INTITUT ZA ARHEOLOGIJO.................................................................................................................................................2 NARODNI MUZEJ SLOVENIJE................................................................................................................................................2 ZGODOVINA MUZEJA............................................................................................................................................................2 ARHEOLOKI ODDELEK ......................................................................................................................................................3 KRATKA ZGODOVINA ODDELKA ZA ARHEOLOGIJO...................................................................................................

3 80 LET ARHEOLOGIJE NA UNIVERZI V LJUBLJANI.......................................................................................................................4 ZBORNIK OB 80-LETNICI FF, 1919-1999, ODDELEK ZA ARHEOLOGIJO.......................................................................................5 1. Od 1919 do 1926................................................................................................................................................................5 2. Od 1926 do 1943................................................................................................................................................................5 3. Od 1945 do 1970................................................................................................................................................................6 4. Od 1970 do 1987................................................................................................................................................................6 5. Od 1987 do danes..............................................................................................................................................................7 IVLJENJEPISI...............................................................................................................................................................................9 Dr.ime BATOVI (Vrsi pri Ninu, 7. 7. 1927).....................................................................................................................9 Mag. Vladimira BERTONCELJ-KUAR (Urna vas, 10. 6. 1950).....................................................................................9 Dr. Tatjana BREGANT (Ruta pri Mariboru, 16. 2. 1932) ...................................................................................................9 Dr. Mihael BUDJA (Breice, 16. 12. 1951).........................................................................................................................10 Dr. Bojan DJURI (Ljubljana, 28. 3. 1950)......................................................................................................................11 Mag. Miran ERI (Maribor, 9. 2. 1959)............................................................................................................................11 Dr. Stane GABROVEC (Kamnik, 18. 4. 1920).....................................................................................................................11 Dr. Darja GRAFENAUER-MIHELI (Ljubljana, 3. 3. 1950)............................................................................................12 Darja GROSMAN, univ. dipl. arheologinja (Ljubljana, 14. 11. 1952)..............................................................................12 Dr. Mitja GUTIN (Maribor, 10. 9. 1947).........................................................................................................................13 Margareta-Ana HIRSCHBAECK-MERHAR, univ. dipl. arheologinja (Celje, 9. 1. 1946)................................................14 Milena HORVAT, univ. dipl. arheologinja (Trbovlje, 17. 2. 1948).....................................................................................14 Dr. Joe KASTELIC (entvid pri Stini, 18. 8. 1913)..........................................................................................................14 Dr. Josip KLEMENC (Ljubljana, 4. 3. 1898 - Ljubljana, 28. 9. 1967) ..............................................................................15 Dr. Timotej KNIFIC (Trata pri kofji Loki, 22. 8. 1946) ...................................................................................................15 Dr. Josip KOROEC (Ljubljana, 13. 9. 1909 - Ljubljana, 11. 3. 1966) .............................................................................16 Dr. Peter KOS ( Ljubljana, 22. 1. 1950).............................................................................................................................16 Duan KRAMBERGER, univ. dipl. ing. arhitekt (Trbovlje, 19. 7. 1948)............................................................................16 Dr.Petra LEBEN-SELJAK (Postojna, 18. 1. 1959) ............................................................................................................17 Dr. Milan LOVENJAK (Murska Sobota, 30. 3. 1965).........................................................................................................17 Irena MIRNIK-PREZELJ, univ. dipl. arheologinja in prim. jezikoslovka (alec, 3. 12. 1955)..........................................17 Mag. Branko MUI (Maribor, 12. 3. 1963)......................................................................................................................18 Olivera NEDOVI (Postojna, 21. 1. 1968).........................................................................................................................18 Predrag NOVAKOVI, univ. dipl. arheolog (Postojna, 18. 9. 1963).................................................................................18 Dr. Peter PETRU (Lako, 15. 12. 1930 - Ljubljana, 20. 4. 1983) ......................................................................................19 Mag. Simona PETRU ( Ljubljana, 13. 6. 1961)...................................................................................................................19 Dr.Vida POHAR (Beograd, 9. 7. 1934)...............................................................................................................................19 Katarina Katja PREDOVNIK, univ. dipl. arheologinja (Ljubljana, 19. 1. 1971)...............................................................20 Dr. Boidar SLAPAK (Beograd, 16. 1. 1949)....................................................................................................................20 Dr.Zoran STANI (Kranj, 13. 11. 1962)..........................................................................................................................21 Dr. France STARE (martno pri Litiji, 13. 4. 1924 Ljubljana, 18. 8. 1974).......................................................................22 Vesna SVETLII-TURK, univ. dipl. arheologinja (Koper, 14. 3. 1996)...........................................................................22 Dr. Jaroslav AEL (marje pri Jelah, 21. 1. 1924 Ljubljana, 25. 3. 1988) ....................................................................22 Dr. Marija TEFANI (Ljubljana, 17. 6. 1945)...............................................................................................................23 Dr. Ljubinka TERAN (Maribor, 25. 7. 1947)....................................................................................................................23 Dr. eljko TOMII ( Poega, 11. VI. 1942).....................................................................................................................24 Alfred TRENZ, univ. dipl. arheolog (Novo mesto, 18. 12. 1954) ........................................................................................24 Dr. Ivan TURK (Ljubljana, 31. 3. 1946)..............................................................................................................................25 Mag. Peter TURK (empeter pri Gorici, 28. 8. 1965).........................................................................................................25 Dr. Nataa VIDIC-JAECKS ( Ljubljana, 20. 5. 1959)........................................................................................................25 Dr. Verena Vidrih-Perko (ehovin pri tanjelu na Krasu, 23. 11. 1952)...........................................................................26 Dr. Zdenko VINSKI (Zagreb, 3. 5. 1913 - Zagreb, 12. 10. 1996) .......................................................................................26

INTITUT ZA ARHEOLOGIJO
Intitut za arheologijo je bil ustanovljen leta 1972. Predhodnici sta bili Arheoloka komisija (1947-1948) in sekcija za arheologijo Zgodovinskega intituta SAZU (1948-1972). e od zaetka je bil program dela usmerjen v temeljne raziskave, zlasti arheoloko topografijo Slovenije, evidenco arheolokega gradiva, prouevanje antinih napisov, raziskovanje poselitve in arheoloko bibliografijo. Zgodaj so bila organizirana tudi obsena terenska raziskovanja na ozemlju Slovenije. Sodelavci intituta so ves as pripravljali tudi sintetina dela, katerih rezultat je temeljni register arheoloke dediine Arheoloka najdia Slovenije (1975), in ve kot petdeset monografskih del. Intitut ima obseno knjinico in izdaja osrednjo slovensko arheoloko revijo Arheoloki vestnik ter zbirko Opera Instituti archaeologici Sloveniae.

NARODNI MUZEJ SLOVENIJE

Narodni muzej Slovenije, ki so ga ustanovili Kranjski deelni stanovi 15. oktobra 1821, je najstareja slovenska muzejska institucija. S svojimi estimi strokovnimi oddelki zbira, dokumentira, uva in ohranja, raziskuje premino kulturno dediino ter jo predstavlja javnosti. Muzej ima zahvaljujo odlino izobraenim sodelavcem tudi status raziskovalne institucije in sodeluje v nekaterih znanstvenoraziskovalnih programih, katerih cilj je podrobneje prouevanje slovenske kulturne dediine. Preprian sem, da zavisi kvaliteta muzejskega dela v osrednjem nacionalnem muzeju od sodelavcev, ki strokovno odlino obvladajo svojo stroko in oja obmoja specializacije. Le skozi tak pristop je namre mogoe javnosti na privlaen in poljuden nain suvereno predstavljati premino kulturno dediino. S predstavitvami gradiva (v obliki strokovnih in poljudnih publikacij oziroma razstav) eli muzej podrobneje osvetliti posamezne segmente zgodovine dananjega slovenskega prostora ter ozaveati najiro javnost. Z digitaliziranjem gradiva ter izgrajevanjem elektronske baze podatkov o kulturni dediini, ki jo hrani, se Narodni muzej Slovenije prikljuuje sorodnim evropskim institucijam, ki skuajo z izrabo sodobnih informacijskih tehnologij omogoiti najiro dostopnost do predmetov kulturne dediine. Spotovani obiskovalci, vabim vas, da se v Narodnem muzeju Slovenije udeleite predavanj, strokovnih vodstev, da si ogledate najlepe predmete slovenske premine dediine, ki govorijo o zgodovini slovenskega prostora svojih obdobij, da na otroke delavnice pripeljete svoje otroke, oziroma da svoje prijatelje in znance obdarite z repliko katerega od spomenikov, ki jo je mogoe kupiti v muzejski trgovini. Dobrodoli!

ZGODOVINA MUZEJA
1821 Kranjski deelni stanovi sprejmejo odloitev o ustanovitvi muzeja, najstareje neprekinjeno delujoe kulturne in znanstvene ustanove v Sloveniji 1826 Cesar Franc I. doloi, naj se ustanova imenuje Deelni muzej. 1831 Prva stalna muzejska razstava v stavbi liceja, ki je stal na sedanjem Vodnikovem trgu. 1836 Izide prvi vodnik po muzejskih zbirkah. 1881 Kranjski deelni zbor sprejme odloitev o gradnji nove muzejske stavbe. 1882 Cesar Franc Joef dovoli, da se muzej v ast prestolonaslednika preimenuje v Kranjski deelni muzej - Rudolfinum. 1883 Cesar poloi temeljni kamen nove muzejske stavbe. 1888 Muzej odprt za javnost. 1921 Kranjski deelni muzej - Rudolfinum se preimenuje v Narodni muzej. 1923 Osamosvojitev Slovenskega etnografskega muzeja. 2

1933 Muzej odstopi velik del slikarske in kiparske zbirke Narodni galeriji. 1944 Osamosvojitev Prirodoslovnega muzeja. 1945 Obsene listine dokumentov in listin prevzame osrednji dravni arhiv Slovenije. 1991 Muzej pridobi s prekritjem osrednjega dvoria nov depojski prostor in dvorano za obasne razstave in druge prireditve. 1997 Narodni muzej se preimenuje v Narodni muzej Slovenije.

ARHEOLOKI ODDELEK
Arheoloki oddelek je najstareji med specializiranimi muzejskimi oddelki v Sloveniji. Pridobiva, hrani in prouuje gradivo iz vseh arheolokih obdobij z obmoja Slovenije. Poleg tega hrani majhno zbirko predmetov iz Egipta, ki vkljuuje tudi mumijo. Najstareje najdbe so bile pridobljene pred ve kot 170 leti. Zbirke danes obsegajo okrog 63.000 predmetov iz vseh arheolokih obdobij. Med posameznimi predmeti in sklopi je tudi nekaj takih, ki presegajo pomen slovenskega prostora. To so 45.000 let stara neandertaleva koena pial iz Divjih bab (paleolitik), predmeti iz koliarskih naselbin na Ljubljanskem barju iz 3. tisoletja pr. n. . (bakrena doba), grobne najdbe iz Stine ter situla z Va iz asa okrog leta 500 pr. n . (stareja elezna doba), pozlaen rimski monumentalen moki kip iz Emone in deli bogate vojake oprave z Gradia nad Baljem (zgodnji srednji vek). Muzej pridobiva gradivo s terenskim delom - s topografskimi ogledi in izkopavanji Ljubljanica, Godi pri Kamniku, Gradie nad Baljem, Dragomelj, Pran) - ter z darili in odkupi. Za potrebe dokumentacije se razvija raunalniki program SITULA. Raziskovalno delo Arheolokega oddelka je usmerjeno v problematiko gradiva, ki ga hranijo Narodni muzej Slovenije, ostali slovenski muzeji ter nekateri muzeji v drugih evropskih dravah. Glavne teme teh raziskav so sestava in tehnologija prazgodovinskih kovinskih predmetov, lokalna proizvodnja rimske keramike, rimska vojaka oprema in utrdbe, raziskave zgodnjesrednjevekih kovinskih in steklenih predmetov ter oroje in bojna oprema v visokem in poznem srednjem veku. Oddelek pripravlja tematske razstave z gradivom iz cele drave. Zadnje veje razstave so bile Pismo brez pisave (1991, Valvazorjeva nagrada), Neandertalec in njegova pial (1997) in Od Rimljanov do Slovanov (2000, nagrada Slovenskega arheolokega drutva).

KRATKA ZGODOVINA ODDELKA ZA ARHEOLOGIJO

Zaetki tudija arheologije v Sloveniji so povezani z ustanovitvjo Univerze v Ljubljani leta 1919. V tudijski program Filozofske fakultete je bil namre umeen tudi tudij arheologije. Samostojen tudij je bil vzpostavljen ob ustanovi Oddelka za arheologijo leta 1947. Zaetke tudija je oznaevala kulturnozgodovinska usmeritev, historini pozitivizem in humanistina naravnanost v klasino-filoloki tradiciji. Ob tudiju arheoloih kultur je danes posebna pozornost namenjena paleokolju, prostorski in naselbinski arheologiji ter arheoloki metodologiji. Raziskovalno delo Oddelka je vezano na temeljni nacionalni raziskovalni program, ki ga financira Urad za znanost pri Ministrstvu za olstvo in znanost. Posebej velja omeniti sodelovanje Oddelka v programu zaitnih izkopavanj v okviru DARSovega projekta izgradnje avtocest. V mednarodnem okviru Oddelek raziskovalno sodeluje z University of Beijing, Berlin, Edinburgh, Leiden, Newcastle upon Tyne, Oxford, Pisa, Thessaloniki. Deluje v evropskem omreju COST G2, vkljuuje pa se v 6. okvirni programa Evropske skupnosti za obdobje 2002-2006. Oddelek je vkljuen v omreje izmenjav tudentov SOCRATES/ERASMUS in aktivno sodeluje v omrejih ARHEOPE in RESPAL. Na Oddelku e vrsto let pripravljamo tematske simpozije - Neolitske seminarje, na katerih se zbira svetovna elita, ki se ukvarja z razvojem paleoekonomij v Evraziji. Izdajamo reviji Documenta 3

Praehistorica in Archaeologia Historica Slovenica. Nae profesorice in profesorji pa so redni in zaeljeni predavatelji na univerzah po svetu.

