Dimitar Bitrakov OpenOffice.Org.

WRITER ---------------------------------------------------------------------------------------------------------

OPENOFFICE.ORG WRITER
Verzija na makedonski jazik

za mladite korisnici na kompjuterite

SKOPJE , 2013

-------------------------------------------------------------------------------------------------- 1 -

Dimitar Bitrakov OpenOffice.Org.WRITER ---------------------------------------------------------------------------------------------------------

-------------------------------------------------------------------------------------------------- 2 -

Dimitar Bitrakov OpenOffice.Org.WRITER ---------------------------------------------------------------------------------------------------------

Vovedni informacii za programata OpenOffice org.Writer 3.4

Ureduvawe na tekst se vr{i so programata

OpenOffice.orgWriter.

Mo`nostite na programata se odnesuvaat na : koristewe na mnogu azbuki so razli~en oblik na bukvite. Za azbuka so sootveten oblik na bukvite se koristi terminot font. Na sekoj font mu e dodeleno ime i spored imeto se izbira za ureduvawe na tekst. Za kirilicata mo`e da se koristat desetina fonta. Za latinicata na raspolagawe se zna~itelno pogolem broj na fontovi. pi{uvawe na tekstot so razni golemini na bukvite i drugite znaci od koi bilo font. Od pi{uvawe so mnogu sitni bukvi, bukvi so optimalna golemina do zna~itelno golemi bukvi. bukvite od standardna forma za koj i da e font mo`e da se vnesuvaat vo tekstot zadebeleno (potencirano),vo kursiv (iskoseno) i potcrtano. pri vnesuvaweto e mo`no tekstot da se poramnuva od levata strana, od desnata strana, centrirano i da se poramnuva od dvete strani. Kreirawe na grafi~ki prikazi . mnogu drugi dejstva za ureduvawe na vnesen tekst i grafi~ki prikazi .

Programata se otvora ( aktivira ) so redosledno koristewe na komandite od desktopot:

Start >All Programs > OpenOffice. Org 3.4 > OpenOffice org.
Po prikaz nz prozorecot

se izbira Tektualen dokument. Programata se otvora ( aktivira ) i so redosledno koristewe na komandite od desktopot:

Start >All Programs > OpenOffice.Org 3.4 > OpenOffice. orgWRITER

Vo vovedniov del }e informirame za osnovniot prozorec na programata i na~inot na koristeweto na prozorecot. -----------

-------------------------------------------------------------------------------------------------- 3 -

Dimitar Bitrakov OpenOffice.Org.WRITER ---------------------------------------------------------------------------------------------------------

Organizacija na osnovniot prozorec

Osnovnite prozorci vo site aplikativni programi pretstavuvaat sredstvo za komunikacija me|u korisnicite i kompjuterite . Poradi ova po~etnite informacii za programata OpenOfficeOrg. Writer }e se odnesuvaat na osnovniot prozorec i komunikacija so prozorecot vo ureduvawe na tekstovi. So startovawe na programata na ekranot se prika`uva osnovniot prozorecot.

Osnovniot prozorec ostanuva na ekranot vo tekot na raboteweto so programata OpenOfficeOrg.Writer. Korisnikot preku prozorecot komunicira so programata vo izvr{uvaweto na site dejstva {to se odnesuvaat na vnesuvawe na tekstovi i nivno ureduvawe. Komandite na programata na koi se povikuva korisnikot vo vrska so izvr{uvawe na odredena rabota gi izbira (aktivira) preku ovoj prozorec. Komunikacijata me|u programata i korisnikot se ostvaruva so pomo{ta na gluv~eto i tastaturata . Programata OpenOfficeOrg.W riter sodr`i mnogu komandi. Sekoja komanda izvr{uva odredeno dejstvo i spored dejstvoto ima i sootvetno ime. Komandite se rasporedeni vo grupi da mo`at najracionalno da se koristat. Sekoja grupa od komandi se narekuva glavno meni i ima odredeno ime. Poedine~ni komandi i komandite vo glavni menija se rasporedeni vo lenti. Vo prozorecot se sodr`at i lenti so informativen karakter, lenti za pomestuvawe i drugi vidovi lenti koi }e gi razledame vo prodol`enie. Vsu{nost, osnovniot prozorec predstavuva eden izbor od lentite, koj preddefinirano se zema za standardna konfiguracija i se doveduva vo sekoe aktivirawe na programata. Se razbira ovaa predodredena konfiguracija mo`e da se menuva so doveduvawe i na drugi lenti ili otstranuvawe na nekoi od ovoj preddefiniran sostav. ----------

