ob nesreah in dogodkih, recimo ob poplavi, poaru, vlomu itd. Beseda BILANCA izvira iz italijanine in pomeni tehtnica. Bilanca ima dve strani: AKTIVO, ki prikazuje sredstva podjetja in PASIVO, ki prikazuje vire sredstev. Povedali smo e, da je vrednost sredstev enaka vrednosti virov sredstev od tod izvira temeljno bilanno naelo naelo uravnoteenosti:

AKTIVA - SREDSTVA

PASIVA - VIRI SREDSTEV

Druga naela, po katerih se bilanca sestavlja, so: preglednost, zakonitost in pravilnost (verodostojnost) podatkov, kontinuiteta itd. Bilanca se sestavlja v a) vzporedni ali dvostrani obliki in v b) zaporedni obliki: a) AKTIVA PASIVA b) AKTIVA

PASIVA

15

Temeljne raunovodske informacije 1

Bilanca stanja podjetja ALP d. d. iz vaje na strani 14 bi v dvostrani obliki izgledala torej takole:

BILANCA STANJA podjetja ALP d. d. na dan 31. 12. 200_

Vrednosti v EUR brez centov

AKTIVA
Bilanna postavka
1. DOLGORONA SREDSTVA 1.1 Neopredmetena dolgorona sredstva 1.1.1. Licence 1.1.2. Dobro ime 1.2 Opredmetena osnovna srestva 1.2. 1 Gradbeni objekti 1.2.2 Zemljia 1.3 Dolgorone finanne nalobe 1.3.1. Dolgorono dana posojila 2. KRATKORONA SREDSTVA 2.1 Zaloge 2.1.1 Zaloga materiala 2.1.2 Zaloga proizvodov 2.1.3 Drobni invenar 2.2 Terjatve 2.2.1 Terjatve do kupcev 2.2.2 Dani predujmi za mat. 2.2.3 Prejete menice 2.3 Denarna sredstva 2.3.1. Blagajna 2.3.2. Prejeti eki 2.3.3. Izdani eki

PASIVA
Znesek Znesek skupaj Bilanna postavka
1. LASTNI KAPITAL 1.1 Osnovni kapital delniki 1.2. Nerazporejen dobiek poslovnega leta 2. TUJ KAPITAL-DOLGOVI 2.1 Dolgorone finanne obveznosti 2.1.1 Dolgorona banna posojila 2.2 Kratkorone finanne obveznosti 2.2.1. Izdane menice 9.900.000 2.3 Kratkorone poslovne obveznosti 2.3.1. Obvez. do dobavit. 2.3.2 Prejeti predujmi 2.3.3 Obvez. do drave

Znesek
8.208.000 2.052.000

Znesek skupaj

1.000.000 400.000

10.260.000

4.000.000 4.000.000

300.000

7.000

500.000

220.000 80.000 400.000

500.000 630.000 30.000 90.000 100.000 10.000 4.000 8.000 -5.000

1.007.000

1.367.000

SKUPAJ SREDSTVA

11.267.000

SKUPAJ VIRI SREDSTEV

11.267.000

16

Temeljne raunovodske informacije 1

NALOGE
1. Dopolnite enabo:

VREDNOST SREDSTEV = VREDNOST ..........................................

2. Dopolnite enabo

LASTNI KAPITAL = SREDSTVA .............................................

3. V dvostrani obliki sestavite (po zgledu primera na strani 16) na osnovi podatkov bilanco stanja Podjetje EXIT d. o. o., ki se ukvarja s proizvodno dejavnostjo, ima 1. 1. 200_ naslednja sredstva in obveznosti do virov sredstev:
Kratkorono dana posojila Terjatve do kupcev Prejete menice Blagajna Zaloga izdelkov Patenti Transakcijski raun Prejeti predujmi Obveznosti do dobaviteljev Gradbeni objekti Obveznosti do zaposlenih Dobro ime Oprema Obveznosti za davek Zaloge materiala Zemljia Banna posojila Lastni kapital kapitalski delei 500.000,00 500.000,00 300.000,00 7.000,00 660.000,00 900.000,00 900.000,00 100.000,00 400.000,00 6.000.000,00 200.000,00 1.000.000,00 5.000.000,00 200.000,00 610.000,00 6.800.000,00 820.000,00 ?

