Arheoloka teorija in zgodovina II zapiski Jernej

UVOD V ANTROPOLOGIJO veda o loveku, upotevati je treba loveko dimenzijo, sicer bi govorili le o zgodovini predmetov arheologija rabi antropologijo, da preide od predmetov h loveku KORENINE OPISOV KULTUR Herodot Skite, primerjalni opis, razlike z Grki; opie tudi te. Ideja barbari jih ne razume! ( isto: za Slovane Germani Nemci ker jih ne razumejo so nemi). RENESANSA Zahodni svet ima teave razumeti staroselce. So govoree ivali. ele v 16. stoletju, po 40.-ih letih vedenja, da Indijanci obstajajo, jih je pape razglasil za vere homines. Zakaj? Cerkev se ne more iti misijonarstva nad ivalmi. RAZSVETLJENSTVO Podoba tujca se spremeni. Ideja dobrega primitivca (J.J. Rousseau) ivi primitivno, ni kodljiv. Druba ga e ni pokvarila. ROMANTIKA uti se ve simpatij do drugih ljudstev. Odkritje tujca doma (skua najti neke elementarne povezovalne elemente). VOLKSGEIST: loveki duh; tenja, da je treba neko skupno nit ljudstva. Volksgeist je najbolj ohranjen v kmekem sloju ta se ni preve selil. Zane se s odkrivanjem tujca doma. Zbirajo se pravljice, izroil0, ie se specifine komponente. Tradicionalna razlaga sveta (cerkev) novo odkrita ljudstva definirajo kot odpadnike od vere e je Bog univerzalen, zakaj ne poskrbi za vse enako?

VOELKERKUNDE in VOLKSKUNDE konec 18. toletja GATTERER in SCHOELZER zamejita novo stroko, ki so jo imenovali Voelkerkunde ali atnografija; takrat je etnografija vsi ljudje, povsod, tudi doma prehod 18.19. stoletje okoli leta 1815 doloijo namen raziskovanja posameznih vej Voelkerkunde pomeni ukvarjanje s tujimi ljudstvi, Volkskunde pa veda o lastnem ljudtvu; po sredini 19. stoletjase izvri dokonna loitev dveh povsem razlinih disciplin (W.H. RIEHL in A. BASTIAN): VOLKSKUNDE veda o lastnem narodu in njegovi zgodovini, omeji se prostorsko in etini VOELKERKUNDE etnologija splona veda o ljudeh, z omejitvijo raziskovalnega podroja na primitivne kulture in kulture naravnih ljudstev prehod 19.20. stoletje Volkskunde se zane utrjevati kot znanstvena stroka, usmerijo se na raziskovanja izroila in ljudskosti ter na empirino raziskovanje o razmerah v domai deeli v Nemini je etnologija e zdavnaj postala sinonim za VOELKERKUNDE SCHURTZ, RATZEL, SCHMIDT, HAEKEL,... zastopniki so se oznaevali za etnologe preuevanje primitivnih ljudstev; rnci, divjaki, primitivci GUSTAV KLEMM (1802-1867): Splona kulturna zgodovina lovetva, 1843-1852, 10 zvezkov; predstavi idejo dveh polov lovetva; (1) aktivni del, to je tisti, ki dviga lovetvo in osvaja ter (2) pasivni del, to je interna skupina, tista, ki ni zmona vijih ustev (gledani iz ekonomskega stalia je slednja skupina uspeneja, saj porabi veliko manj energije); as do 2. svetovne vojne je bil odlien za vsedanje teh idej; TEODOR WAITZ: Antropologija naravnih ljudstev, 1859; zgodovina doloa kulturo; nobeno ljudstvo ne more biti vnaprej doloeno kot barbarsko; razlogi za zaostalost so lahko socialnoekonomski;

ADOLF BASTIAN (1826-1905): profesor na univerzi v Berlinu; zaetnik ideje lovetvo je enotno; primer ni nobene skupnosti, ki ne bi kodificarala poroke, kakor tudi ni ljudstev, ki ne bi pokopavala mrtvih; imajo zakone, norme;