80 let arheologije na Univerzi v Ljubljani

V tudijskem letu 2003/2004 bo minilo osemdeset let, odkar na Univerzi v Ljubljani poteka tudij arheologije. Leta 1923/1924 je bila namre na Filozofski fakulteti ustanovljena tudijska skupina "arheologija", s imer je bilo tudentom omogoeno ne le posluati posamezna predavanja iz arheolokih vsebin, marve tudi diplomirati iz arheologije. Sprva tudij arheologije ni bil podrobneje opredeljen in je bil vsebinsko odvisen od strokovne usmerjenosti in interesov predavateljev. Prve generacije tudentov so se zatorej seznanjale predvsem s klasino arheologijo (v pomenu grke in rimske umetnosti) ter z grko in rimsko arheologijo, zgodovino, epigrafiko in numizmatiko. ele leta 1947, ko je ob reorganizaciji Filozofske fakultete nastal Oddelek za arheologijo, je bila v program tudija formalno vkljuena tudi prazgodovinska in staroslovanska arheologija. Vse odtlej je Oddelek nartno iril in poglabljal tudijske vsebine, tako v kronolokem kot konceptnem smislu. Tako je danes Oddelek organiziran v 8 kateder: za arheologijo paleolitika in mezolitika, za arheologijo neolitika in eneolitika, za arheologijo kovinskih obdobij, za klasino arheologijo, za rimsko arheologijo, za arheologijo zgodnjega srednjega veka, za arheologijo mlajih obdobij, za arheoloko metodologijo in teorijo. Filozofska fakulteta oz. njen Oddelek za arheologijo je edina visokoolska ustanova v Sloveniji, ki ponuja tudij arheologije.

Zbornik ob 80-letnici FF, 1919-1999, Oddelek za arheologijo

1. Od 1919 do 1926
e ob ustanovitvi Univerze 1919 je bilo za Filozofsko fakulteto v tudijskem redu doloeno tudi mesto tudija arheologije. Tako naj bi se pouevala arheologija z epigrafiko kot A predmet ob sploni zgodovini starega veka kot B predmetu ali pa ob sploni zgodovini umetnosti kot A predmetu arheologije z epigrafiko ter grke in rimske staroitnosti kot B predmet. Podrobno loevanje na prazgodovinsko arheologijo, grko in rimsko klasino arheologijo ter arheologijo zgodnjega srednjega veka takrat ni bilo predvideno niti ni bila natanneje oddeljena klasina arheologija (kot zgodovina antine umetnosti) od rimske provincialne arheologije. V .1. 1920/1921 je prof. V. Mole v umetnostnozgodovinskem seminarju priel predavati antino (in bizantinsko) umetnost, J. Mantuani, ravnatelj Narodnega muzeja v Ljubljani, pa honorarno grko umetnost in 1921/1922 e epigrafiko. Prof. Mole je prenehal s predavanji 1924/1925, Mantuani pa 1923/1924. Oddelek za arheologijo (seminar) se v seznamu predavanj pojavi samostojno ele 1923/1924, kjer so v skupini arheologija napovedana predavanja V. Moleta in J. Mantuanija, ki so jih izvajali do tedaj na Oddelku za umetnostno zgodovino. olsko leto 1923/1924 je torej leto, ko je arheoloki seminar dejansko priel obstajati. Zgodovino starega veka je 1919/1920 predaval medievist Ljudmil Hauptmann na Oddelku za zgodovino, 1921/1922 pa Mihajlo Bubnov, bivi profesor univerze v Kijevu, prav tako medievist po svoji oji specializaciji.

2. Od 1926 do 1943
Po upokojitvi prof. Bubnova 22. 3. 1924, ki 1924/1925 ni ve predaval, je 1926/1927 priel na Oddelku za zgodovino s predavanji iz zgodovine starega veka dr. Balduin Saria, izvoljen 16. 10. 1926 za izrednega profesorja. Po svoji izobrazbi je bil arheolog prazgodovinske in klasine smeri, dobro pa je obvladal tudi staro zgodovino in posebej rimsko epigrafiko ter numizmatiko. Priel je iz Beograda, kjer je bil od 1925 docent na univerzi, v letih 1922 do 1926 pa tudi vodja arheolokega in numizmatinega oddelka Narodnega muzeja. (Za rednega profesorja je bil v Ljubljani izvoljen leta 1937.) Prof. Saria je od nastopa slube 1926 do vkljuno 1941/1942, ko je odel za profesorja stare zgodovine junovzhodne Evrope na univerzo v Gradec, zdrueval dve katedri: za zgodovino starega veka in za arheologijo. Ob zgodovini je vkljueval v tudij tudi latinsko epigrafico, antino umetnost in grke in rimske staroitnosti, kot je bila tedaj e navada oznaevati ta predmet, to je pouk o antini, posebej pa rimski provincialni arhitekturi (in drugi materialni kulturi, ki pa je Saria ni vkljueval). Deloma je Saria predaval tudi antino numizmatiko in v seminarju obravnaval literarne vire, vane za klasino umetnost. Saria pa ni zajemal tudija prazgodovinske arheologije in ne arheologije zgodnjega srednjega veka. Kot profesor fakultete je B. Saria raziskal poznoantino gradie na Velikih Malencah pri Drnovem in raziskovanje objavil v obliki zaasnih poroil. Rezultat njegovega znanstvenega delovanja je bila tudi temeljna tudija Doneski k vojaki zgodovini naih krajev v rimski dobi (GMDS 20 1939, 115-151). Za Slovenijo v takratnih mejah Kraljevine Jugoslavije je objavil rimske napise (skupaj z V. Hoffillerjem za hrvaki del): Antike Inschriften aus Jugoslavien 1, Noricum und Pannonia Superior, Zagreb 1938, ter (skupaj z J. Klemencem) Archaeologische Karte von Jugoslavien, Blatt Ptuj (Beograd, Zagreb 1936), Blatt Zagreb (Beograd 1983), Blatt Rogatec (Zagreb 1939). Prof. Saria je skrbel tudi za reden dotok publikacij v knjinico, ki je bila e od zaetka samostojna knjinica Seminarja za arheologijo. Knjinica je bila usmerjena v nakupe arheolokih del za antiko in stari Vzhod ter za rimsko provinciaino arheologijo, v veliki meri pa tudi za dela iz zgodovine starega veka ter numizmatike, medtem ko je bila dobava del iz prazgodovinske in zgodnjesrednjeveke arheologije ter zamenjava revij organizirana v Narodnem muzeju v Ljubljani. V zadnjem letu pred 2. svetovno vojno se je tudij arheologije raziril e na prazgodovinsko arheologijo, ki jo je 1940/1941 kot privatni docent priel pouevati Rajko Loar, kustos v Narodnem muzeju v Ljubljani in kasneje ravnatelj Etnografskega muzeja v Ljubljani. Poleg kretsko-mikenske arheologije je Loar poueval tudi neolitik, vendar pa e 1942/1943 ni ve predaval. 5

Tako je zaradi vojnih razmer vse ostalo bolj pri nartih. Ker je v letu 1942 univerzo zapustil tudi B. Saria, je predavanja iz umetnostne zgodovine v poletnem semestru 1942 in 1942/1943 prevzel zopet prof. V. Mole, ki se je zaradi vojne vrnil v Ljubljano. V letih 1943/1944 in 1944/1945 ni bilo predavanj iz arheologije.

3. Od 1945 do 1970
Po koncu vojne 1945 je bilo pouk arheologije na Filozofski fakulteti potrebno tako reko na novo konstituirati. Leta 1946 je bil za izrednega profesorja zgodovine starega veka in arheologije izvoljen 77dr. Josip Klemenc (redni profesor od 1951), do tedaj kustos v Arheolokem muzeju v Zagrebu. Prof. Klemenc je nadaljeval dotedanjo prakso spojitve dveh kateder na dveh oddelkih - zgodovinske in arheoloke. Toda 1. 1947 je bil za izrednega profesorja za prazgodovinsko in staroslovansko arheologijo izvoljen dr. Josip Koroec (redni profesor od 1951). ele z njegovim prihodom se je Oddelek za arheologijo de facto osamosvojil in utemeljil. Prof. Klemenc je tudij arheologije vodil sedaj na arheolokem oddelku, tudij zgodovine starega veka pa e naprej na oddelku za zgodovino. Leta 1955 je bil za docenta za prazgodovinsko arheologijo kovinskih dob izvoljen dr. France Stare. Asistenti na oddelku so bili: za prazgodovino od 1949 do 1955 France Stare, od 1955 do 1969 dr. Tatjana Bregant, za klasino in rimsko provincialno arheologijo pa od 1951 do 1960 dr. Jaro ael. Prof. Koroec je ustanovil in vodil tudi Sekcijo za arheologijo pri Zgodovinskem intitutu SAZU. Razvil je veliko raziskovalno in publicistino dejavnost. Priel je z izdajanjem Arheolokega vestnika, prvi letnik je izel leta 1950, nakar je revijo prevzela Akademija. Leta 1964 je izel prvi letnik Poroila o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji, leta 1965 pa drugi letnik. V organizaciji oddelka je izdal prironik Uvod v materialno kulturo Slovanov zgodnjega srednjega veka, 1952, in Danilo in danilska kultura, 1964. Izvedel je veliko izkopavanje staroslovanskega grobia na Ptujskem gradu na prazgodovinskem grobiu in poznoantini arhitekturi in ga objavil. Tudi prazgodovinski del grobia je objavil Koroec, za antini sektor pa je sodeloval prof. Klemenc in objavil gradivo antinih plasti. Prof. Klemenc je s tudenti Seminarja za arheologijo vodil tudi izkopavanja antinih grobnic v empetru v Savinjski dolini. Na arheolokem oddelku so predavali e prof. dr. Sreko Brodar s Fakultete za naravoslovje paleolitik, prof. dr. Boo kerlj antropologijo, prof. dr. Viktor Koroec s Pravne fakultete pa zgodovino starega Vzhoda. Predstojniki oddelka so bili zaporedno prof. J. Koroec, prof. Klemenc, prof. Brodar in docent Stare.

4. Od 1970 do 1987
Oddelku za arheologijo zvezde niso bile naklonjene: leta 1966 je umrl prof. J. Koroec, 1967 prof. J. Klemenc, 1970 pa je bil upokojen docent Stare: Oddelek za arheologijo se je moral personalno na novo konstituirati. Leta 1969 je bila izvoljena za docentko za prazgodovino predkovinskih obdobij dr. Tatjana Bregant (izr. prof. 1978, red. prof. 1984), za profesorja prazgodovinskih kovinskih obdobij pogodbeno dr. Stane Gabrovec, vodja Arheolokega oddelka v Narodnem muzeju v Ljubljani, za izrednega profesorja klasine in rimske provincialne arheologije ter zgodovine starega veka dr. Joe Kastelic, ravnatelj Narodnega muzeja v Ljubljani (redni profesor 1979, zasluni profesor 1994). Arheologijo paleolitika je poueval e naprej prof. Brodar, za arheologijo zgodnjega srednjega veka pa je bil pogodbeno izvoljen prof. dr. Zdenko Vinski, kustos Arheolokega muzeja v Zagrebu. Po njegovem odhodu je arheologijo zgodnjega srednjega veka priel pouevati pogodbeno prof. dr. Branko Marui, ravnatelj Arheolokega muzeja v Pulju. Prof. Kastelic je poueval zgodovino starega veka tudi na Oddelku za zgodovino, predavanja iz klasine arheologije (zgodovine umetnosti starega veka) pa je imel skupaj za sluatelje arheologije, umetnostne zgodovine in klasine filologije. Predaval je tudi rimsko epigrafiko in posebej za prvi letnik arheologije uvod v arheologijo. Za pouevanje rimske provincialne arheologije je bil izvoljen e dr. Peter Petru, ravnatelj Narodnega muzeja v Ljubljani, ki je kot honorarni izredni profesor predaval do svoje smrti 1983. Pouevali so tudi pomone vede - risanje in preparacijo, antropologijo, muzeologijo, 6

meritve, latinski jezik. Oddelek je bil razdeljen na tiri katedre - za prazgodovinsko arheologijo predkovinskih obdobij, za prazgodovinsko arheologijo kovinskih obdobij, za klasino in rimsko provincialno arheologijo, za arheologijo zgodnjega srednjega veka. Katedra za zgodovino starega veka pa je kot do tedaj ostajala na Oddelku za zgodovino. Vse katedre so dobile svoje asistente, ki so sodelovali pri izvajanju proseminarjev, seminarjev in vaj. Razvejano je bilo raziskovalno delo oddelka. Katedra za arheologijo predkovinskih obdobij je priela z raziskovanji koli na Ljubljanskem barju in oivila 1974 s tretjim letnikom izdajanje revije Poroilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji, ki je s 4. letnikom 1975 dobila podnaslov Predkovinske kulture Slovenije, s 5. letnikom 1976 pa spremenjeni glavni naslov v Poroilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji Katedra za arheologijo kovinskih obdobij prazgodovine je skupaj z Narodnim muzejem v Ljubljani izvedla olska izkopavanja za tudente arheologije v Stini, v okviru seminarskega dela pa dokumentiranje in objavo gradiva iz slovenskih najdi, ki ga hranijo v tujih muzejih (Naravoslovni muzej na Dunaju), v okviru mednarodnega projekta pa skupaj z Narodnim muzejem v Ljubljani in Arheolokim muzejem v Trstu e objavo starih izkopavanj na Mostu na Soi (Sv. Lucija). Po ustanovitvi Znanstvenega intituta Filozofske fakultete so bile raziskave Oddelka zdruene v projekt Geneza kulturne pokrajine. Katedra za klasino in rimsko provincialno arheologijo je zastavila izkopavanja na Rodiku pri Kozini ter v sodelovanju z Arheolokim muzejem v Splitu na Visu in Hvaru. Delala je e na temah Rimska plastika v Sloveniji in Antini mozaiki v Sloveniji. Katedra za arheologijo zgodnjega srednjega veka je obnovila izkopavanja na podroju Bled-Pristava in preuevala arheologijo blejske regije. Na oddelku je bila zagovarjana vrsta disertacij, tako raziskovalcev iz Slovenije kot tudi iz drugih delov takratne Jugoslavije. Predstojnik Oddelka je bil do leta 1982 prof. Kastelic, med 1982 in 1984 B. Djuri in od 1984 B. Slapak. Leta 1983 je bil upokojen prof. J. Kastelic, vendar je pri pouku sodeloval e nekaj let, leta 1987 pa je bila upokojena prof. Tatjana Bregant. Istega leta je prevzel predmet Arheologija neolitika in eneolitika red.propf.dr.ime Batovi, ki je na Oddelku predaval v letih 1987 do 1990.

