november 2010, leto III, tevilka 11

Za trenutke pozabljene teave

Pevski zbor drutva upokojencev Jesenice praznuje letos petdesetle tnico obstoja. Pridite, so me povabili, praznujte z nami. Petek je zadnji delovni dan v tednu, ko e obupno potrebujem poitek, ko komaj akam, da se za dva dni umaknem med borovce in smreke, da lahko na samotnem tavanju po irnih planjavah mojega hriba v miru pretehtam vse, kar se je zgodilo med tednom, premislim, kaj smo v upokojenski zvezi naredili dobrega in kje se nam je zatikalo, ter zberem novo energijo za naprej. Utrujena sem in brezvoljna, prav teko se od pravim kamorkoli. Ta petek so me akali tudi vnuki. Tolikokrat sem se jim e zaradi dela v ZDUS izneverila, da se me bodo e odrekli. Ko me je poklical predsednik DU Jesenice Boris Janez Bregant, sem se mu e zaela opravievati. Ne morem, sem dejala, tokrat moram k vnukom. To razumejo vsi dedki in babice. Pa sem setela ure, ki jih potrebujem, da zadostim prvim in drugim, pa se je nekako e izlo. Sreanje je bilo enkratno. lovek ob vsakodnevnem delu kar pozabi, kako zelo ga sprostita petje in dobra volja. Kako ga spodbudi energija teh, ki se sreujejo vsak teden in pojejo, da bi razveseljevali sebe in druge. Kako lahko je pozabiti na lastne teave in utrujenost, ko vidi na odru loveka, ki brez palice ne more ve stati, poje pa kot slavek, ki hoe peti in hoe nastopiti. Vsa utrujenost in slaba volja me je minila, roke so me bolele od ploskanja. Ti dve uri sta mi izbrisali vse stiske, s katerimi sem se sooala med tednom. Pevci in pevke so mi prinesli to liko nove energije in poleta, kot mi ga nikoli ne more prinesti premilje vanje v domai samoti in tehtanje, kaj sem naredila prav in kaj narobe. Med posluanjem ubranih glasov sem se zavedla, kako pomembno je njihovo delo. V petdesetih letih se je zamenjalo 6 generacij pevcev, 5 ali 6 zborovodij, druila jih je potreba po petju, po druenju, po smehu, po radosti ob pevskih uspehih. Najbr nikoli niso niti pomislili na to, da s petjem skrbijo za svoje zdravje, da s pevskimi nastopi skrbijo za zdravje nas, poslualcev, ko nam s pesmijo ogrejejo srca, ko skrbijo za pomla jevanje zbora, skrbijo za medgeneracijsko soitje, s svojo vztrajnostjo na Jesenicah drita zbor skupaj vodja mokega pevskega zbora Franc Jelenc in zborovodkinja Marija Mesari, pa nam vsem, starim in mladim, sporoajo, da je starost lahko lepa, e jo le zna osmisliti in e se zna sprijazniti s tegobami, ki jih prinaa. Petje pomaga. e na mnoga uspena leta, slavki z Jesenic! Mateja Kouh Novak

vsebina
Drutvena obvestila 2 Sprejeti zakoni, zakoni v obravnavi 4 Za varno in zdravo starost 6 Evropska listina pravic in odgovornosti starejih 7 Zakljuena projekta SETIP in LARA 12 Sklepi sej ZDUS 14
Zakljuno sreanje udeleencev projekta LARA, Hamburg, str.12

Drutvena obvestila
as je za digitalno televizijo
Analogni televiziji se as hitro izteka, saj bodo 1. decembra po vsej dravi nepreklicno izklopili analogne oddajnike. O prehodu na digitalno televizijo se sicer veliko govori in pie, nanj nas opozarjajo objave na televiziji, a se vseeno utegne zgoditi, da bo koga 1. decembra na televizijskem zaslonu presenetilo sneenje. Marsikoga skrbi, da bo moral kupiti nov televizor; a brez strahu, televizijske oddaje boste lahko e naprej gledali s starim televizorjem, le digitalni sprejemnik (pretvornik) boste morda morali kupiti, pa e to nikakor ne vsi, le tisti, ki uporabljate bodisi klasino televizijsko anteno, pa naj bo zunanjo, na strehi ali balkonu, bodisi manjo sobno, nimate pa najnovejega televizorja. e ne veste, kakno anteno uporabljate, vpraajte soseda ali prosite za nasvet sorodnika. Omenimo e, da boste lahko zdajnjo televizijsko anteno uporabljali tudi za sprejem digitalnega signala, morda jo boste morali le malo drugae obrniti. Najceneji digitalni sprejemniki (pretvorniki) stanejo kakih 45 evrov, za 60 ali 70 evrov pa dobite modele, ki podpirajo visoko loljivost in znajo snemati. e uporabljate kabelsko ali internetno televizijo, ste lahko brez skrbi, saj vas izklop analognih oddajnikov ne bo prizadel in tudi po 1. decembru bo vse ostalo tako kot doslej. Vsem, ki so zaradi ogroenega socialnega poloaja oproeni plaila RTV prispevka, bo osnovni digitalni sprejemnik (pret vornik) kupila drava. Predvsem pa z nakupom digitalnega sprejemnika (pretvornika) ne odlaajte do zadnjega dne, saj se utegne zgoditi, da jih bo takrat ponekod zmanjkalo, poleg tega pa veina oddajnikov e nekaj asa oddaja v digitalni tehniki, tako da lahko po skoraj vsej Sloveniji e danes preklopite na digitalno televizijo. V teh nekaj vrsticah seveda nismo mogli povedati vsega, kar bi vas utegnilo zanimati. e imate dostop do interneta, boste dodatne informacije nali na spletni strani www.digitv.si, sicer pa pokliite na brezplano telefonsko tevilko 080 22 22, kjer vam bodo z veseljem razloili vse potrebno. Sporoilo ministrstva za visoko olstvo, znanost in tehnologijo

Izel rokovnik inkoledar2011

Mini prironik o pravicah in soodgovornosti starejih. V njem boste nali vse pomembne telefonske tevilke, sezname centrov za socialno delo, domov starejih obanov, varuhov pacientovih pravic po pokrajinah, zanimivosti s podroja zdravstva, zdravil ipd. Prironik z rokovnikom je namenjen starejim, DU, prosto voljcem in drugim uresnievalcev programov za stareje. Naroite ga lahko pri zalobi POZOJ, 3320 Velenje, Efenkova cesta 61, telefon 03/897 01 22 ali 041/610 371 ali po e-poti info@pozoj.si Cena 10 izvodov je po 6.80 evra izvod, e ve izvodov pa po ceni na izvod 5,44 evra.

Strokovna predavanja
Obveamo drutva upokojencev in posameznike, da imamo vdecembru e nekaj prostih terminov zauvodna predavanja delavnice Ravnanje zosebami z demenco. Prijave sprejemamo na tel. tev.: 051 442 497. Predavanja so brezplana.
Ana Cajnko, vodja projekta RESje

Obiskujte strani www.zdus-zveza.si

ZDUS plus je interni obveevalec Zveze drutev upokojencev Slovenije in ni v prodaji. Uredniki odbor: Mimi Kidri, Olga Rems, Lada Zei in Matja Vizjak, urednik. Fotografije: fotosluba ZDUS. Nepodpisani lanki so uredniki oz. info.zdus. Naklada 5.000 izvodov.