ROMANTIKA zdaj se uti ve simpatij do drugih narodov TUJEC DOMA: skua najti neke povezovalne elemente nacije, ta as se pojavi tudi arheologija VOLKSGEIST: loveki duh, tenja, da je treba najti neko skupno nit ljudstva; je najbolj ohranjen v kmekem sloju, saj se le ta ni preve selil; zane se odkrivanje tujca doma; zbirajo se pravljice, izroilo, ie se specifine komponente, ena od teh sodi tudi k biolokim znailnostim. EVOLUCIONIZEM temeljno izhodie je enotnost loveka; kulturna evolucija je podaljek bioloke evolucije (bioloko smo vsi ljudje ista vrsta, psiholoko vsi enako mislimo); ni vano kaj misli posameznik razlina ljudstva poznajo razline ritme razvoja, hitreje ali poasneje; ni razlika v tem da nekateri niso sposobni temve jim niso bile dane razmere za razvoj, ki so skrite v drugih dejavnikih (iz stalia ekonomike, poasen razvoj je uspeneji, ne troi energije) SPENCER: preivi najustrezneji osebek (s svojo adoptivnostjo se lovek vedno bolj uravnovea, tei k popolnosti to je nujno in ne sluajno) vsem organizmom je nujno, da teijo k uravnoteenju do popolnosti (okolje determinira kulturo) EDWARD TYLOR (1892-1917): definicija kulture: kultura je kompleksna celota, ki vkljuuje znanje, etiko,... ter vse druge sposobnosti, ki jih lovek pridobi/priui s svojim delovanjem kot lan drube ideja preitkov: mono je rekonstruirati pretekle kulture, saj je dananja kultura skupek preitkov nekih daljnih kultur, je fosilni ostanek, ki ima pomembno vlogo prenaanja tradicije; vsi ti elementi so e ivi, sprio teh se imamo oz. identificiramo za potomce primerjalna metoda (to napade Boas v historicizmu): kultura je ive sistem, kjer se dogajajo spremembe, pozabe, prevzemi,...in ele z primerjanjem je mo priti do osnove - zakaj spremembe, e smo v osnovi vsi enaki? prihaja do klimatskih sprememb, vojn in temu primernih odzivov, ki se razlino kaejo v razlinih kulturah enotnost kulture: lovetvo je enotno, prihaja do sprememb; iz sodobnejih razvojnih smeri lahko dobimo recept za razlago dogodkov oz. miljenja kulture; kultura gre vedno od enostavnejega proti kompleksnemu LEWIS MORGAN (1818 1881): ugotavlja razlike med Irokezi in zahodnimi civilizacijami; ugotovi, da bi lahko pri Irokezih nael neke univerzalnosti za vse ljudi sorodstvo temeljni princip, kako se bodo delile dobrine, vladavina,... analitina delitev druina/ekonomija: v Evropi je jedro druina; pokae, da obstajajo e druge vrste druin; druino ne sestavljajo nujno le sorodniki; gospodinjstvo je enota ekonomije; vasih sta si druina in ekonomija lahko enaki, vasih pa tudi ne predlaga razvoj kulture na podlagi tehnologije; (1) tehnini razvoj pripomore k razvoju kulture, (2) tehnologija pomaga loveku, da iz okolja rpa to, kar potrebuje, (3) spremembe okolja narekujejo spremembe tehnike, (4) psiholoko smo vsi enaki, prihaja pa do zunanjih impulzov