5. Od 1987 do danes
Z zadnjimi upokojitvami je pouk na Oddelku v celoti prevzela generacija, ki se je oblikovala v oli, kot jo je na prehodu v 70. leta vzpostavil prof. Kastelic s sodelavci. Med njimi so nekateri zaeli kot asistenti na Oddelku e v sedemdesetih (dr. Ljubinka Teran, docentka 1988, izr. prof. 1991, red. prof. 1994; dr. Boidar Slapak, docent 1986, izr. prof. 1993; dr. Timotej Knific, docent 1987, izr. prof. 1993, od 1993 pogodbeni sodelavec, redno zaposlen v Narodnem muzeju v Ljubljani; dr. Bojan Djuri, doc. 1993, med 1988 in 199. v tujini), drugi pa so profesionalno pot zaeli drugje in so se zaposlili na oddelku v 80. letih (dr. Mihael Budja, doc.1994; dr. Mitja Gutin, doc. 1989, izr. prof. 1993, red. prof. 1997). Generacijo oznauje konceptna in metodoloka raznolikost, ki deloma odraa raznolikost arheoloke tradicije v Sloveniji in usmeritve uiteljev (kulturnozgodovinska usmeritev v Childeovi tradiciji, Merhartova ola, dunajska umetnostnozgodovinska ola, historini pozitivizem, humanistina naravnanost v klasinofiloloki tradiciji), deloma pa so rezultat intelektualnih iskanj, odmikov in navezav na druge tradicije, tako v anglosakem svetu (prostorska / poselitvena / krajinska arheologija, procesna in po-procesna arheologija, arheologija okolja, metodoloke inovacije v terenski arheologiji) kot v romanskem svetu (francoska antropoloka ola, noveje smeri v klasini arheologiji). V teh letih je bila ob katedrah za arheologijo predkovinskih obdobij (M. Budja), arheologijo kovinskih obdobij (L. Teran), klasino arheologijo (B. Djuri), rimsko arheologijo (B. Slapak) in arheologijo zgodnjega srednjega veka (T. Knific) na novo vzpostavljena e arheologija mlajih zgodovinskih obdobij (M. Gutin), medtem ko arheologija paleolitika, ki je tradicionalno povezana z geologijo in jo predava prof. dr. Vida Pohar s fakultete za naravoslovje in tehnologijo, po dogovoru s to fakulteto prehaja na na oddelek. Polno se je razvil pouk skupnih arheolokih predmetov arheoloke metodologije (predavateljici Darja Grosman in Milena Horvat) in arheoloke teorije in zgodovine. Posebej velja tudi poudariti razvoj pouka naravoslovnih predmetov v okviru arheolokega programa (nosilki predmetov izr.prof.dr.Marija tefani in doc.dr.Nataa Vidic Jaecks) in oblikovanje novih kadrov za ta pouk. Nova generacija assitentov in uiteljev se formira skoz intitut mladih raziskovalcev (doc. dr. Zoran Stani pri predmetu arheoloka teorija in zgodovina, zaposlen na ZRC SAZU, pogodbeni sodelavec; dr. Janka Isteni pri predmetu 7

rimska arheologija, sedaj v Narodnem muzeju v Ljubljani; asist. dr. Verena Vidrih-Perko pri predmetu rimska arheologija, zaposlena v Gorenjskem muzeju, pogodbena sodelavka; asist. mag. Peter Turk pri predmetu arheologija kovinskih obdobij; asist. Predrag Novakovi pri predmetu arheoloka teorija in zgodovina; asist. mag. Brane Mui pri predmetu naravoslovje) in skozi intitut asistenta staista (Katarina Katja Predovnik pri predmetu arheologija mlajih obdobij; mag. Miran Eri pri predmetih arheoloka metodologija in arheoloka teorija in zgodovina), pa tudi skozi tipendiranje tudija mlade raziskovalke v tujini (mag. Maja Andri kot doktorska kandidatka na univerzi v Cambridgeu in Oxfordu, pri predmetu naravoslovje). Uitelji Oddelka so cenjeni in iskani kot predavatelji na evropskih univerzah, kot gostujoi profesorji so predavali ali predavajo na Svobodni univerzi v Berlinu (L. Teran), v Leipzigu in Innsbrucku (M. Gutin), v Parizu (Paris 1 M. Slapak), v Cambridgeu (M.Budja) kot predavatelj tudi P. Novakovi v Pisi. Ob temeljnem raziskovalnem delu, ki poteka tako v okviru zdruujoega projekta Oddelka (do 1992 Geneza kulturne pokrajine, vodja M. Gutin, od 1992 do 1996 Socialno-ekonomski in tehnoloki vidiki razvoja v arheolokih obdobjih, vodja M. Gutin, od 1996 Regionalni vidiki kulture, vodja B. Slapak) kot v posaminih projektih - Paleometalurke raziskave (pri Narodnem muzeju, vodja L. Teran), Neolitizacija Slovenije (vodja M. Budja), Celjski knezi (vodja M. Gutin) in Ekonomika srednjevekih gradov v Sloveniji (z Ekonomsko fakulteto v Ljubljani), velja omeniti aplikativne raziskave (npr. geofizikalne raziskave, pa predhodne raziskave in izkopavanja na trasah avtocest, raziskave za potrebe Regionalnega parka kocjanske jame, raziskave in obnova srednjevekih gradov, itn.), pri emer posebno mesto zavzema pobuda, izvedba in vodenje strokovnega telesa za arheologijo na avtocestah v Sloveniji (SAAS pri Republiki upravi za kulturno dediino, vodja B. Djuri). Od mednarodnih projektov velja omeniti projekte v okviru programov meddravnega sodelovanja s Francijo (M. Gutin, B. Slapak, M. Budja), Hrvako (M. Gutin) in Grijo (B. Slapak) z Iranom, Turijo, Kitajsko in Veliko Britanijo (M.Budja), pa skupne raziskovalne projekte s Svobodno univerzo v Berlinu (L. Teran), z Univerzama v Cambridgeu in Oxfordu (M. Budja), z Arheolokim muzejem v Splitu (B. Slapak) in z Univerzo v Innsbrucku (M. Gutin), sodelovanje z Evropskim arheolokim centrom Mt. Beuvray (M. Gutin, B. Mui) in lanstvo v Evropskem omreju COST G2 (B. Slapak). Od odmevnejih mednarodnih sreanj, ki jih je Oddelek organiziral v tem asu v Ljubljani, navedimo organizacijo inavguracijskega kongresa Evropskega zdruenja arheologov 1994, serijo poletnih seminarjev iz prospekcijskih metod v okviru projekta Rimsko podeelje (1992-1995), dve delavnici delovne skupine 2 COST G2 (1996, 1998), mednarodni posvetovanji Kelti in romanizacija (1994) in Kovatvo in elezno orodje od neko do danes (1999), in pa sedem Neolitskih seminarjev z eminentno mednarodno udelebo. Oddelek so v tem asu vodili B. Slapak (do 1988), L. Teran (1988-1989), M. Gutin (1989-1996) in ponovno B. Slapak (od 1996). Velika pridobitev oddelka v tem asu so prostori na Zavetiki 5 (1991), kjer je bilo mogoe vzpostaviti ustrezne delovne pogoje za lane oddelka in dober delovni standard za tudente arheologije. Vpis v 1. letnik tudija se je v zadnjih letih poetvoril. Oddelek izdaja: Documenta praehistorica (urednik Mihael Budja), Archaeologia historica Slovenica (urednik M.Gutin) in Arheo -glasilo Slovenskega arheolokega drutva (urednik P.Novakovi). Leta 1991 je bil redni prof.dr.Stane Gabrovec izvoljen v rednega lana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Priznanja so prejeli: redni prof. dr. Joe Kastelic naziv zaslunega profesorja Ljubljanske Univerze leta 1994; red. prof. dr. Mitja Gutin Priznanje Filozofske fakultete 1996; doc. dr. Bojan Djuri Priznanje Slovenskega arheolokega drutva 1999 za vodenje Skupine za arheologijo na avtocestah v Sloveniji; asist. mag. Brane Mui Priznanje Slovenskega arheolokega drutva 1999 za uspeno uvajanje geofizikalnih raziskav v slovensko arheologijo. V tudijskem programu arheologije sodelujejo tudi predavatelji iz drugih oddelkov Filozofske fakultete. Iz Oddelka za zgodovino: prof.dr.Rajko Brato za zgodovino starega veka, doc.dr.Janez Marolt za zgodovino Starega veka in asist.Janez Mlinar za zgodovino srednjega veka. Pouk latinskega jezika pa so vodili oz. e vodijo lektorici in lektor iz Oddelka za klasino filologijo: Barbara ega-eh, Breda op in Martin Benedik.

ivljenjepisi
Dr.ime BATOVI (Vrsi pri Ninu, 7. 7. 1927)
Arheologijo je tudiral na Filozofski fakulteti v Zadru v asu od 1949 do 1953. Od 1953. je delal kot kustos v Arheolokem muzeju v Zadru, od 1966 do 1978 pa je bil tudi ravnatelj te ustanove.Leta 1964 je doktoriral na Filozofski fakulteti v Zadru. Kot znanstveni sodelavec in nato svetnik je v muzeju vodil prazgodovinski oddelek. Od 1957 je bil honorarni asistent, nato predavatelj, docent, izredni in od 1981 redni profesor prazgodovinske arheologije na Filozofski fakulteti v Zadru, kjer je bil tudi vodja katedre za prazgodovinsko arheologijo. Na Filozofski fakulteti v Zadru je bil redno zaposlen od 1984 do 1997, ko je bil upokojen. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani na Oddelku za arheologijo je pogodbeno predaval od 1987 do 1990, nato od 1994 do 1998 na Pedagoki fakulteti v Puli. V okviru podiplomskega tudija je predaval v Centru za podiplomski tudij v Dubrovniku, Zadru in Zagrebu.. Sodeloval je na tevilnih znanstvenih kongresih doma in v tujini. Vodil je niz raziskovanj s podroja vseh arheolokih obdobij, tako v Ninu, Zadru, Bribiru, Radovinu, Smiliu in drugje.. Objavil je okoli 500 monografij, razprav in drugih del. Od leta 1966 do 1978 je bil glavni urednik revije Arheolokega muzeja v Zadru "Diadora". Ob ponovni ustanovitvi Podrunice Matice hrvatske v Zadru leta 1990 je predsednik te Podrunice in glavni urednik njenega glasila "Zadarska smotra" in Zbornika "Domaa ri". Uredil je tudi niz drugih izdaj. V srediu njegovega zanimanja je celotno prazgodovinsko obdobje na vzhodnem jadranskem primorju, ukvarja pa se tudi s iro problematiko zahodnega Balkana, Jadrana in Sredozemlja. Glavna dela: Stariji neolit u Dalmaciji, Zadar 1966, 248 str., 80 T; La relazioni culturali tra le sponde adriatiche nell'eta del ferro, Jadranska obala u prahistoriji, Zagreb 1976, str.11-93; Jadranska zona, Prahistorija jugoslavenskih zemalja II, Neolitsko doba, Sarajevo 1979, str.473-634, T LXXIII-XCIX; Kasno bronano doba na istonom jadranskom primorju, Praistorija jugoslavenskih zemalja IV, Bronzano doba, Sarajevo 1983, str.271-373, T. XLII-LI; Liburnska kulturna grupa, Praistorija jugoslavenskih zemalja V, eljezno doba, Sarajevo 1987, str. 339-390, 8.tab.; Istarska kultura eljeznog doba, Radovi Filozofskog fakulteta u Zadru 26 (13), Zadar 1987, str.5-74, 19 tab.

Mag. Vladimira BERTONCELJ-KUAR (Urna vas, 10. 6. 1950)

Diplomirala je leta 1974 na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Od 1976 do 1985 je bila na isti fakulteti zaposlena kot bibliotekarka; 1985 je na osnovi naloge Rimska kamnita reliefna plastika Emone in njenega teritorija dosegla magistrski naziv.

Dr. Tatjana BREGANT (Ruta pri Mariboru, 16. 2. 1932)

Diplomirala je leta 1955 na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Doktorirala je na isti fakulteti leta 1966 z doktorsko tezo Ornamentika na neolitski keramiki v Jugoslaviji. Slubovala je na Oddelku za arheologijo FF v Ljubljani, od leta 1955 najprej kot asistentka, od 1969 kot docentka, od 1978 kot izredna ter od 1984 kot redna profesorica za prazgodovinsko arheologijo predkovinskih obdobij. Najve se ukvarja s prazgodovino - neolitikom in eneolitikom Jugoslavije in Slovenije s poudarkom na preuevanju kulture Ljubljanskega barja ter srednjim vekom, materialno kulturo in grajsko arhitekturo (Celjski grad). 9

Glavna dela: Ornamentika na neolitski keramiki v Jugoslaviji, Ljubljana 1968; Elemente der Adriatischen Mittelmeerkulturgruppe im Alpenfazies der Lengyel - Kultur, Alba Regia 12, 1972; Stari grad nad Celjem: raziskovanja v letih 1973 in 1974. Poizkus rekonstrukcije rasti grajskega jedra, Ljubljana 1977.