-------------------------------------------------------------------------------------------------- 4 -

Dimitar Bitrakov OpenOffice.Org.WRITER ---------------------------------------------------------------------------------------------------------

Od gore vo preddefiniranata konfiguracija na osnovniot prozorec

se rasporedeni vo redovi slednive lenti : Naslovnata lenta (1) Lentata so glavnite menija (2), Standardnata lenta ( vooobi~aena ) (3), Lenta za formatirawe (4). Lentata ( Linijar). (5).

Vo prviot red e naslovnata lenta. Vo naslovnata lenta so informativen karakter e zapi{ano imeto na dokumentot vrz koj se raboti i imeto na programskiot paket Neimenuvano1 OpenOffice.org Writer . Vo vtoriot red e lentata so glavnite menija, po~nuvajki od menito Datoteka, Ureduvawe, Prikaz i t.n. do menito Pomo{ koe ima informativna uloga. Pristap do komandite e preku menijata,. Vo tretiot red e standardnata lenta ( voobi~aena). Vsu{nost ovde se vneseni oddelni komandi. Sekoja komanda e prika`ana vo forma na pravoagolnik ili kvadrat so slikovit prikaz na dejstvoto poradi {to se narekuvaat ikoni. Vaka podredeni komandite vo standardnata lenta ovozmo`uva direkten pristap do komandite koi po~esto se koristat vo rabotata so programata. Vo lentata za formatirawe vo ~etvrtiot red se sodr`at poedine~ni komandi i kratki menija. Se odnesuvaat na izbor na font na bukvite, golemina na bukvite, ramnaweto i na~inot na ispi{uvaweto na bukvite ( so zatemneti bukvi, iskoseno vneseni bukvi i potcrtani). Vo posledniot red e linearot. Linearot ja poka`uva dol`inata na redovite vo prostorot za pi{uvawe. Dol`inata na redovite e ednakva na dol`inata na osvetleniot del od linearot. Neposredno pod lentite e prostorot na vnesuvaweto na tekstot

------

-------------------------------------------------------------------------------------------------- 5 -

Dimitar Bitrakov OpenOffice.Org.WRITER ---------------------------------------------------------------------------------------------------------

Tekstot se vnesuva vo prostorot me|u marginite. Na slikata se prika`ani levata margina , desnata margina i gornata margina . Vo prostorot na ekranot e samo del od stranicata a se doveduva sledniot del vo tekot na vnesuvaweto na tekst. Od desno i od dolu se lentite za horizontalno i vertikalno pomestuvawe na stranicite. Vo dolniot del od prozorecot e statusnata lenta. Lentata e so informativna uloga. Prika`ani se statusnata lenta za re`im na vnesuvawe vmetni ,

odnosno za re`imot vrz .

Vo lentata pokraj za re`imot na vnesuvaweto na tekstot se zabele`uva i stranicata vrz koja se raboti i drugi informacii.

Na~in na koristewe na programata

Komuniciraweto so programata se vr{i so gluv~eto i so tastaturata. Na gluv~eto mu se odredeni golem broj dejstva. Dejstvata se vr{at so poka`uva~ot. Toj e vo ) navednata nalevo ili nadesno spored polo`bata na ekranot. forma na strelka ( Poka`uva~ot se poka`uva na ekranot koga }e se dovede osnovniot prozorec Nasokata na dvi`eweto na poka`uva~ot se sovpa|a so nasokata na dvi`eweto na gluv~eto. Od mnogute dejstva {to se izvr{uvaat so gluv~eto, vo ovoj naslov }e go razgledame samo negovoto dejstvo vo izborot i aktivirawe na komandite. Site dejstva so paket Open OfficeOrg. Writer se ostvaruvaat so aktivirawe (se koristi i terminot izbor) na oddelni komandi {to se prezemaat preku osnovniot prozorec, koj vo tekot na raboteweto e prisaten na ekranot. Vo vovedniov del }e objasnime samo kako se vr{i izbor na komanda od lentite i izbirawe komanda vo sostav na glavnite menija.