Sprejeti zakoni, zakoni v obravnavi

Prve pripombe ZDUS k predlogu zakona o davku na nepreminine
I. Kratka vsebina predloga zakona
Zakon naj bi stopil v veljavo 1. januarja 2011, prvi pa bi lastniki nepreminin morali plaati davek za leto 2011. Najnija davna stopnja bo 0,03 odstotka in ne bo omejena navzgor. Davna osnova bo 80 odstotkov posploene trne vrednosti nepreminin. Olajave za stanovanjske nepreminine niso predvidene. Prvo leto bodo davne stopnje po posameznih obinah zakonsko doloene. Predlagatelj navaja, da je namen zakona zagotoviti celovit, enoten in pravien sistem obdavitve nepreminin ter s tem zagotoviti za obine primeren vir finannih sredstev. Odpravljen bo davek na nepreminine po zakonu o davkih, pa nadomestilo za uporabo stavbnih zemlji in pristojbina za vzdrevanje gozdnih cest, ki jo plaujejo lastniki gozdnih zemlji. Obdavene bodo vse nepreminine v Sloveniji, vtevi kmetijska zemljia in druge kmetijske nepreminine. Davna osnova bo doloena na podlagi posploene trne vrednosti, ki jo s sistemom mnoinega vrednotenja nepreminin izraunava Geodetska uprava RS. Zavezanci za plailo bodo vsi lastniki nepreminin, ki bodo 1. januarja v letu, za katerega se odmerja davek, vpisani v register nepreminin. Najnija predvidena davna stopnja bo 0,03 odstotka od 80 odstotkov posploene trne vrednosti, viino davne stopnje pa bodo doloale obine. Davna stopnja navzgor ni omejena. Davna stopnja se bo lahko razlikovala v odvisnosti od vrste nepreminine, kar bo omogoalo uresnievanje nepremininske in prostorske politike obin. Oprostitev plaila davka je predvidena za nepreminine, ki so javno dobro lokalnega ali dravnega pomena, za kulturne spomenike, objekte, ki se uporabljajo za verske dejavnosti in nepreminine v lasti tujih drav in mednarodnih organizacij. Druge oprostitve, o katerih se je veliko ugibalo (denimo oprostitev plaila do doloene stanovanjske povrine glede na tevilo stanovalcev), niso predvidene. Davne stopnje za leto 2011 bodo zakonsko predpisane. Najnija davna stopnja je predpisana za obini Destrnik in Komenda (0,028 odstotka), najvija pa za obino alevci (0,375 odstotka). e ne bo sprememb, bodo obine za leto 2012 same doloile davne stopnje. Predlog novega zakona ima nekaj pomanjkljivosti, ki bi jih
4

moral zakonodajalec odpraviti. Ena od pomanjkljivosti je, da bo moral lastnik nepreminine skrbeti za pravilnost podatkov o lastnitvu v registru nepreminin, kar pa v sodobni informacijski drubi, kjer so vse pomembne evidence elektronsko vodene, ni sprejemljivo. Nadalje bo problem zagotovo to, da ne bo doloena zgornja meja davne stopnje. Problem je tudi davna osnova (posploena trna vrednost), ki smo jo pridobili z mnoinim vrednotenjem nepreminin, ki poteka v Geodetski upravi RS. Poleg navedenih pomanjkljivosti predloga zakona o davkih na nepreminine, je Zveza drutev upokojencev Slovenije k posameznim reitvam sprejela e druge pripombe k posameznim lenom zakona.

II. Pripombe ZDUS k posameznim lenom predloga zakona o davku na nepreminine

1. Obveznost lastnika nepreminine, da sam skrbi za pravilnost podatkov o lastnitvu v registru nepreminin. Prva pomanjkljivost zakona, na katero opozarjamo, je obveznost lastnika nepreminine, da sam skrbi za pravilnost podatkov o lastnitvu, vpisanih v register nepreminin. Ocenjujemo, da je ta obveznost lastnika nepreminin v sodobni informacijski drubi, kjer so vse pomembne evidence elektronsko vodene, ni sprejemljiva. Podatki v registru nepreminin bi se morali samodejno usklajevati s podatki v zemljiki knjigi in v drugih evidencah. To bi omogoalo samodejno odmerjanje davka vsem lastnikom posamezne nepreminine v posameznem letu glede na trajanje lastnitva. Ker bodo morali zavezanci sami skrbeti za ustreznost podatkov v registru nepreminin, lahko priakujemo, da bo prihajalo do zlorab. 2. K 6. lenu - Zgornja meje davne stopnje ni doloena Predlog zakona v 2. t. lena 6 doloa , da obina doloi stopnjo davka v viini najmanj 0,03 odstotka, zgornja meja davne stopnje ni doloena. Avtorji predloga zakona sicer zagotavljajo, da naj predlagani davek ne bi bil viji od zdajnjega nadomestila za uporabo stavbnega zemljia, vendar predlog zakona v nobenem lenu nobeni obini ne prepreuje, da bi davek dvignila na 1 odstotek ali celo ve.

Tako obstaja bojazen, da se bo viina davka prilagajala dnevni politiki in finannim potrebam v lokalnem okolju. V obrazloitvi predloga avtorji zagovarjajo enakopravnost obdavitve, vendar z navzgor neomejeno stopnjo omogoajo, da obdavitev ne bo enakopravna in prepuajo lokalnim politikom del socialne politike, ki bi jo sicer morali uveljavljati na dravni ravni,. 3. K 4. lenu - Davna osnova (posploena trna vrednost) Pripomba zadeva davno osnovo (80 odstotkov posploene trne vrednosti), ki je pridobljena z mnoinim vrednotenjem nepreminin, ki poteka v Geodetski upravi RS. Tako je z mnoinim vrednotenjem doloena vrednost nepreminin, ki naj bi bile bolj ali manj podobna trnim vrednostim. Ker pa prenove starejim nepremininam dvigajo trno vrednost, se bo dvignila tudi davna osnova in posledino tudi davek. Davek bo tako neposredno zaviral vlaganja v prenovo zgradb za zmanjanje kodljivih vplivov na okolje ali vlaganja v energetsko manj potratne nepreminine. Pri nizki davni stopnji bo vpliv seveda majhen, a im vija kot bo stopnja, veji bo tudi vpliv. Zakon bi bilo treba popraviti tako, da bo spodbujal vlaganja v okolju prijazneje stavbe. 4. Olajave za stanovanjske nepreminine V zakonu ni predvidena davna olajava na osebo po kvadraturi stanovanjske nepreminine. Tako zakon doloa obdavitev nepreminine ne glede na tevilo stanovalcev. Zakon ne upoteva socialne komponente lastnikov in uporabnikov nepreminin. Predlagamo, da zakon, upotevaje socialne razmere lastnikov ali uporabnikov nepreminin, uveljavi ustrezno davno oprostitev na osebo po kvadraturi nepreminine, kot to predvidevajo drugi predpisi, na primer novi zakon o socialno varstvenih prejemkih, ki se glede doloanja povrinskih stanovanjskih normativov sklicuje na normative, ki jih doloa pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem. 5. K 11. lenu Fizinim osebam ni mogoe odpisati davka 11. len predloga zakona o davku na nepreminine ne glede na dolobo zakona, ki ureja davni postopek, izrecno ne dopua odpisa davka na nepreminino, ko bi bilo zavoljo plaila davka ogroeno preivljanje davnih zavezancev in njihovih druinskih lanov. Iz obrazloitve zakona sledi, da se v primeru neplaila davka na nepreminine fizinim osebam davka ne odpie, saj razpolagajo z ustreznim premoenjem, ki v skrajnih primerih omogoa poplailo davka. Menimo, da je taka reitev skrajno nesocialna in zato tudi ni sprejemljiva. Poleg navedeghnega tudi ni dopustno, da zakon o davku na nepreminine za davne zavezance doloa stroje pogoje, kot jih za primer odpisa ali delnega odpisa davka doloa

zakon o davnem postopku (v nadaljevanju: ZDavP-2), ki omogoa odpis ali delen odpis davka. Navedena reitev zakona bo globoko posegla v najbolj obutljive socialne primere posameznika davnega zavezanca in njegovih druinskih lanov, ki mu kljub temu, da razpolaga z ustreznim premoenjem, ne bo mogoe odpisati davka tudi v primeru, e bi bilo s plailom davne obveznosti ogroeno preivljanje davnega zavezanca in njegovih druinskih lanov. Nesprejemljivost take reitve utemeljujemo z dejstvom, da veina posameznikov, ki bodo zavezanci za plailo davka na nepreminino, uporabljajo nepreminino kot stanovanje zase in za svoje druinske lane. Zato predlagamo, da se v celoti rta besedila 11. lena zakona ali pa naj zakon glede monosti odpisa davka na nepreminino loeno obravnava tiste davne dolnike, ki jim nepreminina predstavlja stalno prebivalie, in tiste davne dolnike, ki nepreminine ne uporabljajo kot stanovanje, temve jo dajejo v najem, ali pa gre za poitniko hio ali stanovanje. 6. K 12. lenu Izvrba na nepreminino V povezavi z dolobo 11. lena zakona, ki ne dopua odpisa davka, tudi nista sprejemljivi doloba lena 12 (izvrba na nepreminino) in doloba lena 13 (konverzija terjatve v lastniki dele). 12. len zakona doloa, da se davna izvrba na nepreminini lahko opravi tudi tedaj, ko je razlika med vrednostjo nepreminine in davnim dolgom nesorazmerno velika, kar bo pomenilo, da bo lahko davni zavezanec, ki je hkrati davni dolnik. na podlagi te zakonske reitve zaradi sorazmerno nizkega zneska davnega dolga izgubil svojo nepreminino, katere vrednost je neprimerno vija, kot je davni dolg. Taka reitev bi pomenila odstop in neupotevanje dolobe 142. lena ZDavP-2 o sorazmernosti davne izvrbe. Predlagamo, da zakon postopek za davno izvrbo na nepremininah obravnava skladno z dolobo 142. lena ZDavP-2, saj vsaka druga reitev ni sprejemljiva. 7. K 13. lenu Konverzija terjatve v lastniki dele Prav tako ni sprejemljiva doloba 13. lena, kjer uvaja monost posebne ureditve konverzije davnega dolga ali terjatve iz naslova davka na nepreminine in spet pomeni drugano reitev, kot jo doloa 92. len ZDavP-2. V skladu z navedenim, predlagamo rtanje tako lena 12 kot lena 13, saj je postopek davne izvrbe in konverzije davnega dolga primerno urejen v ZDavP-2.