17

Temeljne raunovodske informacije 1

Naslov:......................................................................................................
AKTIVA
Bilanna postavka Znesek Znesek skupaj Bilanna postavka Znesek

PASIVA
Znesek skupaj

4. V dvostrani obliki sestavite (po zgledu primera na strani 16) na osnovi podatkov bilanco stanja Podjetje JABOLKO d.d., ki se ukvarja s kmetijsko proizvodnjo, ima 22.10. 200_ naslednja sredstva in obveznosti do virov sredstev:
Dolgoletni nasadi Zaloga izdelkov Izdane menice Zaloga drobnega inventarja Pisarniki material Licence Transakcijski raun Dani predujmi za opremo Obveznosti do dobaviteljev Oprema Popravek vrednosti opreme (amortizacija) Obveznosti do zaposlenih Kratkorone aktivne asovne razmejitve Prejeti eki Zemljia Obveznosti za davke Terjatve do kupcev Kratkorona posojila bank Gotovina v blagajni Lastni kapital(delniki) 5.900.000,00 750.000,00 300.000,00 78.000,00 30.000,00 900.000,00 1.100.000,00 500.000,00 400.000,00 6.100.000,00 100.000,00 250.000,00 100.000,00 60.000,00 7.000.000,00 180.000,00 610.000,00 820.000,00 3.000,00 ?

18

Temeljne raunovodske informacije 1

Naslov:......................................................................................................
AKTIVA
Bilanna postavka Znesek Znesek skupaj Bilanna postavka Znesek

PASIVA
Znesek skupaj

5. V dvostrani obliki sestavite (po zgledu primera na strani 16) na osnovi podatkov bilanco stanja Podjetje MAGIJA d. d., ki se ukvarja s trgovinsko dejavnostjo, ima 1. 1. 200_ naslednja sredstva in obveznosti do virov sredstev:
Transakcijski raun Obveznosti do dobaviteljev Prejete menice Gradbeni objekti Zaloga pisarnikega materiala Patenti Terjatve do kupcev Obveznosti do zaposlenih Dolgorona banna posojila Obveznosti do drave Blagovna znamka Rezerve Blagajna Prejeti eki Kratkorone finanne nalobe-delnice v drugih podjetjih Kratkorono dana posojila Zaloga trgovskega blaga Izguba prenesena iz preteklega poslovnega leta Lastni kapital(delniki) 1.900.000,00 400.000,00 3.000,00 8.000.000,00 2.600,00 900.000,00 600.000,00 20.000,00 900.000,00 31.000,00 1.000.000,00 10.000,00 700,00 2.000,00 80.000,00 82.000,00 100.000,00 10.000,00 ?

19

Temeljne raunovodske informacije 1

Naslov:......................................................................................................
AKTIVA
Bilanna postavka Znesek Znesek skupaj Bilanna postavka Znesek

PASIVA
Znesek skupaj

20

Temeljne raunovodske informacije 1

4. 1 BILANNE SPREMEMBE
Vsak dan in kar naprej se v podjetju dogajajo poslovni dogodki: kupujejo, prodajajo, plaujejo, najemajo kredite, sprejemajo plaila kupcev. Ti poslovni dogodki povzroajo, da se bilanno stanje sredstev in virov sredstev spreminja. Spremeni se lahko na tiri naine ali drugae povedano, loimo tiri temeljne bilanne spremeMbe. BILANNA SPREMEMBA

I.

je tista, pri kateri se vrednost nekega sredstva na AKTIVI povea in hkrati se vrednost nekega drugega sredstva na AKTIVI za isti znesek zmanja; na kratko: A+, A

Navedimo nekaj poslovnih dogodkov, ki bi povzroili takno bilanno spremembo: Poslovni dogodek t. 1: Podjetje nabavi za 1.000 EUR materiala, plaa takoj z gotovino. Posledica bilanna sprememba: ZALOGA MATERIALA se za 1.000 povea (A+) in hkrati se BLAGAJNA za 1.000 zmanja (A-). Poslovni dogodek t. 2: Blagajnik poloi 200 EUR na transakcijski raun podjetja. Posledica bilanna sprememba: TRANSAKCIJSKI RAUN se za 200 EUR povea (A+) in hkrati se BLAGAJNA za 200 EUR zmanja (A-). Poslovni dogodek t. 3: Blagajnik dvigne 2.000 EUR s transakcijskega rauna podjetja. Posledica bilanna sprememba: TRANSAKCIJSKI RAUN se za 2.000 EUR zmanja (A-) in hkrati se BLAGAJNA za 2.000 EUR povea (A+).