Izbor na komanda od lentite

Izbor na komanda se izvr{uva so doveduvawe na poka`uva~ot vo poleto na komandata i pritisnuvawe na levoto kop~e od gluv~eto. Obi~no se koristi i terminot so kliknuvawe na levoto kop~e od gluv~eto. Vo momentot na doveduvaweto na poka`uva~ot vo poleto na komandata se ispi{uva imeto na komandata a po kliknuvawe se aktivira.

Prika`an e izborot na komandata Otvori. Poleto na komandata e osvetleno.

Izbor na komanda vo sostav na glavnite menija

Da se izbere komanda vo sostav na glavno meni se aktivira meni so doveduvawe na poka`uva~ot vo poleto na menito i kliknuvawe so kop~eto.

Na slikata e prika`an izbor na glavnoto meni Datoteka. -------

-------------------------------------------------------------------------------------------------- 6 -

Dimitar Bitrakov OpenOffice.Org.WRITER ---------------------------------------------------------------------------------------------------------

] e naglasime deka izborot ( aktivirawe) na glavnoto meni ne treba da se tretira kako izbor na komanda. So izbor na glavnoto meni se prika`uva na ekranot lista so komandite vo sostav na menito. Na slikata e prika`an del od listata na menito Datoteka.

Komandite {to se vo sostav na glavnite menija se prezemaat posredno preko listata. Po prikaz na listata se izbira edna od komandite. Po niv se dvi`ime so poka`uva~ot na gluv~eto pri {to pri preminuvawe nad koja i da bilo od komadite prikazot se zatemnuva. Se izbira komandata nad koja }e se pritisne so kop~eto od gluv~eto. Po izborot na komandata listata se otstranuva od ekranot. Ako se potrebni dopolnitelni informacii vo vrska so izvr{uvawe na izbranata komanda ili izbor na razni opcii (mo`nosti) na komanda se pridru`uva dijalogen prozorec Za primer na dijalogen prozorec go prika`uvame prozorecot na komandata Pe~ati

Dijalognite prozorci sodr`at menija {to se izbiraat za da se soop{tat dopolnitelnite informacii vo vrska so izvr{uvaweto na komandata. Konkretno ,so prozorecot za pe~atewe se izbira pe~ata~ot ako se povrzani pove}e, izbor na stranicite {to treba da se otpe~atat i rasporeduvaweto na stranicite koga se pe~ati tekst vo -------

-------------------------------------------------------------------------------------------------- 7 -

Dimitar Bitrakov OpenOffice.Org.WRITER ---------------------------------------------------------------------------------------------------------

pogolem broj primeroci. Sekoj prozorec e organiziran razli~no i razli~en e pristapot vo koristewe na opciite (mo`nostite). Dijalognite prozorci imaat zadol`itelno pole so zapis ( Vo red ili naziv na komanda) i pole so zapis Otka`i. Otkoga }e se vnesat informaci ( mop`nosti,opcii) , so aktivirawe vo poleto na komandata Vo red (kliknuvawe nad nego) se potvduvaat izborite, }e se izvr{at najavenite dejstva i prozorecot se otstranuva od ekranot. So kliknuvawe na poleto Otka`i se otstapuva od izv{uvawe na komandata za pe~atewe. I vo ovoj slu~aj prozorecot se otstranuva od ekranot. Za komandite {to mo`at da se izbiraat i so tastaturata pokraj imeto na komandata vo listite e vnesena i kombinacijata na tasterite {to se koristat za nejzino aktivirawe.