Obiskujte strani www.zdus-zveza.si

5

Za varno in zdravo starost

Izobraevanje za varno in zdravo starost se mora zaeti e veliko pred tem, ko tevilne tegobe spremenijo ivljenje starega loveka. Najbolje bi bilo, e bi se o tem, kaj nas aka v starosti, pouili takrat, ko smo e aktivni in e ni okrnjena sposobnost pomnjenja in dojemljivosti, zaradi esar je moen pravoasen razmislek o nekaterih spremembah, ki bodo s starostjo postale nujne in neizbene. Stareji lovek teko hodi po stopnicah, e tee si sam po stopnicah prinese, kar potrebuje iz trgovine in podobno. Na primernost bivalia je treba misliti veliko prej, preden nas dohiti opeanost telesa. Za pravoasno spremembo bivalia je treba poskrbeti e takrat, ko smo sveega duha in sposobni zamenjati okolje, se navaditi nanj in v njem med sosedi pridobiti prijatelje. im stareji je lovek, tem manj sposoben je zamenjati bivalie, nanj se le teko navadi, novo okolje ga plai, novi ljudje ga odbijajo. Misliti na te rei pravoasno je treba tudi zato, ker so v aktivnem ivljenju finanne monosti veje kot v asu, ko je loveku na voljo le skromna pokojnina. S tem je povezana tudi misel na ureditev skromnega doma, kajti stareja oseba ne potrebuje vsega tistega, kar potrebuje mlada druina, po drugi strani pa stareja oseba za varno bivanje doma potrebuje drugano opremo, in to od primernejega leia do dobre komunikacijske opreme. Radio, televizor in prenosni telefon, pa tudi raunalnik si je dobro omisliti takrat, ko smo se e sposobni nauiti, kako delujejo te rei. No, seveda se lahko vsega tega posameznik naui tudi pozneje, vsaj prvo obdobje tretjega ivljenjskega obdobja je veinoma e primerno za pridobivanje novih znanj. Med najnujneje priprave na tretje ivljenjsko obdobje, ki se zanejo e zelo zgodaj, pa sodi pozornost, ki jo mora lovek namenjati svojim vsakodnevnim navadam, higienskim, prehrambnim, rekreativnim in druabnim. Na vseh teh ravneh so potrebna pravila, ki si jih mora starajoi se lovek sam doloiti, e si jih ni e prej, in pri pravilih in navadah nepopustljivo vztrajati. Nepoueni ljudje pogosto zabredejo v starost, ne da bi se zavedali nevarnosti, ki preijo nanje. Druabno ivljenje poasi usiha in ne mine dolgo, da se ljudje neopazno znajdejo v socialnem vakuumu, da vse manj hodijo iz hie, temu primerno se tudi higiensko in prehrambeno zanemarjajo, saj ni ve niesar in nikogar, ki bi jih spodbujal. Mogani pred televizijo poasi zaspijo, ob slabi prehrani shirajo, demenca je vsak dan bolj opazna, umazanija, samota in naposled je tu e depresija. Pomo od zunaj vasih sicer pride v obliki prostovoljcev, a najvekrat prepozno. rn scenarij, ki ga je treba predvideti in prepreiti. Problemi, le povrno nateti, ne pestijo samo slovenskih starostnikov, ampak hkrati tudi vse stareje generacije v Evropi. Prav zato se je v Evropski skupnosti izkristalizirala ideja, da je treba ljudi nauiti vsega, kar morajo vedeti in poznati na pragu tretjega ivljenjskega obdobja. Najprej se je projekt, imenovan Lena osredotoil na ustvarjanje specifinih modulov uenja, s katerimi je mogoe spodbujati sposobnosti posameznika za pravilno odloanje, sodelovanje, za izboljanje samozavesti in ga hkrati navajati k vzdrevanju fizinega in duevnega zdravja v poznih letih ivljenja. Nadgradnja spoznanj iz Lene je bil projekt Lara, ki je zastavljene teorije, izdelke in promocijske tehnike preizkusil s skupinami uencev in izobraevalcev. Slovenski partner je bila ZDUS. Prironik projekta Lara, ki se mu je ZDUS aktivno pridruila, je izel te dni, namenjen pa je najprej tistim, ki uijo odrasle, nato tistim, ki financirajo, trijo in upravljajo vseivljenjsko uenje in izobraevanje odraslih, pa tudi tistim, ki izobraujejo izobraevalce, na koncu pa seveda vsakemu posamezniku, ki razmilja o svojem staranju in o odloitvah, ki jih je potrebno sprejeti pri tem. Ovire, ki jih je treba preskoiti pri uenju stareje populacije, so tevilne, a premagljive, kar je dokazal poskusni projekt v dravah Evropske unije. Na nas je, da ga skuamo spraviti v ivljenje in imeti korist od tega. Lada Zei

Evropska listina pravic in odgovornosti starejih!

Preambula
Evropska listina pravic in odgovornosti starejih, potrebnih dolgotrajne oskrbe in podpore. lovekovo dostojanstvo je nedotakljivo. Starost in odvisnost sama po sebi ne upraviujeta omejevanja katerekoli od neodtujivih lovekovih pravic in dravljanskih svoboin, kot jih priznavajo mednarodni standardi in kot so vtkane v demokratine ustave. Vsakdo ima ne glede na spol, starost ali odvisnost pravico, da te pravice in svoboine uiva, in vsak posameznik je pooblaen, da brani svoje lovekove pravice in svoboine. Tistim starejim, za katere je bolj verjetno, da bo njihova oskrba postala odvisna od drugih, Evropska unija priznava in spotuje pravico do ivljenja v dostojanstvu in neodvisnosti ter do vkljuenosti v drubeno in kulturno ivljenje (Listina temeljnih pravic EU, 25. len). Sleherno krenje teh pravic, e ga povzroita starost in odvisnost, se mora opirati na jasne zakonske temelje in pregledne zakonske postopke, biti mora sorazmerno, odprto za revizijo in predvsem obravnavano tako, da bo v najboljo korist prizadete osebe. Neupotevanje in podcenjevanje teh pravic je treba obravnavati kot nekaj, kar ni sprejemljivo. Drave lanice morajo izoblikovati politike, ki krepijo te pravice v domaem okolju in v institucionalni oskrbi, ter podpirati tiste, ki uveljavljajo te pravice. Evropska listina pravic in odgovornosti starejih, potrebnih dolgotrajne oskrbe in podpore Ko partnerji v projektu EUSTACEA v okviru programa Daphne III zoper zlorabo starejih predlagajo to evropsko listino pravic in odgovornosti starejih, potrebnih dolgotrajne oskrbe in podpore, elijo v dravah lanicah EU spodbuditi razpravo o vpraanju, kako je mogoe na najprimerneji nain priznavati in uveljavljati pravice najbolj ranljivih starejih ljudi. Njihov cilj je, da bi bili glas teh starejih in da bi zagotovili, da jih bo sliala vsa druba. lanice AGE in partnerji v projektu poudarjajo, da staranje ni povezano s krenjem pravic, obveznosti in odgovornosti posameznika, opozarjajo pa na to, da je lahko lovek stalno ali zaasno oviran ter tako ni sposoben braniti svojih pravic. Listina ugotavlja, da enske predstavljajo veliko veino krhkih in ranljivih starejih: v Evropi sta kar dve enski od treh prebivalcev, ki imajo ve kot 80 let. Od tega jih ve kot tretjina trpi zaradi alzheimerjeve bolezni ali demence ter so zato toliko bolj izpostavljene zlorabam. Zdravja in dolgotrajne oskrbe, vkljuno s preventivnimi ukrepi in zgodnjim zdravljenjem, ne bi smeli obravnavati kot stroek, marve kot nalobo, od katere imajo korist vse starostne skupine. Zdravstvena oskrba in storitve dolgotrajne oskrbe v EU bi morale temeljiti na medgeneracijski solidarnosti ter odsevati dolobe Lizbonske pogodbe, v kateri je reeno, da se EU bojuje proti socialni izkljuenosti in diskriminaciji ter spodbuja socialno pravinost in varstvo, enakost mokih in ensk, solidarnost med generacijami in varstvo pravic otroka. Evropska listina pravic in odgovornosti starejih, potrebnih dolgotrajne oskrbe in podpore 5. Stanje odvisnosti od drugih in ranljivost sta zapletena pojava: tako stareji sami, kot tudi njihove druine, poklicni in prostovoljni oskrbovalci bi morali upotevati navedene pravice. Namen listine je olajati starejim dostop do njihovih temeljnih pravic. Cilj listine ni nadomestiti, marve dopolniti in podpreti listine in druge ukrepe, ki so e uveljavljeni v nekaterih dravah Evropske unije. Prav tako je namen Listine okrepiti zavest ire javnosti, opozoriti na pravice vse vejega tevila ljudi, ki so uporabniki dolgotrajne oskrbe, ter spodbujati najbolje prakse v dravah lanicah in prek njihovih meja. Gre za pravice, ki dandanes e niso v celoti upotevane, naa elja pa je, da bi bile. V tem duhu si listina prizadeva, da bi postala referenni dokument, ki postavlja v ospredje temelja naela in pravice, potrebne za dobro poutje tistih, ki so zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti odvisni od pomoi in oskrbe drugih. Spremljevalni prironik listino dopolnjuje in pojasnjuje. Predstavlja sestavni del listine in jo osvetljuje s tevilnimi primeri izkuenj in pobud, ki so jih odkrile partnerske organizacije, ki so sodelovale pri nastajanju osnutka. Prironik naj bi vsem dejavnikom omogoil, da si prisvojijo naela, navedena v listini, in jih prilagodijo svojemu nacionalnemu ali lokalnemu kontekstu.