miselne klice idealistien koncept; v umu naj bi obstajala tenja po boljem, klice zato nikoli niso statine, vedno teijo k izboljanju; to je temeljni vzvod evolucije lovetvo vedno nekaj izumlja kultura se spreminja eprav je kulturna definicija na podlagi tehnologije, je podlaga loveki um neodvisna spremenljivka, ki spreminja kulturo; vse kar je znailno za drubo, je razdelil na est stopenj: (1) promiskuiteta, (2) skupnost sester in skupnost bratov, (3) dogovorjene poroke, (4) svobodneja izbira partnerja, (5) poligamija in (6) monogamija KRITIKE NA MORGANA IN EVOLUCIONIZEM J. Jacob Bachoffen; (1) materinsko pravo, preko zakona razumeti tisto osnovno celico iz preteklosti (preko zakona razumeti osnovo celice druine iz preteklosti) (2) ideja o prvotni promiskuiteti; edina osnovna varijanta kako slediti druini je mama; centralna oseba za doloanje identitete; po materi naj bi se prenesla imovina... to je ginekokracija zaetni stadij, ko naj bi lovetvo zaelo snovati drubene institucije /// tej tezi nasprotujejo kranski antropologi, ker tezo o prvotnem divjatvu ne morejo zdruiti z Biblijo Starche: tudija primitivnih druin v svojih zaetkih, velinijski razvoj, monogamnost se lahko pojavi istoasno kot poligamija, ve stopenj hkrati E. Westermarck The History of Human Marriage - poroka je zadoveljavanje instinktov/gonov in ohranjevanje imetja E. Grosse: razline tipe druin povezuje z razlinimi tipi gospodinjstev; Morganu oita, da so tevilni primeri vefazni; tip ekonomije je tip drave

TEORIJA KULTURNIH KROGOV DIFUZIONIZEM tudi kritika evolucionizma

FRIEDRICH RATZEL klimatska variabilnost sveta povzroa kulturno variabilnost sveta (kulturne razlike so posledica geografskega okolja, kultura je odvisna spremenljivka, okolje pa neodvisna) vzvodi za razvoj loveka so izven kulture kulturo poganja narava in ljudski duh (Volksgeist); Volksgeist je duhovna struktura, ki si jo delijo vsi posamezniki, je notranja sila, ki rine razvoj naprej; je spremenljivka, ki ni odvisna samo od narave. Skupina posamznikov se konstituira v ljudstvo le s Volksgeist-om; TEORIJA KULTURNIH KROGOV (KULTURKREISLEHRE); po njem je kultura konstantno delujo organizem, ki se stika z razlinimi kulturami, posledino se mea, razvija, napreduje ali nazaduje; pravi: obstajajo (nekje na svetu) kulturno bolj dinamina ljudstva, ki imajo ve izumov te centre imenuje kulturni centri, od tod se irijo dobrine, nenazadnje tudi kultura teze: osnovna ideja vsak izum je izvren le 1x, ne predpostavljajo npr. 2x izum iste stvari na razlinih koncih sveta RASISTINE IDEJE doloene rase so sposobne vijega razvoja, druge pa ne in to je bioloko pogojeno GOBINEAU rasne znailnosti so pogoj za bioloke znailnosti preuuje fizionomijo in mentalne znailnosti ljudi razprava o neenakosti loveke rase superiornost belcev

to so tudije, da bi opravievale suenjstvo v Ameriki CHAMBERLAIN poveliuje Anglijo (ekonomska velesila, kolonialna, pomorska, gensko ista rasa) v nasprotju z Ex oriente lux, ki pravi, da naj bi se civilizacija razvila na Vzhodu MORTON delo naredi ljudi bolj kulturne kavkaka rasa pridna razvita rnci gibljivi, nezainteresirani za delo

HISTORICIZEM povzetek: zgodovinska ola, ki napada rasizem in evolucionizem; kulture ne moremo razlagati z univerzalnimi sredstvi; raziskava je izrazito induktivna; eli rekonstrukcijo kulture, imbolj varna, avtentina; ne upoteva evolucionistinih ol; edino kar je univerzalno (pri Boasu) je psiholoka komponenta: ...naeloma imajo vsi enake kapacitete, da mislijo... BOAS kulturni relavitizem: vsaka kultura je svet zase, nemogoe jo je razumeti z merili nae kulture kultura je historino pogojena nobena kultura nima univerzalne lestvice meril pravi da je klju do spoznanja v jeziku kulture poznavanje jezika (jeziki so zakladnica za preuevanje kulturne intervencije) natanno terensko opazovanje induktivno spoznavanje: zahteva nekaj takega kot zgodovinarji; neke elemente razumemo kot del celote in celoto kot sestav elementov; vse dele je treba raziskovati kot dele neke celote raziskave Boasa v treh korakih: (1) izluiti vplive okolja, ki se na prvi pogled zdijo univerzalni, (2) na nek nain obstaja psiholoka razlika med razlinimi kulturami, takna psihologacija kulture je preve povrna, (3) razvoj zgodovine lokalnega izvora (sedanjost je vedno izpeljana iz preteklosti zato je pomembno poznavanje le te) ustvari temelje za ameriko kulturno antropologijo na samo arheologijo ni veliko vplival, vplive doseejo njegovi uenci CROEDAR kultura je vse tisto, kar vodi posameznika, da ivi dobro kultura je superorganska nadbioloka, nekaj kar je loeno od psihologije, kultura doloa posameznika, posameznik ne izbira, kje se bo rodil; e hoe preiveti kulturo, v kateri se je rodil, se mora prilagoditi razvije relativna orodja zane upotevati posameznika kot bitje, ki se sreuje s kulturo; zanima ga, kaken proces mora posameznik dati preko, da se prilii kulturi otroci se na primer vliijo/vrastejo v kulturo se enkulturirajo