Dr. Mihael BUDJA (Breice, 16. 12. 1951)

tudij arheologije je konal na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani leta 1976. Po izvolitvi v naziv asistenta pri predmetu arheologija predkovinskih obdobij, ki ga je vodila red. prof.dr. Tatjana Bregant, je tu zaposlen od leta 1984. Kasneje je bil asistent pri red. prof. dr. imu Batoviu, ki je kot gostujoi profesor z Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete v Zadru nadomestil upokojeno profesorico Bregantovo. Pri njem je leta 1993 tudi doktoriral. Na Sveuilitu v Splitu in Filozofski fakulteti v Zadru je tako pridobil naslov doktorja humananistinih znanosti na podroju zgodovinskih znanosti. Na Univerzi v Ljubljani in Filozofski fakulteti pa je z nostrifikacijo doktorske diplome leta 1994 pridobil naslov doktorja arheolokih znanosti. Po izvolitvi v naziv docenta zdaj je v postopku za izvolitev v naziv izrednega profesorja, vodi program tudija arheologije neolitika in eneolitika. V okviru Programa pospeenega razvoja na podroju humanistike vodi raziskovalni projekt Proces neolitizacije Slovenije. V okviru meddravnega slovenskobritanskega sodelovanja vodi skupaj z dr. Katherine Willis s School of Geography, University of Oxford, projekt Human Impact Versus Climatic: Separating the Process of Holocene Environmental Change on the Ljubljansko barje Microregion. V programu slovensko-francoskega sodelovanja PROTEUS je vodil triletni program sodelovanja z Laboratoire de Prehistoire, UA 184 du CNRS, Laboratoire AGLAE (Acelerateur Grand Louvre d'Analyse Elementaire) ter Laboratoire d'Archeozoologie, CNRS Valbonne. Pripravlja in vodi mednarodne Neolitske seminarje na temo Neolitizacija Evrazije. Na seminarjih, doslej jih je bilo est, je sodelovalo 39 univerz s celega sveta. Je urednik revije Documenta Preahistorica in lan ureditva revije The Holocene. S predavanji je sodeloval na 21 mednarodnih kongresih. Na povabilo British Academy of Science in University of Cambridge kot gostujoi profesor gostoval na Department of Archaeology, University of Cambridge. Z vabljenimi predavanji pa je gostoval na Odsjeku za arheologiju, Filozofske fakultete v Zadru, na Dipartimento di Scienze dell Antichita, Universita Trieste, na Institute of Archaeology, University of Tehran, na School of History and Archaeology, University of Wales, Cardiff ter na Department of Archaeology &Prehistory, University of Sheffield. Glavna dela: Neolithic and Eneolithic settlement patterns in the Bela krajina region of Slovenia. V: A. Aspes (ur.), Symposium Settlement patterns between the Alps and the Black sea 5th to 2nd millennium B.C. : Verona - Lazise 1992, (Memorie del Museo Civico di Storia Naturale di Verona, II serie, Sezione scienze dell'uomo, 4). Verona: Museo Civico di Storia Naturale di Verona, 1995, 119-127; Neolitizacija na podroju Caput Adriae: med Herodotom in Cavalli-Sforzo, Poroilo o raziskovanu paleolitika, neolitika in eneolitika v Sloveniji, 23, 1996, 61-76; The Eneolithic settlement patterns in Slovenia: regional aproach. V: Early Bronze Age settlement patterns in the Balkans: ca. 3500-2000 BC, calibrated dates : Part 3, (Reports of Prehistoric Research Projects, Vol. 1, Nos. 2-4, April-December 1995). Sofia: Prehistory Foundation, Agatho Publishers, 1996/1997, 1996, part 3, 429-438; Landscape changes in the Neolithic and Copper ages in Slovenia: case study: the Ljubljansko Barje region. V: Landscapes in Flux : Central and Eastern Europe in antiquity, (Colloquia Pontica, 3). Oxford: Oxbow books, 1997, 77-88;Clay tokens - accounting before writing in Eurasia, Documenta Praehistorica 25, 1998, 219-235; Neolithic studies (ur. Mihael Budja), Documenta Praehistorica 25, 1998, 235 str.

10

Dr. Bojan DJURI (Ljubljana, 28. 3. 1950)

Diplomiral je leta 1975 na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz zgodovine umetnosti (A predmet) in arheologije (B predmet). Na Oddelku za arheologijo je bil zaposlen od 1978 do 1988 kot asistent za klasino arheologijo. Med leti 1982 in 1984 je bil predstojnik Oddelka za arheologijo. Bil je glavni urednik glasila SAD Arheo (1980-84) in strokovne revije Arheoloki pregled (od 1984-1988 ). Bil je pobudnik prevajanja in je prevajalec temeljnih del arheoloke teorije in metodologije, ki so izla v zbirki Studia Humanitatis, v publikacijah Slovenskega arheolokega drutva in v reviji Arheo.Leta 1992 je doktoriral in od leta 1993 je izvoljen v naziv docenta Je organizator in vodja Skupine za arheologijo na avtocestah Slovenije (SAAS) pri Republiki upavi za kulturno dediino, skupaj s sodelavci je pripravil Metodologijo predhodnih terenskih pregledov na trasah avtocest, ki je bila sprejeta v redni proceduri in danes predstavlja veljavni standard pri prostorskih projektih v Sloveniji..Leta 1999 je prejel priznanje Slovenskega arheolokega drutva. Glavna dela: Antini mozaiki na ozemlju SR Slovenije, Arheoloki vestnik 27, 1976; Moderni standardi obdelave in publiciranja antinih mozaikov, Materijali 18, 1978, 231-236; Arheoloka sistematika L. S. Klejna, v: L. S. Klejn, Arheoloka tipologija, prevedla B. Toman-Ravnik in B. Djuri, Ljubljana 1988, 565-572; Rimski problem. Tri razprave. Brendel, BianchiBandinelli Settis, uredil in prevedel B. Djuri, Arheo 14, 1992; Eastern Alpine Marble and Pannonian Trade, V: B. Djuri in I. Lazar (ured.): Akti IV. Mednarodnega kolokvija o problemih rimske provincialne umetnosti, Celje 8.-12. Maj 1995, Situla 36, 1997, 73-86. Lit.: Enciklopedija Slovenije 2, 1988.

Mag. Miran ERI (Maribor, 9. 2. 1959)

V letih 1984 do 1988 je tudiral na Akademiji za likovno umetnost, kjer je diplomiral z nalogo "Kaos in red". Na isti akademiji je v letih 1988 do 1993 nadaljeval podiplomski specialistini tudij in ga zakljuil s temo "Konserviranje napojenega lesa v Sloveniji". V letih 1991-92 je bil zaposlen kot konservator in restavrator za les v Pokrajinskem muzeju v Kopru. Z Oddelkom za arheologijo je zael sodelovati leta 1992 in se leta 1994 zaposlil kot mladi raziskovalec, soasno pa vpisal magistrski tudij na temo "Moker les iz arheolokih najdi v Sloveniji". Z isto nalogo je magistriral leta 1998. Sodeloval je na mnogih sreanjih in projektih doma in v tujini. e od leta 1993 je vkljuen v projekte: Uvajanje dendrokronologije v Sloveniji, MZT J4-5347-0491-(94) do 1995; 1994, Socialno ekonomski in tehnoloki vidiki razvoja v arheolokih obdobjih, MZT 56-5441-581 do 1998; 1998, Regionalni vidiki kulture MZT. Glavna dela: Datacija lesa iz ostreja kapele Karmelske Matere boje v Kopru in poizkus zgodovinske umestitve, Annales 10, 1997, 97-104; Razvoj in aplikacija dendrokronologije v arheologiji na slovenskem prostoru. Arheo 15, 1992, 64-69; Nove datacije deblakov in olnov, Arheo 17, Ljubljana 1995, 74-78; Zaasno poroilo o deblaku iz Hotize, Zbornik Sobokega muzeja 3, 1994, 115-130.

Dr. Stane GABROVEC (Kamnik, 18. 4. 1920)

Diplomiral je leta 1948 iz klasine filologije in antine zgodovine z arheologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, doktoriral na zagrebki univerzi (Fil. fak. Zadar) 1962 s tezo Prazgodovina Gorenjske. Bil je kustos in vodja Arheolokega oddelka Narodnega muzeja v Ljubljani (1948-1986), 1969 izvoljen za izrednega profesorja za prazgodovinsko arheologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, delo je prevzel le pogodbeno. Je redni lan Centra za balkanoloke tudije pri Akademiji znanosti BiH v Sarajevu (od 1962), dopisni lan Bavarske Akademije znanosti v Munchnu (od 1965) in dopisni lan SAZU (od 1987). 11

Svoje glavno delo je posvetil raziskovanju bronaste in elezne dobe. Kot kustos Narodnega muzeja je skrbel za sistematino objavo starega fonda arheolokega gradiva. Od 1960 do 1974 je vodil velika izkopavanja v Stini, ki so bila dobra ola tudi za tudente. Izkopavanja so imela v mnogih pogledih pionirski pomen. Na podlagi sistematine objave gradiva in izkopavanj je dal v tevilnih tudijah sintezo bronaste in elezne dobe Slovenije. Izdelal je novo kronologijo bronaste in elezne dobe in opredelil kulturne skupine na Slovenskem in v okolici. tevilne so tudi njegove tudije o materialni in duhovni kulturi. Med prve sodijo predvsem tudije o obrambnem oroju, med druge o situlski umetnosti. Na novo je postavil tudi problem etninih nosilcev elezodobnih kultur v Sloveniji in na Balkanu. Glavna dela: Rezultate svojih tudij je strnil v sintetinem prikazu bronaste dobe Slovenije in Istre, ki je izla v: Praistorija jugoslavenskih zemalja IV, Sarajevo 1983, 21-96 in elezne dobe jugovzhodnoalpske regije v: Praistorija jugoslavenskih zemalja V, Sarajevo 1987, 15-181, 293-338 in 906-928. Lit.: J. Kastelic: Ob estdesetletnici, v: Zbornik, posveen Stanetu Grablovcu, Situla 20-21, 1980, 5-8. Bibl.: M. Blaon: Bibliografija Staneta Gabrovca, v: Zbornik, posveen Stanetu Gabrovcu, Situla 20-21, 1980, 13-23.

Dr. Darja GRAFENAUER-MIHELI (Ljubljana, 3. 3. 1950)

Na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani je diplomirala l.1974, doktorirala pa 1983 z disertacijo " Neagrarno gospodarstvo Pirana od 1280 do 1340 ". Od 1974 zaposlena na Zgodovinskem intitutu Milka Kosa ZRC SAZU, od 1994 kot znanstvena svetnica. Od 1984 predava na Filozofski fakulteti v Ljubljani izbrana poglavja iz srednjeveke zgodovine vzhodnoalpskega prostora, najprej na Oddelku za zgodovino, od 1995/96 na Oddelku za arheologijo; od 1995 ima naziv redna profesorica za zgodovino Slovencev do 18.stoletja. V letu 1986 je prejela nagrado Kidrievega sklada za raziskovalne doseke na podroju raziskovanja stareje zgodovine naih mest. 1990/91 je bila tipendistka skladaAlexandra von Humboldta v Mnchnu in Mnstru (Nemija). Od 1994 je izvoljena lanica mednarodne komisije za zgodovino mest, Slovenijo pa zastopa tudi (1995 ustanovljenem) mednarodnem zdruenju za zgodovino Alp. Glavna dela: Karantanija v oeh zgodovinarjev od 15. do 18. stoletja, Zgodovinski asopis 31, 1977, 287328; Neagrarno gospodarstvo Pirana od 1280 do 1340, Dela SAZU I/27, 1985, 244 str.; Razmislek o objavljanju starejih arhivskih spisov, Zgodovinski asopis 40, 1986, 117-140; Najstareja piranska notarska knjiga (1281-1287/89), SAZU, Viri za zgodovino Slovencev 9, Ljubljana 1984, 256 str.; Piranska notarska knjiga (1284-1288), 2, SAZU, Viri za zgodovino Slovencev 9, 1986, 265 str.; Traki pomorski promet 1759/1760, SAZU, Viri za zgodovino Slovencev 12, 1990, 227 str. (soavtor Ferdo Gestrin); Piran. Mesto in ljudje pred sto leti = Pirano. La citta e i suoi abitanti cent'anni fa, Annales 12, 1996, 190 str. (soavtorja France Miheli, Jasna Pocajt).

Darja GROSMAN, univ. dipl. arheologinja (Ljubljana, 14. 11. 1952)

Diplomirala na Filozofski fakulteti, Oddelku za arheologijo leta 1985. Pripravniko leto 1977 opravila kot staistka v Arheolokem oddelku Narodnega muzeja Slovenije v Ljubljani. Od 1978 do 1981 na delovnem mestu v zemeljski operativi nacionalnega letalskega prevoznika.V asu te zaposlitve pogodbena sodelovanja pri tevilnih arheolokih raziskavah doma in v tujini. Med 1981 in 1985 pogodbeno sodelovanje, najpogosteje kot vodja dokumentacijske slube ali samostojna strokovna sodelavka, pri terenskih raziskavah. Leta 1985 zaposlitev na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, na delovnem mestu tehnine sodelavke-dokumentalistke (za raziskovalno metodologijo, dokumentacijo in arhiv) in predavateljice (od 1991. leta dalje izvajanje - v sodelovanju s predavateljico 12

Mileno Horvat- celotnega programa predmeta Arheoloka metodologija, vkljuno z vsakoletno obvezno terensko prakso). Od 1992 aktivno lanstvo v mednarodnem zdruenju za arheoloke aeroprospekcije - Aerial Archaeology Research Group, Edinburgh. Od 1990 do 1992 je bila lanica urednitva Arhea, glasila Slovenskega arheolokega drutva. Glavna dela: Tehnike terenskega pregleda, Arheo 9, 1989, 52-63; Kocka, kocka, kockica. Od arheolokega zapisa v zemlji do arheolokega zapisa na papirju, Arheo 12, 1991, 25-36; Antino Posavje. Uporaba nedestruktivnih arheolokih metod. V: Rimsko podeelje (izd. M. Gutin), Razprave Filozofske fakultete, 1996, 43-82; Ceste na Slovenskem: Dediina, trajna dobrina ali dolgorona naloba v prihodnost, Ceste in promet, 1995, 128-133 (soavtor M. Gutin); Arheoloka aerofotografija, v: Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 1997-98, 1998, 253-264; Metodologija in standardi za ovrednotenje arheolokega potenciala in doloitev raziskovalnih posegov v prostorih predvidenih za spremembo namembnosti. Arheologija na trasi avtocest, I. 1994, II. 1995.