len 1
Evropska listina pravic in odgovornosti starejih, potrebnih dolgotrajne oskrbe in podpore Pravica do dostojanstva, telesne in duevne blaginje, svobode in varnosti. Ko se starate in ko lahko postanete odvisni od pomoi in oskrbe drugih, e naprej ohranjate pravico, da drugi upotevajo vae loveko dostojanstvo, telesno in duevno blaginjo ter svobodo in varnost. e zlasti imate pravico do: 1.1. Upotevanja svojega lovekega dostojanstva in blaginje ne glede na starost, raso, barvo koe, narodnost ali drubeni izvor, finanna sredstva, preprianje, spol ali spolno usmerjenost ter identiteto in stopnjo oskrbe in pomoi, ki jo potrebujete. 1.2. Upotevanje in varovanje svojega telesne, duevne, psiholoke, ustvene, finanne in gmotne blaginje. Telesna blaginja pomeni: 1.2.1. Upotevanje in varovanje vae telesne blaginje in varstvo pred sleherno obliko telesne zlorabe, ki vkljuuje: trpinenje in zanemarjanje, nedohranjenost in dehidracijo, izrpanost, prenaanje prekomerne vroine ali mraza ter sleherno telesno bolezen, ki bi jo bilo mogoe prepreiti . 7

1.2.2. Varnost pred sleherno obliko spolne zlorabe ali trpinenja. Psihina in ustvena blaginja pomeni: 1.2.3. Upotevanje in varovanje vae psihine in ustvene blaginje ter varovanje pred sleherno obliko psihine ali ustvene zlorabe in trpinenja. 1.2.4. Priakovanje, da vam drugi ne bodo namerno povzroali obutkov nelagodnosti in nemira, obutkov manjvrednosti in potlaenosti. 1.2.5. Varnost pred slehernim poskusom, da bi vas loili od drugega, s katerim elite biti. Finanna in gmotna varnost pomeni: 1.2.6. Varnost pred sleherno in vsakrno obliko finanne in gmotne zlorabe. 1.2.7. Priakovanje, da bodo tisti, ki skrbijo za vae denarno in gmotno premoenje, ko tega ne zmorete sami, ravnali v vao najboljo korist. 1.2.8. Pravico, da ohranjate svoje rei pri sebi, dokler se jim sami ne odreete. Vaa pravica je, da ste varni pred monostjo, da vas silijo k spreminjanju svoje poslednje volje ali k odstopanju kakrnihkoli finannih ali gmotnih sredstev, ki so po zakonu vaa. Varovanje pred zdravstveno in farmakoloko zlorabo pomeni: 1.2.9. Varstvo pred sleherno zdravstveno in farmacevtsko zlorabo, trpinenjem in zanemarjanjem, vkljuno z neustreznim, nepotrebnim ali pretiranim zdravljenjem ter uporabo zdravil ali odrekanjem zdravljenja. Varovanje pred zanemarjanjem pomeni: 1.2.10. Varstvo pred zanemarjanjem in pomanjkanjem prizadevnosti pri zagotavljanju pomoi, oskrbe ali zdravljenja. 1.3. Varstvo pred gronjami ne glede na njihovo naravo. Omogoeno vam mora biti, da se boste v svojem okolju in z ljudmi okoli sebe poutili varne in mirne. 1.4. Dostopnost do socialnega varstva in socialnega skrbstva.

2.3. Pravico imate ohraniti nadzor nad svojo lastnino in dohodkom ter opravljati finanne in pravne posle ter postopke pred oblastmi. Pravico imate zahtevati vso pomo, ki jo potrebujete v ta namen. 2.4. Pravico imate imenovati ustreznega skrbnika, ki vas bo zastopal in sprejemal odloitve v vao korist. 2.5. Preden sprejmete odloitev o poteku zdravljenja, imate pravico zahtevati e drugo mnenje o svojem zdravstvenem stanju. 2.6. Pravico imate dobiti dovolj asa za skrben razmislek o svojih od loitvah, za dostop do ustreznih dokumentov in za sprejem odloitve, potem ko ste dobili neodvisno informacijo, nasvet in usmeritev. 2.7. e se zgodi, da odloitve ne morete sprejeti sami ali se sami izrekati, imate pravico, da opustite vnaprejnja navodila o tistih odloitvah, ki se zadevajo vao oskrbo in ki naj jih izpelje izbrani skrbnik. Vae elje morajo biti upotevane vedno, etudi niso izraene z besedami ali pa jih izrazi skrbnik, ki ste ga doloili. Omejitve samoopredeljevanja: 2.8. Ne smete biti rtev nikakrne oblike telesne ali duevne prisile, razen v primeru, ko gre za sorazmeren odziv na potencialno tve ga nje, da bo povzroena koda. V takem primeru mora biti prisila doloena v preglednem in preverljivem neodvisnem postopku, tako da bo najugodneja za vas, hkrati pa morate imeti tudi monost, da jo prekliete. Ugotavljanje ravni vae duevne sposobnosti za sprejemanje odloitev ni absolutno in tudi ne trajno ter mora biti predmet rednega preverjanja.

len 3
Pravica do zasebnosti Ko se starate in ko lahko postanete odvisni od pomoi in oskrbe drugih, e naprej ohranjate pravico do upotevanja in varovanja svoje zasebnosti in intimnosti. Pravica do zasebnega informiranja in komuniciranja: 3.1. Pravico imate zahtevati od drugih, da upotevajo vao potrebo po zasebnosti. e tako elite, morate imeti prilonost, as in prostor, da ste na samem ali z osebo, ki ste jo izbrali. 3.2. Vao zasebnost je treba obravnavati s spotovanjem ne glede na kraj bivanja ter stopnjo oskrbe in pomoi, ki ju potrebujete. Vsi, ki so vkljueni v pomo, oskrbo in nego, si morajo prizadevati, da se bodo izogibali slehernemu omejevanju vae zasebnosti ali vaih intimnih odnosov. 3.3. Upotevanje vae zasebnosti se kae tudi v upotevanju vaega obutka za spodobnost. Pravico imate, da vas vai oskrbovalci obravnavajo razumevajoe in diskretno. 3.4. Pravico imate do zasebnosti pri dopisovanju. Vaih pisem ali elektronskih sporoil brez vaega dovoljenja ne smejo sprejemati, odpirati ali prebirati tretji. Pravico imate do zasebnih telefonskih klicev. 3.5. Vaa pravica do zasebnosti se mora kazati tudi v zaupnem ravnanju z vaimi podatki in dokumenti. Vai osebni podatki so zakonsko varovani. 3.6. Pravico imate priakovati, da se bo razpravljanje o vaem stanju, oskrbi in zdravljenju, pa naj ste navzoi ali ne - potekalo razumevajoe in diskretno ter z upotevanjem vae zasebnosti.