FUNKCIONALIZEM nasprotje evolucionizma; izhodie so v socializmu; rpa iz splone teorije sistemov je pristop k obravnavanju drube, ki temelji na tem, da imajo vsi drubeni elementi karakteristike, ki bodo pripomogle k boljem delovanju drube (npr. izum poroke pomeni bolje delovanje drube) smisel kulturnih pojmov je da opravljajo svojo funkcijo

v kulturi kot organizmu morajo vsi podsistemi biti usklajeni, da funkcionira

E. DURKHEIM ni v drubi ne more priti iz anatomije druba je ve kot vsota posameznikov, deluje na posameznika, doloa jezik, etiko,... druba deluje medosebnostno in osebnostno tisto, kar ustvarja drubo je vrsta integracij: (1) sorodstvo: prvi glavni princip zdruevanja, to je kdo koga uboga, stari razpolagajo z otroki, delitev dela, ekonomija, (2) religija: skupina se zbere zaradi sebi lastnih idej, (3) profani interesi: uradnitvo in (4) delo: nihe ne dela vsega sam, delitev dela drubo zaznamujejo razlini kolektivi, ki se porajajo v doloenih okoliinah bolj kot je neka skupina integrirana znotraj sebe, bolja je kontrola nad posamezniki, ki pripadajo tej drubi; zaradi jasnosti in trdnosti skupine se takoj pokae odklon integracije v kolektive vsaka druba oziroma njena naloga je, da skrbi za svoj obstoj kako skrbi druba za posameznika solidarnost: (1) mehanska, ko imajo tevilne posamezniki v kolektivu iste vrednote, je manj prostora za udejstvovanje posameznika in (2) organska, v sodobnosti, kadar se pojavi delitev dela (npr. da je izdelava predmetov odvisna od predhodne stopnje izdelave) jasno se pokae kako je nek razlog za kulturno poetje skrit preprosto mislee kulture ne mislijo o obstoju same sebe nastanek sveta jim je popolnoma jasen v svojih tudijah obravnava kriminal (to je drubeni neuspeh), ki zanj predstavlja kritini del poveuje zavednost same sebe; neka druba si ne bi mogla izoblikovati koncepta potenja, e ne bi imela kriminala; kriminal funkcionira kot korektiv, ki uravnava zavest kolektivnosti, to pa ustvarja integracijo tudije o samomorih: e posameznik uti, da se je solidarnost do njih zmanjala funkcija religije: divinizacija drube, da druba sploh obstaja, slavljenje religije, slavljenje same drube, kohezija; 4 vidiki religije po Durkheimu: (1) disciplina: stroga, kae kaj so skupne vrednote, (2) kohezija: zdruevalne funkcije, (3) revitalizacija dediine: se uti povezane s predniki iz preteklosti in (4) evforija: stanja, ki potrjujejo religijo po Durkheimu je religija uniformiran sistem praks; prva stvar, ki jo religija naredi, je prepoved loveku, ki bi to sicer poel; religija naredi neki rez, ki se zdi popolnoma nesmiseln njegove ideje se uveljavijo v Angliji pri Malinowskem in Radcliffe-Brownu funkcionalizem rpa iz splone teorije sistemov iste stvari je mono razumeti kot sistem, ker pa je tenja vsakega sistema, da deluje uravnoteeno, imamo vrsto podsistemov, ki kompenzirajo v primeru okvare; homeostaza sistem deluje normalno, e pa se pojavi napaka in je podsistemi ne morejo odpraviti, se pojavi nov sistem NEG. P.Z.: sistem se vrne v prvotno lego; POZIT. P. Z. : sistem se spremeni v nov sistem