Dr. Mitja GUTIN (Maribor, 10. 9. 1947)

Diplomiral je 1972. na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Na isti ustanovi je doktoriral 1987 s temo Posoje v mlaji elezni dobi. 1989 izvoljen v docenta, 1993 v izrednega profesorja in 1997 v naziv rednega profesorja za arheologijo. Kustos za arheologijo v Posavskem muzeju v Breicah od 1974 do 1985, zatem samostojni kulturni delavec in od 1987 do 1989 zadolen za znanstveni tisk na SAZU v Ljubljani. V letih 1989-1996 predstojnik Oddelka za arheologijo in nosilec predmetov Metodologija arheolokega dela in Arheologija mlajih obdobij. V letih 1990-1992 izvoljen za prodekana. 1996 prejel priznanje Filozofske fakultete. Raziskuje elezno dobo, posebej latensko obdobje in keltstvo v vzhodnih Alpah in na balkanskem polotoku ter organizira srednjeveke in novoveke tudije materialne kulture. Med njegovim delom so mnoga terenska izkopavanja, avtorski projekti in postavitve arheolokih in drugih razstav ter urednitvo tevilnih monografij ter znanstvenih revij. Med leti 1993-1996 je vodil raziskovalni projekt Socialnoekonomski, prostorski in tehnoloki vidiki razvoja v arheolokih obdobjih in mednarodne projekte: Rimsko podeelje v letih 1993-1996, Arheoloka prospekcija na najdiu Mont Beuvrey/Bibracte v letih 1996-1997 v okviru Proteusa in slovensko-hrvaki projekt sredneveki utrdbeni sistemi med Kostanjevico in Samoborom. V 70-ih in 80-ih letih je lan IO Kulturne skupnosti Slovenije in Odbora za varstvo naravne in kulturne dediine, predsednik Odbora za prenovo mestnega jedra Breic, lan Konservatorskega odbora za Ljubljanski grad ter predsednik Zbora uporabnikov PORS 10 RS Slovenije. Dolgoletni glavni in odgovorni urednik publikacij Zveze arheolokih drutev Jugoslavije in predsednik Slovenskega arheolokega drutva ter urednik podroja arheologije v Enciklopediji Slovenije. Med leti 1993-1996 je predsednik Sveta za humanistiko in lan Nacionalnega sveta za znanost in razvoj pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo. V letih 1994-1996 lan IO European Association of Archaeologists. Glavna dela: Libna, Breice 1976; Notranjska, Ljubljana 1978; Die Kelten in Jugoslawien, Jahrbuch des Rmisch-Germanischen Zentralmuseums Mainz 31, 1984, 305-363; Posoje in der jngeren Eisenzeit, Ljubljana 1991; Podboje/Stari grad, Breice 1993 (soavtorja R. Cunja, K. K. Predovnik); Ljubljanski grad. Penice (ur.), Archaeologia historica Slovenica 1, Ljubljana 1994.

13

Margareta-Ana HIRSCHBAECK-MERHAR, univ. dipl. arheologinja (Celje, 9. 1. 1946)

Diplomirala je leta 1973 na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Od 1974 do 1985 je bila zaposlena kot kustodinja za arheologijo v Pokrajinskem muzeju v Koevju. Poleg strokovnega izpita za naziv kustodinje (1979) je opravila tudi strokovni izpit za naziv bibliotekarke (1987). Od 1987 je zaposlena na Filozofski fakulteti, kjer opravlja dela in naloge strokovne tajnice na oddelkih za arheologijo in etnologijo.Od aprila leta 1999 je strokovna tajnica le na Oddelku za arheologijo. Je lanica Slovenskega arheolokega drutva. Glavna dela: Debeli vrh nad Predgradom - praistoriski depo, Arheoloki pregled 20, 1978; Debeli vrh nad Predgradom, Reena arheoloka dediina Slovenije, Ljubljana 1980, 56; Prazgodovinski depo Debeli vrh nad Predgradom, Arheoloki vestnik 35, 1984.

Milena HORVAT, univ. dipl. arheologinja (Trbovlje, 17. 2. 1948)

Diplomirala je leta 1974 na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer je od leta 1977 zaposlena kot laborantka. V letu 1988 je pridobila naziv predavateljice za predmet Arheoloka metodologija in od istega leta vodi vaje in predavanja iz istega predmeta. Od leta 1974 sodeluje pri raziskovalnih nalogah Oddelka za arheologijo. Od leta 1987 vodi kot samostojna raziskovalka raziskovalno nalogo Ajdovska jama - neolitska nekropola. V letu 1998/99 je vodila zaitna arheoloka raziskovanja na odseku avtoceste Vinja gora-Bi na najdiu Sela pri Dobu. Obina Krko ji je v letu 1993 podelila Valvazorjevo priznanje za veletno uspeno vodenje raziskav in predstavitev izsledkov raziskav na razstavi " Ajdovska jama ". Glavna dela: K rimskim fibulam iz Rabelje vasi pri Ptuju, Arheoloki vestnik 33, 1982; Ajdovska jama u prolosti. V: Zbornik predavanj, Karlovac 1984; Ajdovska jama, Razprave FF, Ljubljana 1990; Zaita in hranjenje predmetov, FF, Ljubljana 1991; Keramika. Tehnologija keramike, tipologija, keramini arhiv, razprave FF, Ljubljana 1999.

Dr. Joe KASTELIC (entvid pri Stini, 18. 8. 1913)

Diplomiral je leta 1939 iz klasine filologije in zgodovine starega veka na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1943 je promoviral z disertacijo Antini motivi v Preernovem pesnitvu. Od leta 1941 je sluboval kot tajnik na gimnaziji na Poljanah v Ljubljani in na klasini gimnaziji. Leta 1942 je nastopil slubo kustosa v Narodnem muzeju v Ljubljani. Po osvoboditvi je bil oktobra 1945 imenovan za ravnatelja Narodnega muzeja. Na tem mestu je ostal do oktobra 1968, ko je bil izvoljen za izrednega profesorja za klasino in rimsko provincialno arheologijo in za zgodovino starega veka na Filozofski fakulteti v Ljubljani (redni profesor od 1979). Deloval je na Oddelku za arheologijo, Oddelku za zgodovino umetnosti in Oddelku za zgodovino. Upokojen je bil konec tudijskega leta 1982/1983. Od leta 1985 je honorarni redni profesor za zgodovino starega veka na Pedagoki fakulteti v Mariboru. Deloval je v raznih muzejskih in arheolokih strokovnih drutvih in svetih. Bil je predsednik Arheolokega drutva Slovenije. Je dopisni lan Nemkega arheolokega drutva, lan Prazgodovinskega drutva Italije, lan Drutva slovenskih pisateljev in slovenske sekcije Pen-kluba. V Narodnem muzeju je priel z izdajanjem dveh znanstvenih serij: Situla in Arheoloki katalogi Slovenije (pozneji Katalogi in monografije) ter z izdajo poljudnoznanstvene revije Argo. Veliko se je ukvarjal z literaturo. Leta 1940 je v Ljubljani izdal pesniko zbirko Prve podobe. Do leta 1941 je bil lan 14

Literarnega kluba v Ljubljani. Pisal je eseje in kritike. Skupaj z Dragom ego in Cenetom Vipotnikom je uredil veliko antologijo slovenskega pesnitva ivi Orfej (1970). Glavna dela: Slovanska nekropola na Bledu Dela SAZU I/2, Ljubljana 1950 in Dela SAZU I/13, 9, Ljubljana 1960; Umetnost situl od Pada do Donave, v: Umetnost alpskih Ilirov in Venetov. Razstava Padova-Ljubljana-Dunaj. Razstava v Narodnem muzeju v Ljubljani, 1962. Katalog uredil J. Kastelic, Ljubljana 1962; Tabula Imperii Romani. Aquincum-Sarmizegetusa-Sirmium, L 34 Budapest, Budapest 1968 (sodelavec); Simbolika mitov na rimskih nagrobnih spomenikih: empeter v Savinjski dolini, Ljubljana 1998. Lit.; Ob estdesetletnici Joeta Kastelica, v: Opuscula Iospeho Kastelic sexagenario dicata, Situla 14-15, 1974, 4-12. Bibl.; A. ael: Bibliografija Joeta Kastelica, v: Opuscula Iosepho Kastelic sexagenario dicata, Situla 1415, 1974, 13-14; Iosephi Kastelic Opera Selecta, Ljubljana 1988.

Dr. Josip KLEMENC (Ljubljana, 4. 3. 1898 - Ljubljana, 28. 9. 1967)

Diplomiral je leta 1922 iz geografije, zgodovine in arheologije na Filozofski fakulteti zagrebke univerze, kjer je leta 1929 tudi doktoriral na podlagi disertacije Dislokacija rimske vojske v Panoniji v prvem stoletju po Kr. Sluboval je kot suplent na realni gimnaziji na Ptuju in na realni gimnaziji v Celju do leta 1923, ko je nastopil slubo v arheoloko-historinem oddelku Narodnega muzeja v Zagrebu - najprej kot asistent, kasneje kot kustos; leta 1942 ga je NDH upokojila. Od 1946 dalje je bil na Filozofski fakulteti v Ljubljani, najprej kot izredni, od 1951 kot redni profesor za klasino arheologijo in antino zgodovino starega veka. Njegove raziskave obravnavajo predvsem rimsko materialno kulturo pri nas. Pomembno je njegovo preuevanje epigrafskih spomenikov in rimskega limesa v Jugoslaviji. Najpomembneje delo, ki ga je vodil, je bilo izkopavanje in rekonstrukcija rimske nekropole v empetru v Savinjski dolini. Glavna dela: Archologische Karte von Jugoslavien: Blatt Ptuj (Beograd-Zagreb 1936); Blatt Zagreb (Beograd 1938), Blatt Rogatec (Zagreb 1939, skupaj z B. Sario); Ptujski grad v kasni antiki, Dela SAZU I/4, Ljubljana 1950; Rimske izkopanine v empetru, Ljubljana 1961; Antine grobnice v empetru, Katalogi in monografije 9, Ljubljana 1972 (skupaj z V. Kolek in P. Petrujem). Bibl.: S. Jesse: Bibliografija Josipa Klemenca, Arheoloki vestnik 19, 1968, 9-12.

Dr. Timotej KNIFIC (Trata pri kofji Loki, 22. 8. 1946)

Diplomiral je leta 1972 na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, doktoriral leta 1984 s tezo Bled v zgodnjem srednjem veku. Od 1974 je bil asistent, od 1987 docent , od leta 1993 pa je izredni profesor za arheologijo zgodnjega srednjega veka. V letih 1980-82 je bil predstojnik Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Znailnost dela: arheoloko preuevanje naselitve v mikroregiji, izkopavanja na Bledu, v Vipavski dolini, na Vranju pri Sevnici, v Srediu ob Dravi, na Gradiu nad Baljem. Na Filozofski fakulteti je bil zaposlen do jeseni 1987, nato v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani kot viji kustos za arheologijo zgodnjega srednjega veka in viji znanstveni sodelavec. Od leta 1993 pogodbeno predava na Oddelku za arheologijo predmet Arheologija zgodnjega srednjega veka. Glavna dela: Vipavska dolina: zgodnjesrednjeveka najdia, Situla 17, 1976 (skupaj z D. Svoljakom); Pismo brez pisave, Arheologija o prvih stoletjih kranstva na Slovenskem, 1991 (skupaj z.M.Sagadinom in drugimi); Tracce degli Unni in Slovenia?, Studia historica 129 (Attila Flagellum Dei?), 1994; Vranje 15

near Sevnica: A Late Roman Settlement in the Light of Certain Pottery Finds, Arheoloki vestnik 45, 1994; Cerkev sv.tefana v Fijerogi pri Pomjanu v slovenski Istri, Annales 5, Koper 1994.

Dr. Josip KOROEC (Ljubljana, 13. 9. 1909 - Ljubljana, 11. 3. 1966)

Diplomiral je leta 1936 iz klasine filologije na Filozofski fakulteti v Beogradu, 1939 je na Karlovi univerzi v Pragi promoviral za doktorja filozofije (arheologija) z disertacijo Ljubljansko barje. Slubo je nastopil 1939. leta v Zemaljskem muzeju v Sarajevu, 1941 je bil v vojnem ujetnitvu v Nemiji, 1942 v slubi v Zemaljskem muzeju in v zaporu, marca 1943 pa odpuen iz dravne slube. Po osvoboditvi je bil do konca 1945. leta v Zemaljskem muzeju, do 1947 v Pokrajinskem muzeju na Ptuju, od aprila 1947 izredni, od 1951 pa redni profesor za staroslovansko in predzgodovinsko arheologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V tudijskem letu 1952/53 je bil dekan FF v Ljubljani in isto leto tudi honorarni profesor na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Od 1948 do 1956 je bil naelnik Arheoloke sekcije SAZU. Leta 1948 je bil izbran za dopisnega lana JAZU v Zagrebu, 1953 za dopisnega lana Nemkega arheolokega intituta v Berlinu, 1954 za lana Societe prehistorique de l"Ariege in 1960 za lana Societa per la Preistoria e Protostoria, Firenze. Vrsto let je bil lan uprave Mednarodne Unije za slovansko arheologijo, odbora arheologov SFRJ, lan arheolokega sveta SFRJ, sourednik in urednik pri ve znanstvenih asopisnih in znanstvenih delih. Vodil je vrsto znanstvenih terenskih izkopavanj (Ptujski grad, Ljubljana - na dvoriu SAZU, Danilu, Barutnici itd.). Leta 1947 je prejel Preernovo, leta 1964 pa Kidrievo nagrado. Glavna dela: Uvod v materialno kulturo Slovanov zgodnjega srednjega veka, Ljubljana 1954; Neolitska naseobina u Danilu Bitinju. Rezultati istraivanja u 1953. godini I, II, Zagreb 1958-1959; Danilo in danilska kultura, Ljubljana 1964. Bibl.: B. Grafenauer: Josip Koroec, Zgodovinski asopis 21, 1967, 238-246.