len 2
Pravica do samoodloanja Ko se starate in ko lahko postanete odvisni od pomoi in oskrbe drugih, e naprej ohranjate pravico do sprejemanja svojih ivljenjskih odloitev ter do spotovanja svobodne volje. Ta pravica zadeva tudi skrbnika, ki ste si ga izbrali sami. Svoboda izbire: 2.1. Pravico imate iveti ivljenje s toliko samoodloanja in neodvisnosti, kolikor vam dopuajo telesne in duevne zmogljivosti, ter pravico dobiti nasvet in pomo za takno ivljenje. 2.2. Pravico imate priakovati, da bo okolje upotevalo vaa mnenja, elje in izbor, eprav niste vei izraanja in niste posebej zgovorni. Pravico imate, da se posvetujejo z vami in da sodelujete v postopku sprejemanja odloitev, ki vas zadevajo. Pravico imate izbrati tak kraj bivanja, ki je prilagojen vaim potrebam, pa naj gre za va dom ali za bivanje v oblikah institucionalnega varstva.

len 4

Obiskujte strani www.zdus-zveza.si

8

Pravica do kakovostne in prilagojene oskrbe Ko se starate in ko lahko postanete odvisni od oskrbe in pomoi drugih, e naprej ohranjate pravico do najbolj kakovostne pomoi in

obravnave, ki bosta krepili vae zdravje in skladni z vaimi osebami in eljami. Kakovost oskrbe: 4.1. Pravico imate do kakovostnih, pravoasnih in dostopnih zdravstvenih in dolgoronih oskrbe s storitvami, ki prilagojene vaim individualnim potrebam in eljam ter brez kakrnekoli diskriminacije. 4.2. Pravico imate, da za vas skrbijo ljudje, ki imajo potrebna znanja za to, da ustreejo vaim potrebam po pomoi, oskrbi in zdravljenju. Ne glede na to, ali za vas skrbijo poklicno osebje, druinski lani ali druge, zaupanja vredne osebe, morajo dobiti in e nadalje pridobivati tiste tehnine, strukturne in finanne vire, ki jim bodo specializirano urjenje in usposabljanje za pomo, ki jo potrebujete. 4.3. Pravico imate do ukrepov, ki prepreujejo slabanje vaega telesnega stanja ali pa ga izboljujejo in ki v najveji moni meri poveujejo vao samostojnost. 4.4. Pravico imate dobiti pravoasno pomo za svoje vsakodnevne potrebe. 4.5. Pravico imate priakovati, da bodo vsi posamezniki, ustanove in poklicne skupine, ki sodelujejo pri vai oskrbi, pomoi in zdravljenju, med seboj komunicirali in sodelovali ter dosledno usklajevali svoje storitve, da vam bodo najbolj koristile. 4.6. Pravico imate do pravoasne pomoi za svoje vsakodnevne potrebe. Prilagojena oskrba: 4.7. e se vkljuite v domsko varstvo, morajo biti pogoji in stroki vaega bivanja podrobno doloeni v pogodbi. Podatki o vaih pravicah in obveznostih morajo biti jasni in pregledni. Pravico imate do ustreznih informacij, preden se vkljuite v ustanovo in v trenutku, ko boste vanjo sprejeti. 4.8. Pravico imate do prostega gibanja v svojem okolju. Pravico imate do pomoi in do spodbujanja svoje mobilnosti. 4.9. Pravico imate priakovati, da bodo upotevane vse tiste strani vae ivljenjske poti in minulega naina ivljenja, ki so za vas pomembne.

len 5
Pravica do zasebne in vaim potrebam prilagojene informacije Pravica do informacije po vaih potrebah, do nasveta in informiranega soglasja Ko se starate in ko lahko postanete odvisni od pomoi in oskrbe drugih, e naprej ohranjate pravico, da zahtevate in dobite svojim potrebam prilagojeno informacijo in nasvet o vseh monosti, ki jih potrebujete za svojo oskrbo, pomo in zdravljenje, da bi lahko na njihovi podlagi sprejemali premiljene odloitve. 5.1. Pravico imate, da ste obveeni o svojem zdravstvenem stanju in o vseh dostopnih monostih zdravljenja in oskrbe. To zajema informacijo in nasvet o monostih za uspeh ali neuspeh ter o morebitnih uinkih zdravil, pregledov ali drugih zdravnikih posegov na vae telesno ali duevno zdravje in vsakodnevno ivljenje ter o dostopnih alternativnih monostih. 5.2. Sami in skrbnik, ki ste ga izbrali, ohranjata pravico dostopa do osebnih zdravstvenih podatkov, in pravico, da zahtevata vpogled v vse dokumente, ki so pomembni za vae zdravje. 5.3. Spotovati je treba tudi vao pravico, da se odreete informiranju. 9

5.4. Pravico imate do informacij o vseh dostopnih prostoasnih dejavnostih, bivalnih monostih in ukrepih socialnega varstva, ki bi vam koristili ne glede na ceno. Omogoiti vam je treba, da sami odloate, kaj od tega si lahko privoite, prav tako pa bi morali dobiti sleherno informacijo, potrebno za premiljeno odloitev. Obveeno soglasje in nasvet: 5.5. Vae soglasje ali soglasje skrbnika, ki ste ga doloili, mora biti doseeno pri odloitvah, ki se zadevajo vao oskrbo in zdravljenje, pa tudi vse posledice vkljuevanja v raziskovalne projekte in medicinske poskuse. 5.6. Pravico imate do pravnega nasveta, zastopanja in obrambe. Pravna pomo vam mora biti zagotovljena, eprav morda zanjo nimate dovolj sredstev. 5.7. Del vae pravice do informiranosti in premiljenega soglasja je tudi vaa pravica do odkritega, taktnega pogovora, v katerem so uporabljeni izrazi, ki so vam razumljivi. 5.8. Sami ali osebe, ki ste jih doloili, imate pravico pridobiti pravoasno, jasno in celovito informacijo o vseh storitvah, ki so vam na voljo. To velja tudi za njihovo ceno in za stroke prilagoditve vaim potrebam. 5.9. Pred podpisom ali dopolnitvijo sporazuma ali pogodbe o institucionalni oskrbi ali drugih storitvah imate pravico do popolne informacije in nasveta o vsebini in monostih kasneje dopolnitve pogodbe, vkljuno z obsegom storitev in cenami.

mora biti upotevana, oseba, ki vam je v pomo, pa mora varovati tajnost vaega glasu.

len 7
Pravica do svobode izraanja, misli in vesti: preprianje, kultura in religija Ko se starate in lahko postanete odvisni od pomoi in oskrbe drugih, e naprej ohranjate pravico do ivljenja v skladu s svojim preprianjem, verovanjem in vrednotami. 7.1. Pravico imate do upotevanja svojih vrednot in preprianja, ivljenjskega nazora in verske svobode ne glede na to, ali te vrednote delijo tudi tisti, ki jim je zaupana vaa oskrba. 7.2. Pravico imate udejanjati in upotevati svojo vero ali duhovno preprianje. Prav tako imate pravico do verske ali duhovne oskrbo ali da vas usmerjajo predstavniki vae vere ali duhovnega preprianja, ko to elite. Pravico imate odkloniti udelebo pri verskih dejavnostih ter zavrniti dostop predstavnikov religij, ver ali svetovnih nazorov do vas. 7.3. Vsak ima ne glede na svojo kulturno dediino, verske vrednote ali dejavnosti enako pravico do spotovanja vzajemne strpnosti. 7.4. Pravico imate ustanoviti zdruenje in se vkljuiti v skupino, prav tako pa tudi pravico, da jo zavrnete. 7.5. Pravico imate razvijati svoje politino in drubeno razgledanost in preprianje ter iriti svoje znanje in vdenje na tem podroju. 7.6. Pravico imate zavrniti sleherni nezaelen pritisk ideoloke, politine ali verske narave, prav tako pa imate pravico zahtevati varstvo pred taknimi poskusi.