MALINOWSKI kultura je doloena z nekaj minimalnimi pogoji (zadovoljevanje potreb, prehranjevanje, razmnoevanje) malo je biolokega v nai kulturi prehrane, vse je pogojeno kulturno nikjer pri nas ni razmnoevanje bioloko pogojeno, temve kulturno kultura naredi mnogo stvari bolj kompleksne, ki pa so na dolgi rok uspeneje kultura preko mehanizmov (uenje, vzgoje)prenaa znanje naprej kultura je celota, ki je sestavljena deloma iz avtonomnih ter deloma iz koordiniranih institucij: sorodstvo poskrbi, da se skupina enakomerno razvija; princip solidarnosti je temeljni koncept, ki dri kulturo skupaj

kultura deluje, ker ves as zadovoljuje sedem potreb: presnova razmnoevanje telesno ugodje varnost gibanje rast zdravje to so bioloke kategorije, kar pomeni, da kultura vsebuje zrno univerzalnosti, ki je izven kulture same, to je zadovoljevanje potreb razmnoevanje deluje v kulturi po naelih: (1) druina, (2) organizacija dvorjenja: vsaka kultura ima svoje naine kako vstopati v potencialna razmerja, (3) pravna definicija zveze: zveze dveh oseb in dveh druin vee na ekonomske in pravne forme, (4) koncept razirjene druine: neaki, bratje, sestre, (5) unilateralno potomstveno naelo in (6) matr- in patrilinearni klani delo: Argonavti Z Pacifika (1922); kriminal in obiaji v divji drubi; v Oceaniji odkrije zelo tesno solidarnost in varnost, poleg poteka prava menjava, kroijo informacije (je neko olje v motorju, da blai, proizvaja in varuje stike kohezija; KULA

RADCLIFFE-BROWN Structure an function in primitive society glavna vsebina je drubena struktura e razumemo strukturo drube, razumemo vse temeljno kar stoji za njo zanimajo ga pravilnosti v drubi, e se vedno pojavljajo isti odzivi na nek impulz potem smo e pri neki strukturi, ki deluje iz ozadja funkcionalizem je postal temeljna teorija med 1930 1960, upadati zane v 70.-ih letih kritika: ne dopua razvoj od kod potem napredek cirkularnost ujetost v kroni tok dogajanj marksizem pokae, da obstaja konfliktnost, ki generira nove obrazce

AMERIKA KULTURNA ANTROPOLOGIJA preuevanje lingvistike kultura in osebnost (Mead, Benedict) kako se posameznik identificira s kulturo in kako ta deluje; akulturacija (sprejme novosti) in enkulturacija (vraste v kulturo, je proces vzgoje, uenja...dobi iste moralne in etnine vrednote)

LINGVISTINI PRISTOP jezik je e od Boasa dalje predstavljal klju do spoznavanja kultur E. SAPIR zagovarja, da antropologija ne sme opazovati kolektivne zadeve, vendar tudi posameznika (kako deluje kultura navznoter); znan po lingvistinih tudijah pri Indijancih /// jezik predstavlja nain, kako mislimo; jezik je tista kvaliteta, ki mono doloa, kako nai mogani delujejo; med kulturo in jezikom pa so vezi, ki so komplicirane /// Sapir-Worfova hipoteza lingvistini determinizem, nanaa se na idejo, da jezik doloa nae miljenje; specifinosti, ki so kodirane v jeziku so neprenosljive, ne obstajajo nikjer drugod

binarna opozicija: (tipino miljenje od prazgodovine do danes) nekaj razumemo hkrati z njegovim nasprotjem; udejanjanje kulture preko jezika in deluje nezavedno ne obstajajo neustrezni jeziki: vsi jeziki, e so e tako nepregledni, so uporabni; razlike med jeziki so izraz civilizacije: Dert melanholino stanje vdanosti v usodo; mi nimamo take besede, ki bi opisovala tako stanje jezik definira organiziranost kulture: jezik je mogono sredstvo za vkljuevanje posameznika v drubo oz. kulturo; pokazalo se je, kako tesne veze ima jezik s psiholokimi stvarmi -Freud: nezavedno je strukturirano kot govorica