21

Temeljne raunovodske informacije 1

Vaja 1: Po zgledu prejnjih treh poslovnih dogodkov opiite posledino bilanno spremembo za spodaj navedene poslovne dogodke: Poslovni dogodek t. 4: Podjetje nabavi opremo za 120.000 EUR dolni znesek takoj nakae s transakcijskega rauna. Posledica bilanna sprememba: Poslovni dogodek t. 5: Kupec poravna svoj dolg v viini 50.000 EUR s ekom Posledica bilanna sprememba: Poslovni dogodek t. 6: Knjiijo vnovenje prejetih ekov za 50.000 EUR. Posledica bilanna sprememba:

Vaja 2: Poizkusite poiskati e kaken poslovni dogodek, ki bi povzroil prvo bilanno spremembo A+, APoslovni dogodek t. 7: Posledica bilanna sprememba:

22

Temeljne raunovodske informacije 1 II. BILANNA SPREMEMBA

je tista, pri kateri se vrednost nekega sredstva na AKTIVI povea in hkrati se vrednost nekega vira sredstev na PASIVI za isti znesek tudi povea; na kratko: A+, P+

Navedimo nekaj poslovnih dogodkov, ki bi povzroili takno bilanno spremembo: Poslovni dogodek t. 1: Podjetje nabavi za 100.000 EUR materiala na kasneje plailo. Posledica bilanna sprememba: ZALOGA MATERIALA se za 100.000 EUR povea (A+) in hkrati se OBVEZNOSTI DO DOBAVITELJEV tudi poveajo za 100.000 EUR (P+). Poslovni dogodek t. 2: Banka odobri in nakae podjetju 200.000 EUR kratkoronega posojila. Posledica bilanna sprememba: TRANSAKCIJSKI RAUN se za 200.000 EUR povea (A+) in hkrati se BANNA POSOJILA poveajo za 200.000 EUR (P+). Poslovni dogodek t. 3: Podjetje prejme brezplano (drugo podjetje mu podari) drobni inventar, vreden 2.000 EUR. Posledica bilanna sprememba: LASTNI KAPITAL se za 2.000 EUR povea (P+) in hkrati se DROBNI INVENTAR za 2.000 EUR povea (A+).

Vaja 3: Po zgledu prejnjih treh poslovnih dogodkov opiite posledino bilanno spremembo za spodaj navedene poslovne dogodke: Poslovni dogodek t. 4: Podjetje nabavi opremo za 120.000 EUR dolni znesek bodo poravnali kasneje. Posledica bilanna sprememba: 23

Temeljne raunovodske informacije 1 Poslovni dogodek t. 5: Podjetje nabavi novo opremo vredno 300.000 EUR na kredit. Posledica bilanna sprememba: Poslovni dogodek t. 6: Bodoi kupec izdelkov nakae podjetju avans predujem predplailo 10.000 EUR. Posledica bilanna sprememba: Vaja 4: Poizkusite poiskati e kaken poslovni dogodek, ki bi povzroil drugo bilanno spremembo A+, P+ Poslovni dogodek t.7: Posledica bilanna sprememba: BILANNA SPREMEMBA

III.

je tista, pri kateri se vrednost nekega sredstva na AKTIVI zmanja in hkrati se vrednost nekega vira sredstev na PASIVI za isti znesek tudi zmanja; na kratko: A-, P-

Navedimo nekaj poslovnih dogodkov, ki bi povzroili takno bilanno spremembo: Poslovni dogodek t. 1: Dobavitelju podjetje nakae 50.000 EUR. Posledica bilanna sprememba: TRANSAKCIJSKI RAUN se za 50.000 EUR zmanja (A-) in hkrati se OBVEZNOSTI DO DOBAVITELJEV tudi zmanjajo za 50.000 EUR (P-). Poslovni dogodek t. 2: Banki podjetje nakae za vrailo kredita 200.000 EUR. Posledica bilanna sprememba: TRANSAKCIJSKI RAUN se za 200.000 EUR zmanja (A-) in hkrati se BANNA POSOJILA zmanjajo za 200.000 EUR (P-).