Dr. Peter KOS ( Ljubljana, 22. 1. 1950)

tudij arheologije na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani je zakljuil z diplomo leta 1974. Leta 1978 je pridobil naziv magister in leta 1984 naziv doktor znanosti. V obdobju 1976 - 1987 je bil vodja Numizmatinega kabineta tedanje Narodne banke Slovenije. Od leta 1987 vodja Numizmatinega kabineta Narodnega muzeja Slovenije. Od leta 1979 je pogodbeni predavatelj na Oddelku za arheologijo za predmet Antina numizmatika. Od leta 1989 docent, od leta 1994 izredni profesor. Od julija 1995 direktor Narodnega muzeja Slovenije. Od leta 1987 glavni in odgovorni urednik znanstvene serije Situla. Avtor 13 znanstvenih in 7 strokovnih monografij ter 34 znanstvenih in 13 strokovnih razprav, ki so izle v domai in tuji strokovni periodiki. Glavna dela: Keltski novci Slovenije = Keltische Mnzen Sloweniens, Situla 18, 1977; The monetary circulation in the Southeastern Alpine region: ca.300 B.C. - A.D. 1000 = Denarni obtok na prostoru jugovzhodnih Alp: 300 pr.n.t. - 1000, Situla 24, 1986; Die Fundmnzen der rmischen Zeit in Slowenien: Teil I /und/ Teil II, Berlin: G.Mann, 1988. 2.zv.; Das sptrmische Kastell Vemania bei Isny. 1. Zwei Schatzfunde des frhen 4. Jahrhunderts, Mnchner Beitrge zur Vor- und Frhgeschichte 44, Mnchen 1988 (soavtor J.Garbsch); Leksikon antine numizmatike: s poudarkom na prostoru jugovzhodnih Alp in Balkana, Ljubljana 1997 (hrvaka izdaja: Hrvatski bibliografski zavod, Zagreb 1998).

Duan KRAMBERGER, univ. dipl. ing. arhitekt (Trbovlje, 19. 7. 1948)

16

Diplomiral je leta 1971 na Oddelku za arhitekturo FAGG Univerze v Ljubljani. Po zaetnem obdobju projektantskega dela je svoje delo usmeril v konservatorstvo, posebej k vpraanjem srednjeveke arhitekture nasploh in grajskih utrdb posebej. Sodeloval je pri prenovi vrste profanih in sakralnih stavb. Je stalni konservator- arhitekt na gradovih Podsreda in Kozlov rob nad Tolminom, med leti 1988 in 1992 je vodil konservatorsko ekipo na Ljubljanskem gradu. Aktivno se vkljuuje v arheoloke raziskave na raznih lokacijah. V zvezi s kulturno dediino se ukvarja tudi z grafinim oblikovanjem in urejanjem razstav in muzejskih postavitev. Od leta 1997 je asistent za arheologijo mlajih obdobij. Na Filozofski fakulteti Oddelku za arheologijo je zaposlen od leta 1996 kot raziskovalec-konservator.

Dr.Petra LEBEN-SELJAK (Postojna, 18. 1. 1959)

tudirala je od 1977-1983 na Oddelku za biologijo Biotehnike fakultete v Ljubljani. Tam je leta 1996 tudi doktorirala z disertacijo s podroja historine antropologije. V letih 1987-1995 je bila zaposlena kot staistka asistentka in mlada raziskovalka na katedri za antropologijo Oddelka za biologijo BF, od leta 1996 dalje pa deluje kot zasebna raziskovalka registrirana pri MZT. Leta 1991 je bila habilitirana v asistentko za antropologijo na Univerzi v Ljubljani, kjer vodi vaje iz osteologije za tudente arheologije Filozofske fakultete. Je lanica Drutva antropologov Slovenije, Slovenskega arheolokega drutva in European Anthropological Association. Glavna dela: Antropoloka analiza srednjevekih skeletov iz Kranja, magistrska naloga, Oddelek za biologijo BF, Ljubljana 1991; Antropoloka analiza poznoantinih in srednjevekih grobi Bleda in okolice, doktorska disertacija, Oddelek za biologijo BF, Ljubljana 1996.

Dr. Milan LOVENJAK (Murska Sobota, 30. 3. 1965)

Diplomiral je 1990 na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Doktoriral je 1996 na Oddelku za antino zgodovino in epigrafiko Filozofske fakultete na Dunaju. Izpopolnjeval se je tudi na Univerzi v Bordeauxu. Od 1995 je zaposlen kot raziskovalec na Oddelku za arheologijo. Od 1997 je tudi vodja oddelne knjinice. Ukvarja se s prouevanjem antinih epigrafskih spomenikov na naih tleh. Sodeluje pri slovenskem nacionalnem korpusu rimskih napisov (Inscriptiones Latinae Sloveniae), katerega prvi del je pripravil. Prouuje tudi ige na amforah, opene ige, grafite na antinem posodju in drugo pisno gradivo iz antike. Je lan Slovenskega arheolokega drutva in Mednarodnega zdruenja za grko in latinsko epigrafiko (Association Internationale d' Epigraphie Grecque et Latine). Glavna dela: Die rmischen Inschriften von Neviodunum, doktorska disertacija, Wien 1996; Novi in revidirani rimski napisi v Sloveniji, Arheoloki vestnik 48, 1997, 63-88; Neviodunum. Inscriptiones Latinae Sloveniae 1, Situla 37, 1998.

Irena MIRNIK-PREZELJ, univ. dipl. arheologinja in prim. jezikoslovka (alec, 3. 12. 1955)
Diplomirala je 1989 iz arheologije (A predmet) in primerjalnega jezikoslovja

17

(A predmet). Na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani je bila zaposlena od 1989. do 1995. leta kot asistentka za Arheologijo zgodnjega srednjega veka. Zakljuuje doktorsko disertacijo z naslovom Arheologija med etninostjo in nacionalizmom. Glavna dela: Orala pri Indoevropejcih, Poroilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 19, 1991; Slovenska zgodnjesrednjeveka arheologija med preteklostjo in sedanjostjo - pogled z "Zahoda", Arheoloki vestnik 49, 1998.

Mag. Branko MUI (Maribor, 12. 3. 1963)

tudij geologije na Oddelku za montanistiko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani je zakljuil leta 1990 z diplomskim delom s podroja biostratigrafije in sedimentologije; za svoje diplomsko delo je leta 1991 prejel Preernovo nagrado na FNT. V l.1991 je bil na dvomesenem strokovnem usposabljanju s podroja uporabne geofizike v arheologiji na arheolokem oddelku Univerze v Durhamu, Velika Britanija. Istega leta je bil na Filozofski fakulteti sprejet za mladega raziskovalca in leta 1994 na Oddelku za geologijo Naravoslovnotehnike fakultete magistriral na temo geofizikalnih raziskav v arheologiji. Na Oddelku za arheologijo od leta 1997 predava geoloke vsebine v okviru predmeta Naravoslovje. Leta 1999 je prejel priznanje Slovenskega arheolokega drutva za uspeno uveljavljanje geofizikalnih raziskav v slovenski arheologiji. Rezultate geofizikalnih raziskav je predstavljal na tevilnih seminarjih in kongresih doma in v tujini. Glavna dela: Geophysikalische Untersuchungen in Beziehung zur archologischen Denkmalplege, Archeologia Austriaca, 1994, 9-19, On-site prospection in Slovenia: the case of Rodik, Archaeological Computing Newsletter, 1995, 6-15 ( s soavtorji); Geofizika in varovanje arheoloke dediine, Varstvo spomenikov 36, 1996, 59-72; Geofizikalne raziskave antinega podeelja Slovenije. V: Rimsko podeelje (ur.M.Gutin), Razprave FF, 1996, 83-131; Magnetometrine raziskave eleznodobnega talilnega kompleksa na Cvingerju pri Meniki vasi, Arheoloki vestnik 49, 1998, 159-188 (soavtor Orengo, L.); GIS in on-site analysis: Rodik, Slovenia. Cost action G2; Paysages antiques et structures rurales. The use of geographic information systems in the study of ancient landscapes and features related to ancient land use, 1998, 81-93 (soavtor Slapak B.).

Olivera NEDOVI (Postojna, 21. 1. 1968)

Leta 1986 zakljuila srednjo pedagoko olo v Ljubljani - drubeno-jezikovna smer. V letih 1992-1997 je bila zaposlena kot knjiniarka v biblioteki Oddelka za arheologijo.

Predrag NOVAKOVI, univ. dipl. arheolog (Postojna, 18. 9. 1963)

Diplomiral je leta 1989 na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Od leta 1993 je asistent na Oddelku za arheologijo. V letih 1992 in1993 predsednik Slovenskega arheolokega drutva, 1989-1993 in 1995-1999 glavni urednik revije Arheo (revija Slovenskega arheolokega drutva). Ukvarja se z arheoloko teorijo in zgodovino ter prostorsko in krajinsko arheologijo z geografskimi informacijskimi sistemi. V letih 1992-1994 je organiziral in vodil tri mednarodne teaje " Teorija in metodologija arheologije krajine ". V poletnih semestrih 1998 in 1999 gostujoi predavatelj na Oddelku za arheoloke vede Univerze v Pisi. Glavna dela : Po Marxu in pred Braudelom: Arheologija in geografska ola J.Cvijia, Arheo 15, 8-28; Archaological Tradition in Slovenia, or is there national archaeology without nationalism, v: M.Diaz18

Andreu and T.Champion, Nationalism and Archaeology in Europe, University College Of London Press 1995 (skupaj z B.Slapak); Arheologija krajine in sistematini terenski pregled, v: Rimsko podeelje (ur.M.Gutin ), Razprave Filozofske fakultete, Ljubljana 1996, 11-42; Archaeology of the Kras dolinas, Annales 10/97, 1998, 19-36 (skupaj s H. Simoni); Likovne podobe iz prazgodovine, v: Umetnost na Slovenskem: od prazgodovine do danes, (ur. N. Golob), Ljubljana 1998, 10-40.

Dr. Peter PETRU (Lako, 15. 12. 1930 - Ljubljana, 20. 4. 1983)
Diplomiral je leta 1955 iz arheologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani; doktoriral je leta 1966 s tezo Hiaste are Latobikov. Od 1955-58 je bil kustos za provincialno rimsko arheologijo v Narodnem muzeju. Od 1958-70 je bil vodja arheolokega referata pri Zavodu za spomeniko varstvo Slovenije. Od 1970 do svoje smrti je bil ravnatelj Narodnega muzeja v Ljubljani. Leta 1975 je zael s predavanji kot izredni profesor za rirmsko provincialno arheologijo na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete. Bil je predsednik Slovenskega arheolokega drutva v letih 1964-1969 in nato predsednik Jugoslovanskega arheolokega drutva med leti 1969-1972. Leta 1971 je bil imenovan za dopisnega lana Nemkega arheolokega intituta in leta 1976 za dopisnega lana Avstrijskega arheolokega intituta. S sodelavci je prejel nagrado Kidrievega sklada, pasthumno pa Valvasorjevo nagrado s podroja muzejske dejavnosti. Kot sourednik je sodeloval pri publikacijah Varstvo spomenikov (1959-68), Arheolokem pregledu (1959-69), Disertationes et monographie (1968-69, 1977), Arheolokih najdiih Slovenije (1975) in pri Arheolokem vestniku (1978-82). Glavni in odgovorni urednik pa je bil za serije publikacij Argo (196983), Situla (1973-83), ter Katalogi in monografije (1971-83). Glavna dela: Hiaste are Latobikov, Situla 11, 1971; Die provinzialromische Archaologie in Slowenien, v: Aufstieg und Niedergang der romischen Welt, Berlin-New York 1977; Arheoloka obdobja Slovenije, v: Zgodovina Slovencev, Ljubljana 1979. Lit.: J. ael: Peter Petru (1930-1983), Arheoloki vestnik 34, 1984, 17-22. Bibl.: A, Dular: Bibliografija Petra Petruja, Arheoloki vestnik, 34, 1984, 23-47.

Mag. Simona PETRU ( Ljubljana, 13. 6. 1961)

Od 1982-1989 je tudirala na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, Odsek montanistika, smer geologija. Od leta 1994 dela kot mlada raziskovalka v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani. Magistrirala je leta 1997 na Oddelku za arheologijo Filofske fakultete. V istem letu je bila izvoljena v asistentko za podroje paleolitske arheologije ter zaela voditi vaje pri predmetu Arheologija paleolitika in mezolitika. Glavna dela: Kulturna vsebina v srednjepaleolitskih jamskih postajah Slovenije, Poroilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 17, 1989; Metode preiskav sledov uporabe na kamenih orodjih iz najdi Zakajeni spodmol in Mala Triglavca, Poroilo o raziskovanju paleolitika, neolitika in eneolitika v Sloveniji 24, 1997.

Dr.Vida POHAR (Beograd, 9. 7. 1934)

Dr.Vida Pohar, dipl.ing.geologije, izr.prof. na Oddelku za geologijo Naravoslovnotehnike fakultete v Ljubljani je leta 1960 konala tudij na geoloko-paleontolokem oddelku Prirodoslovno-matematine fakultete v Ljubljani in e istega leta diplomirala iz smeri praktina geologija. Leta 1981 je magistrirala z delom " Pleistocenska favna iz Jame pod Herkovimi pemi ", leta 1991 pa doktorirala s temo " Poznoglacialna sesalska favna v Sloveniji ". 19

Oktobra 1960 se je zaposlila na Katedri za kvartarologijo montanistinega oddelka FNT, ki se je kasneje zdruila s Katedro za geologijo in paleontologijo, kjer je bila marca 1992 habilitirana v docentko in aprila 1997 v izredno profesorico. tudentom geologije, arheologije in socialne antropologije predava paleontologijo vretenarjev, geologijo kvartarja ter slovenski in svetovni paleolitik in mezolitik. Bibliografija tiskanih del vsebuje 88 enot. Glavna dela: Pleistocenska favna iz Jame pod Herkovimi pemi, Geologija 24, 1981, 241-284; Kvartarni sesalci iz Babje jame pri Dobu. Razprave 4. razr. SAZU 26, 1985, 97-130; Krke peine - bogati svjedoci ledenog doba u Sloveniji, Na Kr 15/26-27, Sarajevo 1989, 59-70; Potoka zijalka - Important cultural and natural monument in Slovenia, ProGeo 3, Oslo 1996, 5-7; Late Glacial mammal macrofauna in Slovenia, Quartr 47/48, Saarbrcken 1997, 149-158.