KULTURA IN OSEBNOST; kako se posameznik vkljuuje v drubo psiholoka komponenta ni vkljuljiva v koncept kulturnih krogov, kultura ne deluje brez ljudi, ti jo morajo najprej sprejeti medse (precej posameznikov ima probleme z vkljuitvijo v drubo) MARGARET MEAD (1901 1978): Spolnost in znaaj v primitivnih drubah (Nova Gvineja) Odraanje na Samoi primerja z zahodnimi drubami, opazuje vsakdan deklet, druenje, prepovedi; ugotovi: temeljni koncept uenja otrok je igra; ne gre za strogo formalno vzgojo, kot jo je vajena Z civilizacija; sproenost v vzgoji je posledica stanja kulture, ta ima malo variant, kaj bo v ivljenju poel; samojski otroci imajo veliko dilem okrog prihodnosti do te e zelo hitro in enostavno pride; na ta nain jim je prihranjen cel kup frustracij, ki so za Z znailne; tveganje pri investiciji je minimalno; oreoci so izpostavljeni smrti, rojstvom, spolnosti zato ne tolio travmatizirati; ni posebnih razlik med delom in igro, ta zlahka preide v delo. pokazati hoe: (1) konceptualno razliko v odraanju v primarnih civilizacijah in (2) razbiti stereotip o teh kulturah RUTH F. BENEDICT (1887 1938): kulturo je mogoe opazovati kot osebnost; nova ideje: kultura je kultura: vsako kulturo preemajo neke osnovne znaajske poteze; kje iskati znaaj kulture? tam, kjer ta kae najbolj svoj obraz, to je tam, kjer je najbolj nenavadna (ne pa v tehnologiji) gledati je treba: (1) manifestativno kar kultura kae navzven in (2) latentno raven kar skriva Krizantema in me - amerika vojska zaprosi za tudijo o japonski kulturi izrazito spotovanje reda, hierarhije, avtoritete in ujetost oz. vdanost v usodo, tako je loveku prihranjeno nelagodje in frustracije; to izhaja iz starega koncepta imenovalca 1/10000, ki spotuje prednike pojmujejo jih kot ustanovitelje cest, ol,...e so e tako spotvljivi, jim lahko povrnejo le 1/10000; opazovala je vzorce/obrazce...spozna 4 temeljne obrazce: (1) apolonini zmernost, (2) dionizini ekstremizem, (3) paranoidni bojevitost in (4) megalomanski potlach; kulturni vzorci naj bi bili esenca vsaka kultura je celota, zase ustrezna, dovolj velika STRUKTURALIZEM kulturo lahko razumemo kot jezik strukturalizem ne ie pomena v substanci, temve v odnosih oz. relacijah (vsaka stvar je sestavljena iz ve delov, ni pomembno kako je sestavljena, ampak gre za vpraanje relacij) F. SAUSSARE: dve ravni jezika: govor in jezik; govor je zvona manifestacija, v katerem se zvok referira na nekaj v sistemu jezika jezikovna dejavnost da je govor uspeen, se mora govorec referirati na neke stvari, ki so tudi poslualcem razumljive

oznaevalec (beseda) in oznaenec (dejanska stvar); jezik dobi smisel, e so reference med oznaevalcem in oznaencem jasne; med oznaevalcem in oznaencem ne obstaja nikakrna zveza; pomen se skrivav relacijah dojetje esarkoli je postavljeno z nasprotji, temeljna lastnost lovetva je binarna kombinacija stvar spozna skupaj z njenim nasprotjem hkrati zveza besed je poglavitna pri pomenu: iz poloaja besed se smisel stavka menja; govor ima smisel, e referira na neke znane oznaence