Potrebno e ednovremeno pritiskawe na tasterite za aktivirawe na komandata. Osnovniot prozorec na programata OpenOffice org.Writer so aktiviraweto se prika`uva nad celiot ekran. Me|utoa, mo`e da se prika`e i na del od ekranot vo namaleni dimenzii. Izmenuvaweto se vr{i so komandite od desnata strana na naslovnata lenta

Pomesteni se tri komandi vo redosled : komandata Minimize (1), komandata Restore Down (2) komandata Close (3) Izbor na prikazot na prozorecot nad celiot dokument odnosno na del od ekraot se vr{i so komandata (2) . So prika`uvawe na prozorecot vo namaleni dimenzii nezna~itelno se izmenuva prikazot na komandite na ekranot. So komandata Close(3) se isklu~uva programata. ---------

-------------------------------------------------------------------------------------------------- 8 -

Dimitar Bitrakov OpenOffice.Org.WRITER ---------------------------------------------------------------------------------------------------------

I .Osnovni dejstva i nivniot redosled vo formiraweto dokument

Vo naslovot e prikaz na dejstvata i redosledot na dejstvata vo vrska so ureduvawe na tekstovite. Prviot ~ekor e anga`irawe na memoriski prostor vo koj se ureduva tekstot. Za prostorot {to }e se koristi e usvoen terminot dokument. Za postapkata {to pri ova se sproveduva se koristat terminite otvorawe, sozdavawe ili kreirawe na dokument. Sekoi korisnik za sebe si otvora dokument. Dokumentot se identifikuva po imeto {to }e go odreduva korisnikot po negovoto otvorawe . Po pravilo nov dokument se otvora (se kreira) samo edna{ , dodeka toj }e se povikuva pove}e pati se dodeka ne se podgotvi dokumentot.

Otvorawe na nov dokument

Otvorawe na dokument (se koristi terminot nov dokument) se vr{i so aktivirawe na programata. Prostorot vo dokumentot e rasporeden po stranici. Na ekranot se prika`uva del od prvata stranica na dokumentot

Privremeno ime za dokumentot Neimenuvano 1- OpenOffice.org.Writer. se vnesuva vo naslovnata lenta na osnovniot prozorec (1) i vo lentata na nivo na komandata Start.(2) .

proredot {to }e se koristi me|u redovite ( naj~esto ne e potrebno), fontot na bukvite {to }e se koristat vo pi{uvawe na tekstot, goleminata na bukvite . Mo`e da se koristat preddefinirani izbori . Dokolku ne se izvr{i izbor, programata raboti so preddefiniranite izbori ..

merniot sistem, Formatot na stranicite na koi ke se pe~ati dokumentot, marginite na stranicite,

Po otvoraweto na dokumentot po pravilo treba da se izberat :

Izborot na meren sistem se vr{i so menito {to }e se prika`e na ekranot po doveduvawe na poka`uva~ot vo proizvolna pozicija na linearot so kliknuvawe so desnoto kop~e na gluv~eto. ---------------

Izbor na meren sistem

-------------------------------------------------------------------------------------------------- 9 -

Dimitar Bitrakov OpenOffice.Org.WRITER ---------------------------------------------------------------------------------------------------------

Se vnesuva opciona ramka na ekranot so mo`nite izbori. Za izbor go doveduvame poka`uva~ot nad zapisot Santimetar vo ramkata, se kliknuva so gluv~eto. Pred zapisot se vnesuva znakot ( ).

Izbor na format i margini

Preddefinirano formatot na stranicite e A4.

Marginite se postaveni na rastojanie od po 2 cm. Prostorot za vnesuvawe na tekst e vo redovi od 17 cm. Na listovi so format A4 }e mo`at da se vnesat pribli`no do 50 -tina redovi zavisno od goleminata i fontot na bukvite. Sepak, daleku od redovite {to obi~no se koristat od 11 cm., 12.5 cm do 15 cm. Izborite na formatot i odreduvawe na marginite po `elba na korisnikot se izvr{uvaat so komandata Stranica od menito Formatiraj. Na slikata e del od listata so komandite , po izbor na menito Formatiraj

Komandata Stranica go doveduva na ekranot dijalogniot prozorec : Stil na stranica : Standardno

------

( prozoecot e so pove}e opcii,prika`ana e samo lentata so opciite)

-------------------------------------------------------------------------------------------------- 10 -

Dimitar Bitrakov OpenOffice.Org.WRITER ---------------------------------------------------------------------------------------------------------

Izbrana e opcijata Stranica {to }e ja razgledame. ] e gi razgledame menijata za odreduvawe na format na stranicite i marginite Na slikata se podatocite za preddefiniraniot izbor na formatot.