len 6
Informacija o vaih pravicah in obveznostih mora biti jasna in pregledna 6.1. Seznanjeni bi morali biti z monostmi za prostovoljno sodelovanje v drubenem ivljenju v skladu s svojimi interesi in sposobnostmi ter v duhu solidarnosti med generacijami. Prav tako bi vam morale biti na voljo monosti za opravljanje plaanega ali prostovoljnega dela ter vkljuevanja v vseivljenjsko uenje. 6.2 Pravico imate do pomoi, da se usposobite za komuniciranje. Prav tako imate tudi pravico, da upotevane vae komunikacijske potrebe in priakovanja. 6.3 Pravico imate do prostega gibanja pri uresnievanju svojih interesov in dejavnosti. e ste gibalno ovirani, imate pravico do pomoi. Pravica do stalne komunikacije, participacije v drubi in kulturnega udejstvovanja: Ko se starate in ko lahko postanete odvisni od pomoi in oskrbe drugih, e naprej ohranjate pravico do stikov z drugimi, do udelebe v ivljenju obanov, do vseivljenjskega uenja in do kulturnega udejstvovanja. 6.4. Pravico imate do enakopravnega dostopa do novih tehnologij ter do pouka in pomoi pri njihovi uporabi. 6.5. Pravico imate do uresnievanja vseh svojih dravljanskih pravic, vkljuno s pravico udelebe na volitvah, na vao zahtevo pa tudi do nepristranske pomoi pri tem. Vaa pravica do proste izbire

len 8
Pravica do paliativne oskrbe in pomoi ter do spotovanja in dostojanstva pri umiranju in v smrti Pravico imate do dostojanstvenega umiranja in v okoliinah, ki so v skladu z vaimi eljami ter v skladu z zakonodaje drave, v kateri prebivate. 8.1. Pravico imate do soutne podpore in paliativne oskrbe, ko se vae ivljenje izteka in vse do trenutka svoje smrti. Pravico imate do ukrepov za lajanje boleine in drugih znamenj stiske. 8.2. Pravico imate priakovati, da bo storjeno vse, da bo proces umiranja dostojanstven in znosen. Tisti, ki vas tedaj zdravijo in spremljajo, so dolni spotovati vae elje in jih upotevati v najveji moni meri. 8.3. Pravico imate priakovati, da bodo zdravniki in oskrbovalno osebje, vkljueni v predsmrtno oskrbo, vkljuili tudi vae blinje in druge zaupne osebe ter jim nudili oporo, e boste tako eleli. Upotevati je treba vao eljo, da nekaterih ljudi ne elite imeti ob sebi. 8.4. Pravico imate doloiti, v kaknem obsegu se je treba lotiti zdravljenja ali ga nadaljevati, vkljuno z ukrepi za podaljevanje ivljenja. e je ugotovljeno, da duevno niste ve prisebni, je treba upotevati vaa prejnja navodila. 8.5. Nihe nima pravice sprejemati ukrepov, ki bi nartno pripeljali do vae smrti, razen e tako dopua nacionalna zakonodaja drave, kjer ivite, in ste o tem dali izrecna navodila. 8.6. e se ne boste ve mogli izrei, je treba uresniiti vaa vnaprejnja navodila o predsmrtni oskrbi v mejah nacionalne zakonodaje drave, kjer prebivate.

Obiskujte strani www.zdus-zveza.si

10

8.7. Pravico imate do spotovanja in upotevanja svojega verskega preprianja in elja, ki ste jih izrekli o tem, kako naj se po vai smrti ravna z vaim telesom.

len 9
Pravica do zadoenja Ko se starate in ko lahko postanete odvisni od pomoi in oskrbe drugih, e naprej ohranjate pravico do zadoenja v primerih trpinenja, zlorabe ali zanemarjanja. 9.1. Pravico imate do pomoi ali zavraanja pomoi kadarkoli ste rtev zlorabe ali trpinenja ne glede na to, ali ste v institucionalni ali domai oskrbi. 9.2. Pravico imate priakovati, da bodo poklicni oskrbovalci izurjeni za prepoznavanje znamenj zlorab in trpinenja ter da se bodo ustrezno odzvali ter vas zavarovali pred takim nadaljnjim ravnanjem. 9.3. Vaa pravica je, da ste seznanjeni z naini, s pomojo katerih lahko sporoate o zlorabah. Vaa pravica je, da brez strahu pred negativnimi posledicami obveate o zlorabah in trpinenju, pa tudi, da se bodo oblasti ustrezno odzivale, ko jih boste obveali. To pravico imajo tudi vai blinji, zlasti tisti, ki so odgovorni za vao oskrbo in pomo. 9.4. Ko vlagate pritobo, imate pravico, da zahtevate varstvo pred domnevno zlorabo ali trpinenjem, dokler primer ni v celoti raziskan; to ne pomeni nujno spremembe bivalia, e bi bilo to v nasprotju z vaimi eljami. 9.5. Pravico imate do zdravljenja, ki vam zagotavlja, da si popolnoma opomorete od sleherne telesne ali duevne travme, ki ste jo utrpeli kot posledico zlorabe ali trpinenja. V celoti vam mora biti na voljo as, potreben za okrevanje v skladu z vaimi potrebami.

len 10
Vae odgovornosti Ko se starate in lahko postanete odvisni od pomoi in oskrbe drugih, morate: 10.1. Upotevati pravice in potrebe drugih, ki ivijo in delajo v vaem okolju, ter upotevati obe interese skupnosti, v kateri ivite; vae pravice in svoboine so omejene s potrebo po upotevanju podobnih pravic drugih pripadnikov skupnosti. 10.2. Upotevati pravice oskrbovalcev in osebja, ki jih je treba obravnavati civilizirano in delovati v okolju, kjer ni trpinenja in zlorab. 10.3. Nartovati prihodnost in v skladu z nacionalno zakonodajo sprejemati odgovornost za posledice lastnega ravnanja, ki bi nastale za oskrbovalce in sorodnike. To vkljuuje: 10.3.1. Imenovanje primernega skrbnika, ki naj v vaem imenu sprejema odloitve in vas zastopa v vao korist. 10.3.2. Pripravo vnaprejnjih navodil s podrobnostmi o vai izbiri glede vaega zdravja in blaginje, vkljuno z oskrbo in zdravljenjem tako za asa ivljenja kot tudi ob koncu ivljenja, prav tako pa tudi o ravnanju z vaim premoenjem in finannimi zadevami. e tega ne morete ve storiti, je dolnost vaega najblijega sorodnika ali skrbnika, ki ste ga doloili, da sprejema odloitve v vaem imenu, pri emer mora upotevati vae elje, kolikor je to mogoe,. 10.4. Seznanjati pristojne oblasti in vse v okolju s primeri zlorabe, trpinenja ali zanemarjanja, ki ga doivljate ali ste mu pria. 11

Projekt SETIP lepouspel

Projekt SETIP (izobraavanje starejih s pomojo internetne platforme) je eden od evropskih multilateralnih projektov vseivljenjskega izobraevanja Grundtvig. Projekt je stekel 1. oktobra pred dvema letoma, konal pa 31. oktobra letos. V njem so sodelovale tiri drave: eka z dvema organizacijama, in sicer CVIV (Centrum vizualizace a interaktivity vzdlvn, s. r. o.) iz Ostrave, ki je koordiniral projekt, ter ostravska univerza, Portugalska, kjer sta bila partnerja Rutis in Almeirima, organizaciji, ki se ukvarjata z izobraevanjem starejih, Slovenija s partnerjem ZDUS, v njegovem imenu pa je program izpeljala Zasavska pokrajinska zveza drutev upokojencev ter panija s predstavnikom s Centro de Investigacin para el desarrollo iz Kartagene. Cilj projekta je bil raunalniko opismeniti 80 starejih iz teh drav, kar je po moji oceni tudi uspelo sodelujoim. Projekt je potekal tako, da so v vseh dravah udeleenkah zbrali skupine starejih sluateljev. Pri nas je v programu sodelovalo 24 sluateljev iz Zasavja. V zaetku minulega leta se je zaelo osnovno usposabljanje o uporabi raunalnika, kjer so sluatelji v 40 urah spoznali delo z raunalnikom in dostop do interneta in elektronske pote. V drugem delu teaja pa smo v 16 urah spoznali virtualno uilnico Moodle in delo z njo. Do junija lani je bilo konano usposabljanje, nato pa smo testirali znanje tako, da so sluatelji v vseh dravah izbirali najpomembnejo osebnost naroda. Projekt je zbudil veliko zanimanje, saj se je v vseh dravah prijavilo za sodelovanje bistveno ve interesentov, kot je bilo monosti. Oglejmo si nekaj tevilk: V projektu je sodelovalo 96 sluateljev in 20 lanov vodstva (uitelji, administratorji, vodje) iz 4 drav udeleenk. Vodstvo teaja je od 25. marca 2009 do 31. oktobra 2009 na platformo naloilo 16 prispevkov, od tega 5 mednarodnih, tri eke, tiri portugalske in po dva slovenska in panska. V teajih smo v opazovanem asu zabeleili 206.376 dostopov (sluateljev in organizatorjev), pri emer je lo za razline aktivnosti, kot na primer branje dokumentov, nalaganje tekstov, reevanje testov in vpraalnikov. V tem asu se je v platformo prijavilo 5.167 klicateljev, najvijo aktivnost pa so pokazali eki udeleenci s 100.790 dostopi. Udeleenci v projektu so dokazali, da je s primernim treningom mogoe dokaj hitro usposobiti stareje, da se izobraujejo s pomojo interneta. Zaradi velikega zanimanja smo dodali e nekaj teajev. ehi so na primer dodali teaj univerzitetni klub seniorjev, mi pa teaja digitalni video in ekologija. Platforma je e vedno aktivna in je nanjo moen dostop na http:// setip.osu.cz/ z uporabo user name: setip in geslom: setipsetip. Ogledate si lahko teaj Audiovisual project outputs, kjer so naloeni videi o delu pri projektu po posameznih dravah. Na Teaju Communication through SETIP pa si lahko ogledate, kaj zanima udeleence v projektu in o em je tekla beseda. Posebej je zanimiva komunikacija med ekimi in slovenskimi udeleenci, ki komunicirajo vsak v svojem materinem jeziku, saj sta si oba jezika podobna.