Katarina Katja PREDOVNIK, univ. dipl. arheologinja (Ljubljana, 19. 1. 1971)

Diplomirala je leta 1995 na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Od leta 1998 je zaposlena na Oddelku za arheologijo kot staistka asistentka za arheologijo mlajih obdobij. V asu tudija je bila od leta 1992 do 1995 predstavnica Oddelka za arheologijo v Evropskem forumu zdruenj za varstvo kulturne dediine. Je sourednica serije Archaeologia historica Slovenica, ki jo izdaja Oddelek. Glavna dela : Podboje - Stari grad, Posavski muzej Breice, knjiga 9, Breice 1992 (1993) (soavtorja M.Gutin, R.Cunja); Ljubljanski grad - Penice, ur. M. Gutin in M. Horvat, Archaeologia historica Slovenica 1, Ljubljana 1994 (soavtorica); Svet puave: materializacije kartuzijanske duhovnosti, Poligrafi 2, t.7/8, Ljubljana 1997, 145-174; Die Kartause Seitz, Natrliche und ideologische Momente in der Genese einer Kulturladschaft, v: Mensch und Natur im mittelalterlichen Europa, Schriftenreihe der Akademie Friesach 4, Klagenfurt 1998, 261-278.

Dr. Boidar SLAPAK (Beograd, 16. 1. 1949)

Diplomiral je leta 1971 na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, doktoriral 1984 z disertacijo Monosti tudija poselitve v arheologiji. Od 1972 je bil asistent za rimsko provincialno arheologijo na Oddelku za arheologijo, za docenta je bil habilitiran 1986, za izrednega profesorja 1993. Predstojnik oddelka je bil od 1985-1988 in od 1996 dalje. Od 1984-1987 in od 1996 dalje je bil vodja raziskovalnega programa Oddelka za arheologijo. Bil je vodja projekta v okviru meddravnega programa znanstvenega sodelovanja s Francijo Proteus. Je vodja projekta v okviru meddravnega programa sodelovanja z Grijo. Bil je lan sveta omreja PACT pri Svetu Evrope od 10090-1002. Nacionalni koordinator evropskega programa COST G2 (PASTA) je od 1994. Bil je lan nacionalnega sveta HESP (OSI) od 1993 do preoblikovanja. Je vodja Centra za historino antropologijo in lan senata Fakultete za podiplomski humanistini tudij (Institutum studiorum humanitatis) v Ljubljani. Bil je gostujoi sodelavec CNRS leta 1994 in gostujoi profesor na Univerzi Pariz 1 v letih 1992, 1994/1995 do 1996/1997 in 1998/1999. V letih 1985-1988 je bil glavni in odgovorni urednik glasila Slovenskega arheolokega drutva Arheo. Ukvarja se s problemi rimske arheologije, poselitveno in prostorsko arheologijo, posebej z antinimi krajinami, ideolokim kontekstom arheolokih razlag in z novimi raziskovalnimi tehnikami. Glavna dela: Monosti tudija poselitve v arheologiji, Arheo 15 (posebna tevilka), Ljubljana 1997, 90 str.; Defining the economic space of a typical Iron Age hillfort. Rodik, Yugoslavia, v: J. Bintliff et al., Conceptual issues in environmental archaeology, Edinburgh 1988; The 302 mm foot measure on Salamis?, Dialogues d'histoire ancienne 19/2, 1993, 9-27; Down to the milimeter - GIS in metrological 20

study of ancient land divisions, v: The use of GIS in the study of Ancient landscapes and features related to ancient land use (ur. J. Peterson, B. Slapak, Z. Stani), COST G2, Evropska komisija, Luxemburg 1998, 105-110 (soavtor Z. Stani); Archaeology and the contemporary myths of the past, Yornal of European Archaeology 2, 1993, 191-195. Lit.: Enciklopedija Slovenije

Dr.Zoran STANI (Kranj, 13. 11. 1962)

Diplomiral je na Oddelku za geodezijo, Univerze v Ljubljani leta 1986 in postal mladi raziskovalec na Oddelku za arheologijo. Po uspenem zagovoru magistrske naloge leta 1988 je nadaljeval z znanstvenoraziskovalnim delom in doktoriral leta 1992 na Fakulteti za arhitekturo, gradbenitvo in geodezijo, Univerze v Ljubljani. e na podiplomskem tudiju se je strokovno izpopolnjeval leta 1989 na University of Arkansas, kjer je preivel 5 mesecev in na Delft University of Technology (NL) kjer je z Nizozemsko dravno tipendijo preivel leto dni. Pedagoko je zael delati leta 1988 ko je bil izvoljen v naziv asistenta za predmet meritve, leta 1994 pa je bil izvoljen za docenta za kvantifikativne metode v arheologiji. V olskem letu 1992-1993 je bil dva semestra gostujoi predavatelj na Univerzi v Readingu (UK). V olskem letu 1997-1998 pa je bil gostujoi docent na Universita di Trieste, Italia.. V olskem letu 1997-1998 in 1998-1999 je gostujoi profesor na Universite de Paris I, Sorbonne-Pantheon (FR). Na Oddelku za arheologijo Univerze v Ljubljani kot docent predava o prostorskih analizah v arheologiji e od leta 1994 naprej. Na Oddelku za geodezijo pa predmet Daljinsko zaznavanje e etrto leto zapored.Poleg navedenega je predaval e na tevilnih drugih univerzah ter tevilnih znanstvenih in strokovnih sreanjih doma in v tujini. Bil je mentor petim diplomantom in pri dveh magisterijih. Je avtor in soavtor ve kot 100 mednarodnih in domaih znanstvenih in strokovnih lankov. Strokovno deluje kot urednik oziroma lan naslednjih urednikih odborov : Arheo, revija Slovenskega arheolokega drutva, Archaeological Computing Newsletter, Oxford,Geografski zbornik - Acta Geographica, Slovenska Akademija znanosti in umetnosti,Evolutions sourednik mednarodne elektronske revije, Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 1992 sourednik zbornika, Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 1993-1994 - sourednik zbornika, Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 1995-1996, ZRC SAZU, Ljubljana, 1996 - sourednik zbornika, Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 1997-1998, ZRC SAZU, Ljubljana, 1998 - sourednik zbornika. Je lan poklicnih zdruenj:lan upravnega odbora Computer Applications in Archaeology, generalni sekretar komisije IV pri International Union for the Prehistoric and Protohistoric Sciences, lan World Archaological Congress in lan European Association of Archaeologists. Od leta 1993 sem zaposlen na ZRC SAZU. Od leta 1994 sem vodja Prostorskoinformacijske enote pri ZRC SAZU. Glavna dela: Gaffney V. and Stani Z., GIS application to regional analysis: the case study of the island of Hvar, Znanstveni institut Filozofske fakultete, Ljubljana, 1991 (ponatis 1996); Stani Z in Gaffney V. 1991 Napovedovanje preteklosti uporaba GIS v arheoloki tudiji otoka Hvara, Znanstveni institut Filozofske fakultete, Ljubljana, 1991; Lock G. and Stani Z. (eds.), The Archaeology and Geographic 21

Information Systems: A European Perspective, Taylor & Francis, London, 1995;Kvamme K., Ostir K., Stani Z. in umrada R., Geografski informacijski sistemi, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana, 1997; Stani Z., Vujnovi N., Kirigin B., Podobnikar T., The archaeological heritage of the island of Bra, British Archjaeological Reports International Series, Oxford, v pripravi.

Dr. France STARE (martno pri Litiji, 13. 4. 1924 Ljubljana, 18. 8. 1974)
Poleg tudija na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je absolviral 4 semestre (1945-1947), je na Filozofski fakulteti v Ljubljani vpisal zgodovino umetnosti in arheologijo. Iz arheologije je diplomiral leta 1948 in doktoriral 1952 Z disertacijo Prazgodovinske Vae. Po diplomi je najprej postal honorarni uslubenec na SAZU (1948), nato honorarni kustos v Mestnem muzeju v Ljubljani (1950-1953). Od 1949-1955 je bil asistent, od 1955-1970 docent za prazgodovinsko arheologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Njegov zadnji naslov je bil viji znanstveni sodelavec. Od 1968-1969 je bil honorarni predavatelj na Univerzi v Zagrebu. Razen pedagokemu delu na Univerzi se je posveal predvsem raziskavam prazgodovinskih kovinskodobnih kultur v Sloveniji in na Balkanu. Poudarek njegove metode je na uvajanju tipologije kot osnovnem kriteriju pri obravnavi materialne kulture, obenem pa na umetnostno-zgodovinski interpretaciji le-te. Glavna dela: Vae, Arheoloki katalogi Slovenije 1, 1955; Prazgodovinske kovinske posode iz Slovenije, v: Zbornik Filozofske fakultete 2, 1955; Etruani in jugovzhodni predalpski prostor, Razprave SAZU I/9, 3, 1975. Bibl.: Bibliografija Franceta Stareta v: France Stare, Dobova, Posavski muzej Breice (Knjiga 2), 1975, 9-11 (uredil M. Gutin).

Vesna SVETLII-TURK, univ. dipl. arheologinja (Koper, 14. 3. 1996)

Diplomirala je leta 1998 na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Od leta 1999 je zaposlena v knjinici Oddelka za arheologijo. Ukvarja se z analizo poznoprazgodovinskih drobnih najdb, predvsem keraminega gradiva. Glavno delo: Sermin - prazgodovinske drobne najdbe v J. Horvat, Sermin, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 3, 1997, 31-56, 113-116.

Dr. Jaroslav AEL (marje pri Jelah, 21. 1. 1924 Ljubljana, 25. 3. 1988)
Diplomiral je leta 1950 (arheologija in stara zgodovina) na Filozofski fakulteti v Ljubljani in doktoriral 1969. Delal je kot asistent v Arheolokem seminarju (1951-1961), nato pa do smrti v Sekciji za arheologijo, ki je kasneje postala Intitut za arheologijo SAZU in nazadnje Intitut v okviru ZRC SAZU, njegov zadnji naslov je bil znanstveni svetnik. Izpopolnjeval se je na Univerzi v Gradcu in na Ecole Francaise d"Athenes v Atenah, dve tudijski leti je prebil v Princetonu, New Jersey, ZDA na The Institute for Advanced Study (1969-1970 in 1981-82). Pri svojem delu se je osredotoil predvsem na epigrafiko, onomastiko, komentiranje historinih besedil in drugih literarnih virov, vojako-politino zgodovino in upravo na Balkanu. Sodeloval je pri konni redakciji leksikona Arheoloka najdia Slovenije in za delo, skupaj s sodelavci, leta 1977 prejel Kidrievo nagrado. V letih 1972-1981 je urejal glasilo Arheoloki vestnik. Za 3. zvezek Inscriptiones Latinae je leta 1988 prejel Kidrievo nagrado. Bil je redni lan Nemkega arheolokega intituta, astni lan Deputazione di storia patria per le Venezie v Benetkah, zunanji lan Centra za epigrafiku i 22

numizmatiku v Beogradu, dopisni lan Avstrijskega arheolokega intituta, astni lan Society of Antiquaries lan Consiglio degli Studiosi del Centro Italiano per 1 Archeologia e la Storia Antica Giovanni Gozzadini` v Bologni in dopisni lan SAZU. Glavna dela: Inscriptiones Latinae quae in Iugoslavia inter annos ... repertae et editae sunt, v 3 zvezkih: Situla 5, 1963, Situla 19, 1978 in Situla 25, 1986 (skupaj z A. ael); Claustra Alpium Iuliarum I, Katalogi in monografije 5, Ljubljana 1971; Opera selecta, Situla 30, 1992. Lit.; Letopis SAZU 38, 1985. 70-71.

Dr. Marija TEFANI (Ljubljana, 17. 6. 1945)

tudirala je v Ljubljani na Oddelku za biologijo, Biotehnike fakultete. Leta 1969 je diplomirala. Na Oddelku za biologijo je tudi zaposlena od leta 1970. Leta 1978 je magistrirala, leta 1982 pa doktorirala z disertacijo "Antropoloka analiza starohrvakega grobia Nin-drijac v lui naselitve Slovanov na Balkanski polotok ". Leta 1983 je bila habilitirana v docentko. Leta 1988 je bila izvoljena v naziv izredna profesorica za podroje antropologije. Predava predmete fizine antropologije tudentom biologije, Pedagoke fakultete in Filozofske fakultete. Za tudente arheologije pogodbeno predava predmet Paleoantropologija od ol.l.1989/90 dalje. Sodeluje pri dveh podiplomskih tudijih. V podiplomskem tudiju biologije predava predmet Izbrana poglavja iz fizine antropologije. V medfakultetnem tudiju antropologije pa temeljni predmet Fizina antropologija in izbirna predmeta Historina antropologija in Bioloka variabilnost lovekih populacij. Je lanica mednarodnih antropolokih mednarodnih zdruenj (EAA - European Anthropological Association in IAHB - International Association of Human Biologists ), ter domaih (DAS : Drutvo antropologov Slovenije, SAD - Slovensko arheoloko drutvo, SGD - Slovensko genetsko drutvo in DBS - Drutvo biologov Slovenije ). Bibliografija tiskanih del obsega 62 enot: 42 znanstvenih lankov, 8 strokovnih del in 12 poljudno znanstvenih prispevkov. Glavna dela: Anthropological analysis of the Old Chroat necropolis Nin-drijac in reference to the Slav setlement in the Balcans. Zbornik nar.Muz. V Praze, Rada B, vol. 43, 1987, 131-139; Ranosrednjevekovni skeleti nekropole Sv. Erazmo kod Ohrida, Etnoantropoloki problemi-Monografije, Knjiga 5, Odeljenje za etnologiju Filozofskog fakulteta, Beograd 1988, 163 str.; Antropoloka obdelava zgodnjesrednjevekih okostij iz grobia Nin-dijac (Severna Dalmacija ), Arheoloki vestnik 46, 1995, 291-325; Fifty two years of secular trend in Ljubljana school children. V: Bodzr .B. in Susanne C. (ed.), Secular growth changes in Europe, Etvs University Press, Budapest 1998, 281-295 (skupaj s Tomazzo_ravnik T.); A longitudinal observation of growth and body composition in a sample of 10 to 14 year old children from Ljubljana, Acta Medica Auxologica 30, 1998, 161-167 (skupaj s Tomazzo-Ravnik T.).