Spored zapisot vo prozorecot na menito, preddefiniran e formatot A4 so {irina 21.0 cm i visina 29.7 cm na listovite, zabele`eni vo prozorcite desno od zapisite Width i Height. Nema potreba da se menuvaat. Na slikata e menito za izbor na marginite .

Preddefinirani vrednosti na marginite se po 2.0 cm od levo i od desno. Od gornata i dolnata strana se isto po 2.0 cm. Marginite se koristat za odreduvawe na dol`inata na redovite vo koj }e se rasporeduva tekst. Se izbiraat razni dol`ini na redovite . Naj~esto se koristi dol`ina na redovite od 11 sm i 12.5 sm. So ogled na informacijata {to se dobiva za {irinata na listot za izbran format A4, mnogu e ednostavno da se odredat i vnesat soodvetno podatoci vo poliwata za odreduvawe na polo`bata na levata i desnata margina (poliwata od levo i desno). Od desnata strana na poliwata se strelki usmereni nagore i nadolu. So doveduvawe na poka`uva~ot vo poleto so strelkata nagore i kliknuvawe, vrednosta na podatokot se zgolemuva za 0.1 sm . Se kliknuva pove}e pati za da se vnese sootvetna vrednost vo poleto, a e mo`no i pobrzo da se toa napravi ako se dr`i podolgo vreme pritisnato kop~eto od gluv~eto. Za polo`ba na poka`uva~ot vo poleto so strelka nadolu se namaluva vrednosta isto za 0.1 sm . Ne treba da se zaboravi da se potvrdi izborot na marginite. Delot od ekranot vo koj }e se vnesuva tekst po izbranata dol`ina se nazna~uva so osvetluvawe na linearot. Za vnesuvawe na vrednosti vo poliwata mo`e da se koristi i tastaturata. Se vnesuva poka`uva~ot vo poleto , se kliknuva na kop~eto od gluv~eto za da se vnese kursorot vo poleto so {to se ovozmo`uva koristeweto na tastaturata. Preddefiniranite parametri za marginite od gore i od dolu se menuvaat isto kako i marginite za odlevo i oddesno. So nivnoto menuvawe se odreduva brojot na redovite {to }e vnesat na edna stranica. Dokolku ne se promeni preddefiniraniot prored i ostanat nepromeneti marginite od gore i oddolu na stranica se vnesuvaat prose~no od 45 do 50 redovi. Postavuvawe na marginite mo`e da se sprovede i preku poka`uva~ite (Indents). Poka`uva~ite se nao|aat na linearot.

--------------

-------------------------------------------------------------------------------------------------- 11 -

Dimitar Bitrakov OpenOffice.Org.WRITER ---------------------------------------------------------------------------------------------------------

) e na pozicija 0.0 . Polo`bata na desnata marPoka`uva~ot na levata margina ( ) e obi~no na krajot na linearot. gina (

Se prenesuva lentata za horizontalno pomestuvawe vo krajnata desna strana za da ). Se kliknuva vrz poka`uva~ot i se dovede vo vidnoto pole desniot poka`uva~ ( so pritisnato kop~e na gluv~eto se vle~e po linearot na odredena pozicija (vo primerov na pozicija 7.5 cm )

Izbor na font na bukvite

Izborot na font na bukvite so koi }e se pi{uva dokumentot se izvr{uva so menito Ime na font od lentata Formatirawe.