24

Temeljne raunovodske informacije 1 Poslovni dogodek t. 3: Podjetje brezplano odstopi ( podari drugemu podjetju) drobni inventar, vreden 2.000 EUR Posledica bilanna sprememba: LASTNI KAPITAL se za 2.000 EUR zmanja (P-) in hkrati se DROBNI INVENTAR za 2.000 EUR zmanja (A-).

Vaja 5: Po zgledu prejnjih treh poslovnih dogodkov opiite posledino bilanno spremembo za spodaj navedene poslovne dogodke: Poslovni dogodek t. 4: Podjetje z gotovino poravna dolg dobavitelju za 600 EUR. Posledica bilanna sprememba: Poslovni dogodek t. 5: Zaposlenim nakaejo e obraunane plae 40.000 EUR. Posledica bilanna sprememba: Poslovni dogodek t. 6: Podjetje nakae dravi (davnemu uradu) obraunani davek 10.000 EUR. Posledica bilanna sprememba: Vaja 6: Poizkusite poiskati e kaken poslovni dogodek, ki bi povzroil tretjo bilanno spremembo A-, PPoslovni dogodek t. 7: Posledica bilanna sprememba:

25

Temeljne raunovodske informacije 1 IV. BILANNA SPREMEMBA

je tista, pri kateri se vrednost neke obveznosti do vira sredstev na PASIVI povea in hkrati se vrednost neke druge obveznosti do virov sredstev na PASIVI za isti znesek zmanja; na kratko: P+, P-

Navedimo nekaj poslovnih dogodkov, ki bi povzroili takno bilanno spremembo: Poslovni dogodek t. 1: Dobavitelju podjetje poravna 50.000 EUR z odobrenim bannim posojilom. Posledica bilanna sprememba: BANNA POSOJILA se za 50.000 EUR poveajo (P+) in hkrati se OBVEZNOSTI DO DOBAVITELJEV zmanjajo za 50.000 EUR (P-). Poslovni dogodek t. 2: Podjetje polje dobavitelju v zavarovanje dolga menico za 2.000 EUR. Posledica bilanna sprememba: OBVEZNOSTI DO DOBAVITELJEV se za 2.000 EUR zmanjajo (P-) in hkrati se IZDANE MENICE poveajo za 2.000 EUR (P+). Poslovni dogodek t. 3: e nerazporejen dobiek poslovnega leta v viini 100.000 EUR porabijo za oblikovanje rezerv. Posledica bilanna sprememba: LASTNI KAPITAL NERAZPOREJEN DOBIEK se za 100.000 EUR zmanja (P-) in hkrati se LASTNI KAPITAL - REZERVE za 100.000 EUR povea (P+).

Vaja 7: Po zgledu prejnjih treh poslovnih dogodkov opiite posledino bilanno spremembo za spodaj navedene poslovne dogodke: Poslovni dogodek t. 4: Podjetje najame kratkorono posojilo za izplailo pla, ki jih dolgujejo zaposlenim 60.000 EUR. Posledica bilanna sprememba: 26

Temeljne raunovodske informacije 1 Poslovni dogodek t. 5: Za poravnavo dolgov do dobaviteljev najamejo kratkoroni banni kredit 50.000 EUR Posledica bilanna sprememba: Vaja 8: Poizkusite poiskati e kaken poslovni dogodek, ki bi povzroil etrto bilanno spremembo P+, PPoslovni dogodek t. 6: Posledica bilanna sprememba

27

Temeljne raunovodske informacije 1

VIRI
Kolari Branka, Gerenik Anton: Raunovodstvo 1, ubenik 1. izd., 1. natis, DZS, Ljubljana 2002 Batisti Tanja, Raunovodstvo 1, Delovni zvezek 1. izd., 1. natis, DZS, Ljubljana 2002 Turk Ivan, Pojmovnik raunovodstva, financ in revizije: Slovenski intitut za revizijo 1. izd., Ljubljana: Zveza raunovodij, finannikov in revizorjev Slovenije, 2000 Slovenski raunovodski standardi: Zveza raunovodij, finannikov in revizorjev Slovenije, Ljubljana 2006 Revije Obrtnik Revije za raunovodstvo in finance (IKS)

28