Dr. Ljubinka TERAN (Maribor, 25. 7. 1947)

Diplomirala je leta 1971, magistrirala 1976 in doktorirala 1986 na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Leta 1972 je bila izvoljena za asistentko, l. 1988 za docentko, l. 1991 za izredno in leta 1994 za redno profesorico za prazgodovinsko arheologijo kovinskih obdobij na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete. Hkrati je bila v l. 1988 izvoljena za profesorico na Svobodni univerzi v Berlinu. V letih 1988 - 89 je bila tudi predstojnica Oddelka. Leta 1991 je prejela nagrado Kidrievega sklada, leta 1998 nagrado Arheolokega drutva Slovenije. Pri svojem delu se je osredotoila predvsem na raziskave pozne bronaste in elezne dobe. Z metodo strukturalne analize zakljuenih komparabilnih celot je razvila poseben postopek za prouevanje socialne razslojenosti prazgodovinskih drubenih skupnosti in njihovih medsebojnih odnosov. Sodelovala in vodila je tevilne znanstveno-raziskovalne naloge ter arheoloka izkopavanja. 23

Glavna dela: Certoka fibula, Arheoloki vestnik 27, 1976; Most na Soi (S. Lucia) II, Katalogi in monografije 23/1-2, 1984-85 (skupaj s F. L. Schiavo in N. Trampu-Orel); Stareja elezna doba na Slovenskem tajerskem, Katalogi in monografije 25, 1989; Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem, Katalogi in monografije 29-30, Ljubljana 1995-1996 (skupaj s sodelavci).

Dr. eljko TOMII ( Poega, 11. VI. 1942)

Diplomiral je leta 1965 na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Zagrebu. Doktoriral je leta 1990 s temo " Arheoloka slika medreja Mure, Donave in Save v lui materialnih ostalin belobrdskega kulturnega kompleksa, ravno tako na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Zagrebu. Od 1965 do 1970 je bil kustos v Mestnem muzeju Varadin, od 1972 do 1985 je bil v.d.ravnatelja v Muzeju Meimurja v akovcu. Od 1986 je zaposlen v Intitutu za arheologijo v Zagrebu (IARH), najprej kot asistent, dalje kot znanstveni sodelavec, od leta 1995 pa kot viji znanstveni sodelavec in ravnatelj ustanove. Je direktor znanstvenega programa stalne raziskovalne dejavnosti IARH in vodja znanstvene teme Srednjeveka arheoloka dediina kontinentalne Hrvake (VI.-XVII.stoletje), oziroma vodja hrvake skupine arheologov v sklopu mednarodnega projekta Hrvake in Slovenije - Sistem srednjevekih utrdb med Krko in Kolpo. Predvsem se ukvarja z arheolokim raziskovanjem obdobja cesarja Justinjana I. na vzhodni jadranski obali, hrvakega zgodnjega srednjega veka (interakcije Frankov, Avarov, Slovanov, Hrvatov), genezo in kontinuiteto belobrdske kulture, poznosrednjeveko arheoloko dediino cerkvenih redov (templarji in ivanovci) ter z utrjenimi plemikimi gradovi (Vrbovec, Krapina, Ivanec). Predava arheologijo srednjevekega obdobja na podiplomskem tudiju na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Zagrebu, je vodja skupine Hrvaka arheoloka dediina v sklopu Hrvakih tudij (Studia Croatica). Od leta 1996 na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani predava kot izredni gostujoi profesor predmet Arheologija zgodnjega srednjega veka. Je vodja arheolokih raziskovanj pri estdesetih arheolokih izkopavanjih. Je avtor nekaj sto izvirnih in strokovnih del, dveh monografij, oziroma soavtor devetih knjig. Glavna dela: Prilog istraivanju kronologije srednjevjekovnog groblja na poloaju Lijeva bara u Vukovaru. Hommage Vukovar, Starohrvatska prosvjeta 20, 1990/1992; Prilog istraivanju kronologije srednjevjekovnog groblja na groblju Ptuj-Grad. Ptujski arheoloki zbornik ob 100-letnici muzeja in Muzejskega drutva, 1993; Zvonimirovo i Josipovo groblje starohrvatskog doba u Virovitikojpodravskoj upaniji, 1997; Le Traccie dellaRiconquista Giustinianea sulla Costa dell Adriatico orientale, Acta XIII. Congressus Internationalis Archaeologiae Christianae II, 1998; Archologische Zeugnisse der Karolinger in den von Kroaten besiedelten Gebieten, Hortus Artium Mediaevalium 3, 1997; Jarhundertalte Grenzgebiet zwichen dem Westen und dem Osten Europas. Festungen der Ritterorden im Mittelalterlichen Kroatien, Hortus Artium Mediaevalium 4, 1998.

Alfred TRENZ, univ. dipl. arheolog (Novo mesto, 18. 12. 1954)
Diplomiral je leta 1985 na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Najprej je bil zaasno zaposlen kot kustos-arheolog v Posavskem muzeju v Breicah (1985), nato (1986) kot strokovni ta,jnik na Intitutu za prava starega Orienta na SAZU. Na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete je bil zaposlen kot bibliotekar v letih 1987-1992. Glavno delo: Prazgodovinske najdbe iz Velikega Kamna, Posavski muzej Breice (Knjiga 7), 1985. 24

Dr. Ivan TURK (Ljubljana, 31. 3. 1946)

Diplomiral je leta 1971 na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Od 1971 do 1975 je sluboval kot bibliotekar na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete. Od 1976 je bil strokovni sodelavec Intituta za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra pri SAZU v Ljubljani.Leta 1996 je doktoriral in 1. II. 1997 je pri isti ustanovi pridobil naziv asistent z doktoratom. Glavna dela: Divje babe I - Poskus uporabe statistine analize mnoinih ivalskih ostankov v paleolitski arheologiji. I. Dololjivi skeletni ostanki jamskega medveda, Arheoloki vestnik 39, 1988 (skupaj z J. Dirjecem); Divje babe I - Novo paleolitsko najdie in skupinsko grobie jamskega medveda. Poskus tafonomske analize na podlagi vzorcev iz dveh sedimentnih in arheolokih kompleksov, Arheoloki vestnik 39, 1988 (skupaj z M. Culiberg, J. Dirjecem); Fosfati in tanatomasa v sedimentih iz jame Divje babe I, Acta Carsologica 17, 1989 (skupaj z J. Dirjecem, J. Kogovek, A. Kranjcem); Moustrienska koena pial in druge najdbe iz divjih bab I v Sloveniji, Opera instituti archaeologici Sloveniae 2, 1997 (urednik in avtor veih prispevkov). Lit.: Biografije in bibliografije raziskovalcev Znanstvenorazikovalnega centra SAZU, 2. knj., 1976-1985, Ljubljana 1988; Biografije in bibliografije raziskovalcev Znanstvenorazikovalnega centra SAZU, 3. knj., 1986-1995, Ljubljana 1998.

Mag. Peter TURK (empeter pri Gorici, 28. 8. 1965)

Diplomiral je leta 1990 na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer je leta 1994 tudi magistriral z nalogo "Depo iz Muje jame pri kocjanu. Od leta 1992 je asistent pri predmetu Prazgodovinska arheologija- kovinska obdobja pri red.prof.dr.Ljubinki Teran na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Ukvarja se s problematiko depojskih najdb pozne bronaste dobe v srednjeevropskem in mediteranskem prostoru, v okviru skupnega oddelnega raziskovalnega projekta Regionalni vidiki kulture pa z raziskavami poznoprazgodovinskih gradi na Krasu. V letih 1997-1999 vodi obirna zaitna izkopavanja prazgodovinske in poznoantine-zgodnjesrednjeveke naselbine v Dragomlju. Glavna dela: Datacija poznobronastodobnih depojev, v: B.Teran (ed.), Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem II, Katalogi in monografije 30, 1996, 89-124; Poznobronastodobne vrbovolistne suline osti, Ptujski zbornik 6, 1996, 73-84; Das Depot eines Bronzegieers aus Slowenien - Opfer oder Materialllager, v: A. & B. Hnsel, Gaben an die Gtter. Schtze der Bronzezeit Europas, Berlin 1997, 49-52.

Dr. Nataa VIDIC-JAECKS ( Ljubljana, 20. 5. 1959)

Leta 1989 je pridobila naslov magistre geologije na Univerzi v Ljubljani, leta 1994 pa z zagovorom naloge z naslovom " Pedogenesis and soil-age relationships of soils on glacial outwash terraces in the Ljubljana Basin" naslov doktorica geolokih znanosti na University of Colorado, Boulder, Colorado, ZDA. Od leta 1984 je zaposlena na Oddelku za agronomijo Biotehnike fakultete Univerze v Ljubljani. Leta 1995 je bila habilitirana v docentko za Pedologijo z osnovami geologije. Na Oddelku za agronomijo in krajinsko arhitekturo predava osnove geologije v okviru predmeta Pedologija z osnovami geologije, na Oddelku za geologijo predmet Pedologija, na Oddelku za arheologijo pa pogodbeno od leta 1998 pedologijo v okviru predmeta Naravoslovje. 25

Je lanica Slovenskega pedolokega in geolokega drutva, Soil Society of America, Geological Society of America in American Geophysical Union. Med tudijem v ZDA je prejela ve tudentskih nagrad (Dean's Small Grant, University of Colorado, 1991, 1992, Union Pacific Award, 1992, Zena Hunter Andrews Award, 1993). Njena bibliografija obsega 7 znanstvenih lankov, 9 tiskanih publikacij, tevilne referate na mednarodnih sestankih in kongresih, avtorstvo tevilnih listov Osnovne pedoloke karte Slovenije v merilu 1:25000, ubenike in tudijske materiale za predmete, ki jih predava, prevode strokovnih publikacij ter poljudne lanke in je na voljo v vzajemni bazi COBISS-a. Glavna dela: Soil-age relationships and age correlations: Examples from the chronosequence in the Ljubljana Basin, Slovenia, Catena, 34, 113-130; Ates of soil development of the chronosequence in the Ljubljana Basin, Slovenia, Geoderma, 76, 1997 35-64 (soavtor F. Lobnik,); A soil plant pollution case study in an industrial area in Slovenia, v : D. C. Adriano, Zueng-Sang Chen and Shang-Shyng Yang, Eds., Biogeochemistry of Trace Elements, Environmental Geochemistry and Health, Vol. 16, 1994, 287300 (soavtorji F. Lobnik, M. Zupan, V. Hudnik).

Dr. Verena Vidrih-Perko (ehovin pri tanjelu na Krasu, 23. 11. 1952)
tudirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je na Oddelku za arheologijo 1977 diplomirala pri prof.dr.J.Kastelicu, kasneje kot mlada raziskovalka doktorirala leta 1994 pri prof.dr.B.Slapaku s temo Poznoantine amfore Slovenije. Znanje muzeologije je pridobivala in dopolnjevala na mednarodni muzeoloki oli ISSOM v Brnu in s tipendijo P. Gettyja v muzejih ZDA. Slubovala na gimnaziji v Kamniku, Mestnem muzeju v Ljubljani, trenutno vija kustodinja v Gorenjskem muzeju v Kranju. Pri predmetu Rimska arheologija pogodbeno sodeluje od asa specialistinega tudija, sedaj kot asistentka pri prof. Slapaku. Je lanica mednarodnega drutva RCRF za preuevanje rimske keramike s sedeem v vici, aktivna lanica mednarodnega muzeolokega drutva ICOM. Glavnina dela posveena preuevanju rimske keramike, veina prispevkov predstavljena na mednarodnih kongresih RCRF, ter muzejskemu delu. Glavna dela: Afrika sigilata v Emoni, Arheoloki vestnik 44, 1992; Rimskodobna keramika z najdia Ajdovina na Rodiku, Arheoloki vestnik 47, 1996; La ceramica tardoantica di Ad Pirum, Acta RCRF 31/32, 1992; Sptantike keramische Funde aus Piran, Acta RCRF 34, Abingdon 1994; Some Late Roman Ceramic Finds from The Slovenian Karst Region, Acta RCRF 35, Abingdon 1997; Roman Amphorae: recovered in Slovenia, Acta of the Symposium Life of the Average Roman, Minneapolis-St-Paul, 1997 (v tisku).

Dr. Zdenko VINSKI (Zagreb, 3. 5. 1913 - Zagreb, 12. 10. 1996)

tudiral je od 1932-1937 na Filozofski fakulteti na Dunaju, kjer je leta 1937 tudi doktoriral z disertacijo Die sdslawische Grossfamilie in ihrer Beziehung zum asiatischen Grossraum. Sluboval je v Arheolokem muzeju v Zagrebu (1945-1979), njegov zadnji naslov je znanstveni svetnik. Na Filozofski fakulteti Sveuilita v Zagrebu je bil habilitiran v docenta leta 1954 in je tam predaval zgodnjesrednjeveko arheologijo do leta 1961. Isti predmet je predaval na Filozofski fakulteti v Ljubljani (1967-1971), od leta 1969 kot honorarni redni profesor za arheologijo zgodnjega srednjega veka. Bil je dopisni lan JAZU (Zagreb), Nemkega arheolokega intituta (Berlin) in Avstrijskega arheolokega intituta (Dunaj). Bibliografija tiskanih del znaa 92 enot. L. 1989 je prejel hrvako republika nagrado za ivljenjsko delo. 26

Glavna dela: Arheoloki spomenici velike seobe naroda u Srijemu, Situla 2, 1954; Rani srednji vijek u Jugoslaviji od 400. do 800. godine, Vjesnik Arheolokog muzeja u Zagrebu 3. ser. 5, 1971; Kasnoantiki starosjedioci u salonitanskoj regiji, Vjesnik za arheologiju i historiju dalmatinsku 69, 1974; Zu karolingischen Schwertfunden aus Jugoslawien, Jahrbuch des Rmisch-Germanischen Zentralmuseums 30, 1983. Lit.: K. Simoni: Zdenko Vinski, posveeno ezdeset i petoj godinjici ivota, Vjesnik Arheolokog muzeja u Zagrebu, 3. ser., 12-13, Zagreb 1979-1980, IX-XV z bibliografijo); D. Jelovina: Zdenko Vinski uz 75. godinjicu ivota i 50. godinjicu rada u struci, Starohrvatska prosvjeta, 3, ser. 17, 19787, 9-15.

27