Menito go formiraat prozorecot za prikaz na fontot (1) i kop~eto za aktivirawe na menito (2). Koga poka`uva~ot }e se dovede nad menito na ekranot se prika`uva vramen tekstot Ime na Font, {to uka`uva na funkcijata na ova meni. Pri aktivirawe na programata vo poleto e vnesen zapisot Times New Roman {to e imeto na fontot preddefiniran za pi{uvawe vo dokumentot. Toa e standardno izbran font. Dokolku ne se izbere drug font, pi{uvaweto }e se vr{i so ovoj font vo latinskata azbuka. Izbiraweto na font se vr{i so aktivirawe na menito ( doveduvawe na poka`uva~ot vo poleto na kop~eto ( 2)) i kliknuvawe so kop~eto od gluv~eto. Po ova na ekranot se prika`uva ramkata so mo`nite izbori.

------------

-------------------------------------------------------------------------------------------------- 12 -

Dimitar Bitrakov OpenOffice.Org.WRITER ---------------------------------------------------------------------------------------------------------

Vo ramkata e del od spisokot na fontovite {to mo`at da se koristat za pi{uvawe na dokumentot i go izbirame so doveduvawe na poka`uva~ot vrz imeto na fontot i kliknuvawe. Poleto nad nego potemnuva {to predstavuva informacija deka e izbran fontot za pi{uvawe vo dokumentot. Izbraniot font po ova se prika`uva vo prozorecot na menito a ramkata se otstranuva od ekranot. Ne se site fontovi vo vidnoto pole na menito. Doveduvawe na drugite fontovi se vr{i so pomo{ na lentata za vertikalno pomestuvawe od desnata strana. So doveduvawe na poka`uva~ot vo poleto so strelkata nadolu i kliknuvawe se doveduva sledniot font vo listata dodeka od ramkata se otstranuva fontot na po~etok od listata. Vaka postepeno so kratki kliknuvawa na strelkata e mo`no da se prelistuva spisokot i koga vo vidnoto pole }e se dovede fontot {to sakame da go koristime, se kliknuva. So kratki pritisnuvawa na kop~eto koga e poka`uva~ot vo poleto so strelkata nagore se pomestuvaat fontovite vo sprotivna nasoka.. Pobrzo prenesuvawe na pove}e fontovi ednovremeno se vr{i so kliza~ot na vertikalnata lenta (3). Kliza~ot e vo forma na pravoagolnik i na slikata se prika`uva potemno od bojata na lentata. Se doveduva poka`uva~ot vo poleto na kliza~ot i dr`ejki go pritisnato kop~eto, kliza~ot se vodi nagore ili nadolu a so toa ednovremeno se premestuvaat pove}e fontovi Fontovite vo ramkata ne se sekoga{ vo ist redosled. Se izmenuva redosledot po sekoe izbirawe na font so toa {to izbraniot font se doveduva na po~etok na listata ( vo vidnoto pole) za da stane brzo dostapen. Izborot na fontot go bira korisnikot a ima gi mnogu. Se koristat fontovite Mac. C. Times , Mac. C. Swiss, Makedonski Tajms. Od latini~nite fontovi vo upotreba e preddefiniraniot font Times new Roman, Arial i mnogu drugi.

Izbor na golemina na bukvite Golemina na font isto od funkcionalnata lenta.

Izborot na goleminata na bukvite za pi{uvawe na tekstot se izvr{uva so menito

Menito go formiraat prozorecot za prikaz na goleminata na bukvite od odreden font (1) izrazena so broen podatok i kop~eto za aktivirawe na menito (2).