CLAUDE LEVI-STRAUSS koncept divje misli & analiza mita & teorija sorodstva ideja struktur po Straussu: pravi pomen stvari lahko opazimo le, e opazimo zvezo med stvarmi relacije zveza me oznaevalcem in oznaencem dogovorjeno loveka misel dojema stvari tako, da dojame stvar in njem popolno nasprotje binarne opozicije dvojnost; tako deluje loveki um v podzavesti Divja misel (konkretna, spontana, ni reflektivna): napaka je, da gledamo na domorodne skupnosti tako, kot da bi one enako mislile kot mi; e zlasti napano je, e to miljenje za prazgodovino; zati divja misel gre za misel, ki je drugana od nae odkrivanje divje misli (raziskave); ljudje razumejo svet skozi strukturalna nasprotja; pojem A osvoji, ko spozna tudi nasprotni pojem B; kultura je struktura okrog relacij nasprotnega struktura v kulturi je jezik; kulturno manifestacijo lahko razumemo kot stavke v jeziku; ideja da bi binarnost morala vedno obstajati MIT pri mitih je treba upotevati funkcija: se pripoveduje, takrat razumevanje ni pomembno dve ravni delovanja: (1) kulturno in (2) moralno mit razbiti na miteme, te najmanje enote pa se razdelijo po vrsti, poleg pa upotevati binarne kombinacije; e miteme razdelimo po vrsti, dobimo pripoved, e pa jih razdelimo v stolpce, pa razumevanje mita mit je strukturiran s serijo protislovij, ki pa jih mora mit reevati ponujati izhode; dejanski problem mita je po Straussu konstantna potreba, da se kultura ohranja ves as gre za izrazito nenavadne in nemoralne situacije: pretirana razmerja in podcenjena razmerja ta paradoks je zato, da pove ljudem na nezavedni ravni oz. da opominja, da smo ljudje med sabo povezani in da se spraujemo oz. reflektiramo o naem obstoju po Straussu je lovek posebno bitje, da bi opraviil ta status, mora mit ponuditi logina orodja, da je lovek naravno bitje, hkrati pa ni isto navaden, saj reuje teave kulturen mit je jezik, sistem, kako se pripoveduje je odvisno od mitema; tevilni miti govorijo o istem + nelagoden status loveka; druba se zane zavedati same sebe, ko pride do incestnega tabuja/vpraanja: poroljivi oz. neporoljivi binarnost, ki je temeljna temeljna binarnost, ki preema svet; binarnost oz. miti naj bi se kazali kot konstanten problem premagovanja teav: kultura organizira, kako naj se neke stvari popravijo; kultura hoe pokazati, da je kultura in da naj tak tudi ostane dve ideji Straussa: (1) divja misel (ljudje so mislili drugae) in (2) naa misel (temeljito jo moramo presejati in v njej iskati preitke, iz teh pa gradimo poznavanje oz. razumevanje prejnjih kultur) problem strukturalizma: lovek je ujetnik strukture, nima svobodne volje TEORIJA MENJAVE

