Danes smo na predavanju veliko govorili o srei in skozi predavanje se je pojavilo ve razlinih primerov srenih ljudi.

Nekako smo prili na temo budistinih menihov, ki naj bi bili sreni v svojem okolju brez kakernih koli materialnih dobrin. Izpostavilo se je dejstvo, da ljudje na zahodu tega koncepta sree sploh ne morejo razumeti. Ko sem se vpraal zakaj, mi je prvo v glavo skoila misel, ki sem si jo poprej narobe razlagal: Srea je najbolj varljiv zapor od vseh. Za pravo razlago te misli jo moram postaviti v kontekst. Citat je iz stripa V for Vendetta, katerega filmska adaptacija je veini znana. Vendar se strip v veih pogledih razlikuje od filma. Od glavne protagonistke Evey so umrli v precej podobnih okoliinah, kot je predstavljeno v filmu: mama je umrla kmalu po vojni, oe pa je bil odpeljan v koncentarijsko taborie. Za razliko od filma ima Evey romantino razmerje z Gordonom, ki pa ga kmalu ubijejo. Kasneje Evey v jezi pove V, da je bila srena s stari in srena z Gordonom in takrat ji V pove to izjavo. S to izjavo V cilja na posameznikovo odpovedovanje svoji integriteti in samouresnievanju na raun sree z nekom drugim. Taknih primerov je v dananji drubi vedno ve. Pomislimo samo na enske, ki jih vsakodnevno pretepajo, a one vseeno vztrajajo v odnosu. Ne bom se spual v osebnostne strukture takih ljudi, a bom predpostavil, da je to vsaj delno res. Po drugi strani pa imamo nae tibetanske menihe, ki ivijo v popolni izolaciji in so sreni. V svoji odpovedi materijalnim dobrinam in osredotoanju nase skozi meditacijo doseejo neko vijo stopnjo razmiljanja. Iz fiziolokega vidika bi se to dalo razloiti kot sposobnost, da skozi vedno bolje nadzorovanje svojega uma, ki izvira iz moganov, znajo sproiti sproanje hormona sree. V zahodnem svetu nam stil ivljenja ne dopua, da bi po cele dneve meditirali in poizkuali nadzorovati svojo fiziologijo na nivoju menihov. V zahodnem svetu uporabljamo za sproanje hormonov sicer preprosteje, a tudi bolj naravne metode druenje. Faktor pri definiciji sree nam predstavljajo tudi mediji in vzgoja, ki nas uijo, da je srea v ljubezni in drugih mono pozitivnih obutkih. Tako smo pa naravnani in na tak nain stremimo k srei. Vendar tudi v nai kulturi obstaja veje tevilo oseb, ki ni v zvezi in so sreni. Tukaj pride do razkola med zahodno in vzhodno kulturo. V zahodni kulturi so ljudje veliko bolj medsebojno odvisni in je zaradi tega tudi srea mono vezana na ljudi, ki jih imajo okrog sebe, medtem ko menihi, ki ivijo bolj ali manj vsak za sebe in minimalno sodelujejo nimajo te potrebe. Zaradi tega ideja, da e hoe biti sreen, mora najprej znati biti sreen sam ljudem v zahodni kulturi ni dojemljiva. Vendar smo tukaj prili do dveh ekstremov sreen sam in sreen z drugimi in kot je splono znano, ni noben ekstrem dober, saj je vse v ravnovesju. Tako pride slej ko prej v posameznikovem ivljenju situacija, v kateri je sam, lahko celo raemo, da mora biti sam. V taki situaciji se mora s samoto spoptijeti in se nauiti ivet sam s sabo in se spoprijeti s svojimi strahovi. Preko te izkunje bo lahko e bolj cenil ljudi okrog sebe in jih imel rad.