Uspeen zakljuek projekta LARA

Zveza drutev upokojencev Slovenije je v zadnjih petih letih sodelovala v dveh mednarodnih projektih s podroja izobraevanja starejih, in sicer v projektih LENA in LARA, v katerih so sodelovale institucije in nevladne organizacije iz estih in petih drav EU. Cilj prvega projekta je bil, da na podlagi evropskih znanj in izkuenj pripravi programe za izobraevanje starejih, cilj drugega projekta pa je bil pripraviti program za izobraevanje tistih, ki izobraujejo stareje. Stareji se v izobraevanje vkljuujejo zavoljo razlinih vzgibov, imajo razlina obsena strokovna in druga znanja, izkunje in sposobnosti, predvsem pa se elijo aktivno vkljuevati v izobraevalni proces, saj so vsi lahko drug drugemu tudi uitelji. Udeleenci projekta so pripravili gradivo, ki naj bi pripomoglo k uresniitvi teh ciljev in bo objavljeno v vseh petih jezikih sodelavcev projekta. Na zakljunem kongresu, ki ga je pripravila organizatorica projekta Hochvolksschule iz Hamburga, so sodelavci projekta predstavili opravljeno delo tevilnim strokovnjakom in prostovoljcem, med njimi naj omenimo dva, predstavnika programa evropske komisije GRUNDTWIK Alana Smitha in predstavnico AGE (evropske platforme nevladnih organizacij) Duano Findeisen. Oba sta poudarila pomen izobraevanja starejih, ki postaja sprio demografskih sprememb efdalje pomembneje. Izrazila sta eljo, da bi programi zaiveli v praksi drav udeleenk in tudi drugod po Evropi. Delo se bo torej kljub zakljuku projekta nadaljevalo po drutvih, olah za stareje, tretjih univerzah in e kje. Upamo, da bomo vsaj toliko uspeni kot doslej. V Sloveniji so bili e posebej prizadevni DU Medvode in koordinatorji projekta Stareji za stareje. Irena Koelj Levinik

12

Janez Malovrh, vodja projekta SETIP Slovenija

Za tiste, ki elijo nekaj ve

Oskrbovana stanovanja so ena od monosti za samostojno, a varno bivanje starejih. V zadnjem desetletju so jih razlini investitorji zgradili kar nekaj. Veinoma so najemna in vseljiva pod doloenimi pogoji, vse bolj pa se poveuje povpraevanje tovrstnih lastnikih stanovanjih. Dejstvo, da je kar 90 odstotkov Slovencev lastnikov stanovanja ali hie in da je veliko starejih, ki ne elijo tretjega ivljenjskega obdobja preivljati v ustanovi, kakren je dom starejih obanov, je v Mihi Jarcu, direktorju drube Mijaks investicije d.o.o, porodilo zamisel, da bi na trgu ponudil lastnika oskrbovana stanovanja. Dobrih deset let si je prizadeval uresniiti projekt, ki ga je zasnoval po vzoru skandinavskih deel. Tudi anketa, ki jo druba Mijaks pred leti opravila med Ljubljanani, je pokazala, da je zanimanje za tovrstna stanovanja veliko. Tako v Murglah, v bliini trgovsko-poslovnega centra zaenjajo graditi 65 nadstandardnih oskrbovanih stanovanj. V treh objektih bodo enosobna (od 30 do 37 kvadratnih metrov), dvosobna (od 54 do 71 kvadratnih metrov) in trisobna stanovanja, ki bodo merila od 90 pa vse do 130 kvadratnih metrov. Vsako stanovanje bo imelo e lodo, odprto teraso ali v pritliju atrij ter shrambo v kleti. Dograjena naj bi bila novembra prihodnjega leta. Dvanajst stanovanj in deset parkirnih prostorov je dobila v zamenjavo za 2749 kvadratnih metrov zemljia Mestna obina Ljubljana, ki jih bo oddajala v najem. Preostalih 53 stanovanj in 33 podzemnih parkirnih mest pa je e na prodaj. In povpraevanje je zares veliko, saj so za ve kot 40 odstotkov stanovanj e sklenili prodajne pogodbe, eprav so ele 13. septembra poloili temeljni kamen za objekt. In ker gre za nadstandardna stanovanja, tudi cena ni najnija. Za kvadratni meter je treba odteti od 2800 do 3800 evrov, kolikor bodo plaali kupci stanovanj na vrhu s teraso in z najlepim razgledom. Kar pa ne pomeni, da si jih lahko privoijo samo bogatai, trdi Jarc. Mnogi Ljubljanani so pred leti dokaj poceni kupili stanovanja, ki imajo danes veliko vejo vrednost. tevilni bloki nimajo dvigal, kar je velika ovira za starejega loveka, ali pa stareji ivijo v hiah, ki potrebujejo temeljito obnovo. Zanje je oskrbovano stanovanje veliko bolja reitev. Prednost je tudi v lastnitvu. Stanovanja so res namenjena starejim, po njihovi smrti pa bodo lahko v njih iveli dedii ali sorodniki. Dokler stanovanja ne bodo potrebovali, ga bodo lahko oddajali ali pa prodali. Ob tem Miha Jarc prizna, da kot investitor seveda gleda tudi na dobiek, a v posebno zadovoljstvo mi je, e lahko ljudem ponudim nekaj ve. Tokrat sem, ker gre za stanovanja za stareje, upoteval potrebe moje mame, ki ima devetdeset let. elim, da bi se v stanovanja vselili ljudje, ki bi aktivno, varno in zdravo preivljali tretje ivljenjsko obdobje. Vse to jim lahko tudi ponudimo, pravi in nateje temeljne prednosti novega stanovanjskega kompleksa. Med najpomembnejimi so vsekakor zeleno okolje z lepo urejenimi sprehajalnimi potmi ob robu centra mesta in odline bivanjske razmere, saj bodo stanovanja prilagojena potrebam starejih. Ob tem pa bodo stanovalci deleni dodatnega udobja, kot je hini fitnes, kasneje, v drugi fazi gradnje, bodo zgradili tudi bazen. Poskrbeli bodo tudi za sodoben sistem prezraevanja, ki v stanovanjih zagotavlja filtriran, ist in sve zrak, s stalno 55-odstotno vlanostjo, kar je po mnenju strokovnjakov najbolj zdravo za ljudi. Ker pa so stanovanje vendarle namenjena starejim ljudem, je zanje posebej pomembna hitra in kakovostna oskrba, ko potrebujejo pomo pri vsakdanjih opravilih ali zdravstveno oskrbo. Lastniki murgelskih oskrbovanih stanovanj bodo imeli na voljo sistem za klic v sili (rdei gumb) in monost izbrati subvencionirano tako

socialno, kot zdravstveno oskrbo, ki jo nudijo javni zavodi. Kdor bo elel, pa bo lahko dobil nadstandardne storitve, ki pa jih bo sam plaal. To velja tudi za zdravstveni nadstandard, kar pomeni obisk zdravnika na domu, monost pregleda pri specialistu v treh dnevih in podobno ... Velika prednost pa je vsekakor ta, da bodo imeli stanovalci monost izbire po nainu, ko potrebuje oskrbo, jo vzame, in odpove, ko je ne potrebuje ve. Nihe ne bo plaeval vnaprej, poudarja Miha Jarc in dodaja, da so oskrbovana stanovanja v Murglah ele zaetek vejega projekta. V Ljubljani namre namerava v prihodnjih letih zgraditi e petsto podobnih stanovanj. Kot pravi, ima zagotovljenih pet odlinih lokacij, kje so, pa nam e ni elel razkriti. 13