menjava je tisti proces, ki je lahko odgovoren za 99% premikov artefaktov; razumevanje menjalnih procesov je bistvo; import dobesedno sugerira, da gre za trgovsko dejavnost, tu pa je monost, da je predmet priel z plenom; menjava se dogaja na ve ravneh druinski, elitni,... menjava velja z ekonomsko teorijo ekonomija sama pa sugerira na neko produkcijo; substantivna antropoloka ola MARSHALL SAHLINS na nain ivljenja in ekonomija sta napana, e ju apliciramo na prazgodovinsko miselnost problem je, ker vedno mislimo, da si vsi vedno prizadevamo zmanjati stroke produkcije to je moderna miselnost na prazgodovino moramo gledati v konceptu divje misli kaj se dogaja v L/N skupnostih delo je fragmentirano; delovnik je v neki skupnosti bil v povpreju 3 ure na dan; v prvotnih drubah so si postavljali cilje, ki so bili razmeroma hitro in lahko dosegljivi ideje: (1) nekontinuiranosti: ideja poitka je kapitalistina ideja, stare drube in njihovo delo je lahko potekalo skozi zabavo (Mead Samoa); zato imajo sunji v J Afriki nizko storilnost na razumejo, zakaj toliko delati, ker so iveli po lastnih principih; prazgodovinske drube imajo nizko raven elja in nimajo motiva visokega profita, (2) mobilnosti: L/N so verjetno mobilnost postavljali na sam vrh; in e si mobilen ne more razviti koncepta lastnine, niti osebne, niti skupne; mobilnost je dodatna zahteva, da so cilji nizki, (3) demografski dejavniki: zmanjajo mobilnost, preve otrok, majhna oz. teja mobilnost; zato tehnike kontrole: dalje dojenje, detomor, kontracepcije, (4) domainski proizvodni nain: druina je temljna proizvodna enota; v druinah ne obstaja oblika solidarnosti, ki bi narekovala, da se nek dele proizvedenega kopii za rezervo; tri oblike druin pred dravo: (1) band (L/N), (2) plemenska druba (KG, neolitik, ni e davkov) in (3) poglavarska druba (haltat, e hierarhija, davki,..) menjava: v prvotni drubi ne velja ideja dobika, ne razvije se specializacija, ne presekov; ko ljudje menjavajo, ne govorijo o tem zaradi dobika, to razumejo kot veliko ve to so njihovi religiozni pogledi; asimetrina menjava: ena stran se uti vedno dolna, ker je nekaj dobila, ne pa v monetarnem smislu; zato obstaja konstantno dolnostno razmerje; nuja po vrailu; v starih drubah se vrailo vri v religioznem smislu MARCEL MAUSS prvi pokae, da pri menjave sodeluje kultura obdarovanje vidijo kot prakso religije, boanstva urejajo status menjave; duh daritve hau maorski koncept duha, je izraz divje misli; hau je duh v predmetu, ki tei da se vrne k tisti osebi, ki ga je lansirala

NEOEVOLUCIONIZEM LESLIE WHITE The Science of Culture, 1949, Evolution of Culture, 1959 kulturo je mogoe opazovati s pomojo interdisciplinarnih ved kultura je superbioloka, ekstrasomatska upoteva tudi Marxa, dve strukturi: (1) drubena podstat proizvajalci in (2) drubena nadgradnja (drubena reprodukcija); poanta marksizma: proizvajalci in lastniki prihajajo v konflikt, delavec nima pravice po dobiku danes je logino, da ima lastnik delavnice pravico do dobika; izkljuno sam, to pa ni nekaj, kar bi obstajalo e od zaetka to je ideoloka intervencija; ideologija ima nalogo, da neka dejanja prikae naravno kultura je entiteta sam po sebi kultura je razloljiva z njo samo, posameznika doloa kultura vsaka kultura je proizvod predhodne kulture tega ne izpelje do konca, zato se odloi za revitalizacijo evolucionizma

White predlaga, da je tehnologija klju za razumevanje; revitalizira: (1) tehnoloki sistem omogoanje blagostanja in preivetja, (2) socialni sistem tehnologija povezana s socialnim statusom in (3) ideoloki sistem v vsakem obdobju si lahko vsak zamilja abstraktno, domet domiljije pa je pogojen s tehnolokim svetom lastnosti tehnologije: doloen tip fantazije vedno ustreza viini razvoja tehnologije, tehnologija vedno zahteva gibanje proti specializaciji, bolj je tehnologija razvita, veja je integracija, z vejim obvladovanjem tehnologije lovek obvladuje vse ve energije na svetu ( E(energy) x T (technology) = C (cukture)), kultura se razvija le toliko, kolikor ve ali manj se porabi energije na leto, nobena kultura se ne razvije izven meja svojih zmonosti, primarna funkcija kulture je ta, da obvlada izvore energije in jih zna izkoristiti, evolucija je le ena od oblik termodinaminih procesov (preivi tisti, ki ima bolje gene, evolucija je energijsko zelo premiljen pojav le najbolje gre naprej), ve poti do cilja uspeneji je sistem kultura je ekstrasomatska je temlj nove arheologije STEWARD velinijskost evoluvija ne poteka enolinijsko vzporedni vzorci (izumi na veih mestih)