Plaano sporoilo

Sklepi sej ZDUS

Sklepi 23. seje upravnega odbora ZDUS.
Datum: 26. oktober 2010. Prisotni: Janez Gologranc, Emil Hedet, Mirko Lebari, Janez Malovrh, Karlo Pavlin (po pooblastilu predsednika PZDU June Primorske), Marjan Sedmak, Karl Drago Seme, Janez olar, Alojz Vitenik. Odsotnost so opraviili: Slavica Golob, Marija Krui, Toma Banovec, Joe Buer, Joe Jazbec, Franc Koderman, Milan Pavliha, Marjan Prini, Aldo Ternovec. Drugi prisotni: Zdenka Ferfila, Cecilija Lumbar, Mateja Kouh Novak, Roca onc, Anka Tominek, Vlasta Vivod (dravna sekretarka), Angelca iberna in Anton Donko, Mirko Miklavi, Branko Simonovi, Matja Vizjak. 1. Pregled in potrditev zapisnika 22. seje upravnega odbora. Sklep: Soglasno se sprejme zapisnik 22. seje upravnega odbora ZDUS. 2. Kratko poroilo o uspenosti 10. festivala za 3. ivljenjsko obdobje. Sklep: UO ZDUS bo februarja ali marca 2011 obravnaval konno poroilo 10. festivala za 3. ivljenjsko obdobje, izoblikoval stalia ter sprejel pobude, povezane z organizacijo festivala. 3. Kratka informacija o Vzajemni. Mirko Miklavi je pripravil kratko informacijo o tem, da je Urad za varstvo konkurence poslal sklep, s katerim zaenja preverjati morebitne koncentracije pri nadzoru Vzajemne. ZDUS je pravoasno odgovorial tako uradu, kot tudi medijem, da je zgolj pomagal organizirati lanstvo Vzajemne, da bi lahko s pomojo pooblaencev odloali na skupini Vzajemne. ZDUS pri tem ni pridobila nobenega pooblastila niti nima odloujoe vloge pri glasovanju na skupinah Vzajemne. 4. Potek informatizacije ZDUS. Anton Donko, ki v imenu ZDUS skrbi za nabavo raunalnikov, je predstavil potek informatizacije DU. lanom UO ZDUS je razdelil mape z gradivom, v katerih so zbrane ponudbe za nakup prenosnih raunalnikov in ponudbe za internetne povezave. Predlagal je, da predsedniki PZDU preuijo ponudbe, in e se odloijo za nakup, da o tem obvestijo njega. Rok za posredovanje podatkov je 14 dni. 5. Finanno poroilo ZDUS - 30. september 2010. Predsednica ZDUS je pripravila informacijo o izpolnjevanju finannega narta in napoved finanne realizacije do konca leta. Poudarila je, da v letonjem letu ne raunamo na nartovane prihodke iz naslova projekta ROJ, predvidena realizacija prihodkov nekaterih projektov (projekta Ekonomska participacija, Stareji za stareje in oglaevanje) pa bo nija. Tako je poslovni izid ZDUS s 30. septembrom 2010 negativen (- 3.318,21 evra). Projekcija do konca leta je v tem trenutku prav tako negativna. Zato si ZDUS prizadeva e zniati stroke in hkrati pridobiti nove finanne vire. Predsednica je e pozvala lane UO, da pomagajo pri vplaevanju lanarine (do vkljuno 20. oktobra 2010 je bilo e vedno 32,39 odstotka neplanikov). 14 6. Tekoi projekti ZDUS. lanom UO so bile razdeljene tabele, iz katerih je vidno, kateri projekti e potekajo. Dogovorjeno je bilo, da bo podrobneja informacija pripravljena do sprejemanja zakljunega rauna. 7. Razno. DU Sveti Anton iz Pobegov je ZDUS zaprosil za oprostitev plaila prispevka 0,5 evra na lana. UO je menil, naj ZDUS ne ugodi pronji. Angelca iberna je predstavila rokovnik za upokojence Ko postane ivljenje modro in izkueno in predlagala vsem nakup prironika kot novoletno darilo.

Sklepi 9. seje komisije ZDUS za kadrovske zadeve.

Datum: 9. november 2010. Prisotni: Ana Bilbija, Martina Kralj, Vida Karolina Rozman in Emil Hedet, Igor Lazar, Vladislav Puc, Anton oba, Franc Weindorfer. Odsotnost je opraviila: Mojca Zdovc. Drugi prisotni: Milan Zabavnik, ZDUS. 1. Pregled in potrditev zapisnika 8. seje ZDUS za kadrovske zadeve. Sklep: Soglasno se sprejme zapisnik 22. seje upravnega odbora ZDUS. 2. Potrditev zapisnika za kadrovske in organizacijske zadeve. Sklep: Soglasno se sprejme zapisnik 8. seje ZDUS za kadrovske zadeve. 3. Obravnava predlogov za priznanja ZDUS. Sklep: Komisija je v skladu s pravilnikom o priznanjih ZDUS obravnavala predloge za priznanja in soglasno sklenila, da se priznanja podeli 169 od 310 predlaganih kandidatom. Za nepopolnih 112 predlogov pa naloila strokovnemu sodelavcu Milanu Zabavniku, da poskrbi za to, da bodo predlagatelji dopolnili vloge z manjkajoimi podatki. Za to imajo po 31. lenu pravilnika o priznanjih na voljo 7 dni po prejemu obvestila o nepopolni vlogi. Komisija je zavrnila 29 predlogov, ker predlagani kandidati ne izpolnjujejo predpisanih pogojev pravilnika. 4. Pobude in vpraanja lanov. Sklep: Komisija je tudi obravnavala pobudo predsednice, da se je treba pripraviti na volilno leto 2011. Tako bo treba pripraviti vpraalnik za PZDU, kar je naloga strokovnih slub ZDUS. 5. Razno. Sklepi: Kar zadeva pobudo Spodnjepodravske PZDU, Ptuj, da bi omogoili vkljuitev lana iz njihove pokrajine v komisijo ZDUS za tehnino kulturo, so lani komisije sklenili odstopiti vlogo komisiji ZDUS za tehnino kulturo, ki naj nato posreduje predlog UO ZDUS. Na pronje DU Veliki Gaber za prispevek pri nabavi prapora, je komisija soglasno sklenila, da bo vlogo odstopila UO ZDUS. Na predlog predsednika DU Lavrica Joeta Sebanca so lani komisije sklenili, da bodo do prihodnje seje pripravili predlog odloka o noenju prapora.

S kosom pice
lovek dobi za ves dan dovolj soli.

Pretirano uivanje soli koduje vaemu zdravju, saj je dokazano, da lahko povzroi zvianje krvnega tlaka in posledino mogansko kap ter druge bolezni srca in oilja. V svetu in pri nas so prav bolezni srca in oilja vodilni vzrok smrti. Prevelik vnos soli v telo povezujejo tudi z elodnim rakom, osteoporozo, astmo, ledvinimi kamni, z debelostjo in s sladkorno boleznijo. Statistika kae, da dravljani Slovenije z naim nainom prehranjevanja kar za 140 % presegamo priporoila o za zdravje varnem uivanju soli. Uivajte ivila z manjo koliino soli. Pri nakupu ivil vedno preberite, koliko soli (natrija) vsebujejo. Zmerno uivajte ivila, ki vsebujejo veliko soli, kot so: mesni izdelki, slan kruh in kruni izdelki, predpripravljene jedi in hitra hrana.

Ne dodajajte soli pri mizi kar iz navade. Dokazano je, da se lovek v razmeroma kratkem asu lahko prilagodi na manj slan okus. Zato e danes dodajte v obroke manj soli ter na novo odkrijte vonj in aromo svee hrane. Zanite uporabljati naravne zaimbe in diavnice ter se tako izognite ezmernemu soljenju pri pripravi in uivanju hrane.

Solite manj in izbirajte manj slane izdelke tako boste ohranili svoje zdravje!

Preve
www.nesoli.si

soli kodi

Podpornik akcije UKC Pediatrina klinika Ljubljana

sreo je lepo deliti.

Pametno je imeti dobro zavarovan avto.

POPUST VELJA ZA ZAVAROVANCE, STARE 33 LET IN VE, PRI ZAVAROVANJU AVTOMOBILSKE ODGOVORNOSTI IN ZAVAROVANJU VOZNIKA ZA KODO ZARADI TELESNIH POKODB, IN SICER ZA OSEBNA VOZILA V LASTI IN UPORABI FIZINIH OSEB. VE INFORMACIJ NA AVTO.TRIGLAV.SI.