Koga poka`uva~ot }e se dovede nad menito na ekranot se prika`uva vramen tekstot Golemina na font {to uka`uva na funkcijata na ova meni. Pri otvorawe na programata vo prozorecot za zapis na goleminata na bukvite e vnesen brojot 12 {to pretstavuva preddefinirana golemina na bukvite. So ova meni mo`e da se izberat pomali odnosno pogolemi dimenzii za bukvite. Dokolku ne se izbira golemina ispi{uvaweto }e bide so preddefiniranata golemina. Izbiraweto na druga golemina za bukvite se vr{i so aktivirawe na menito. Po aktiviraweto na menito na ekranot se prika`uva spisok na golemini so koi mo`e da se pi{uva tekstot. Vo ramkata e samo eden del od spisokot na goleminite i vo slu~ajov samo 10 se vo vidnoto pole na ramkata. Najmala golemina na bukvite e 6 a najgolema 96. Izbor na golemina e analogno so izborot font na bukvite. Kako najsootvetni golemini za bukvite se golemini 10 ili 11, a za naslovi i podnaslovi golemini 12 do 14 . Edna{ izbrana golemina za bukvite za eden dokument, ostanuva vo va`nost za dokumentot se dodeka goleminata ne se izmeni. ---------

-------------------------------------------------------------------------------------------------- 13 -

Dimitar Bitrakov OpenOffice.Org.WRITER ---------------------------------------------------------------------------------------------------------

Po izborite mo`no e da se zapo~ne so vnesuvawe na tekstovi vo dokumentot imajki predvid deka se koristi dokument pod imeto Neimenuvano 1. Dokumentot }e se koristi za kratko so privremenoto ime a pokasno toa ime }e se zameni so drugo po izbor na korisnikot, imenuvano kako postojano ime na dokumentot. Na~inot na vnesuvaweto na tekstot i pridru`nite dejstva povrzani so vnesuvaweto na tekstot se objasneti vo sledniot naslov Upatstvo za ispi{uvawe tekstovi vo dokumentot i ureduvawe na tekstot . na 17-tata stranica. Korisno e na po~etok da se razgleda tekstot pod ovoj naslov. Inforaciite {to ovde se iznesuvaat se odnesuvaat za vnesuvawe na tekst poramnuvan samo od levata strana i koristewe na samo eden font na bukvi. Opi{ani se osnovite informacii za kursorot so pomo{ta na koj se vr{at dejstvata vo vrska so vnesuvaweto na tekst i site dejtva za koregirawe ili izmenuvawe vo tekot na vnesuvaweto. Potrebno e podolgo vreme da se posveti vnimanie. na na~inot na vnesuvawe na tekst i na korekciite. Pred da se donese odluka za prekinuvawe so vnesuvaweto na tekst se vr{i memorirawe na vneseniot tekst vo dokumentot. Ako vnesen tekst ne treba da se so~uva, isk) vo lu~uvawto na kompjuterot mo`e da se izvr{i so kliknuvawe na komandata ( naslovnata lenta.

Memorirawe na dokument Datoteka.

Memoriraweto na dokumentot se izvr{uva so komandata Za~uvaj kako od menito So aktiviraweto na komandata Za~uvaj kako na ekranot se prika`uva dijalogniot prozorec Save As.

Vo poleto File Name e zapisano privremenoto ime (zapisot Neimenuvano 1). Se otstranuva ( bri{e) zapisot i se vnesuva imeto na dokumentot ( }e mu go dodelime imeto PRV TEKST .) So kliknuvawe na komandata Save se vnesuva postojanoto ime i se potvrduva memoriraweto. Po ova prozorecot se povlekuva od ekranot. ---------------

-------------------------------------------------------------------------------------------------- 14 -

Dimitar Bitrakov OpenOffice.Org.WRITER ---------------------------------------------------------------------------------------------------------

Dokumentot e registriran, vnesenoto ime se zapi{uva vo naslovnata lenta od osnovniot prozorecot i vo poleto na dijalogniot prozorec Save AS me|u drugite zapisi. Izbranoto ime na dokumentot se vnesuva i vo lentata na nivo na komandata Start.

So memoriraweto na vneseniot tekst vo dokumentot se memoriraat i fontot i goleminata na bukvite, pa vo sledno povikuvawe (otvorawe) na toj dokument na treba povtorno da se izbiraat font i goleminata na bukvite.

Isklu~uvawe na programata
Prekin na rabotata so programata se sproveduva po memorirawe na dokumentot Pred se treba da se deaktivira (prekine) vrskata so programata {to se vr{i so kliknuvawe na komandata Izlezi od menito Datoteka. Mo`en e i prekin so komandata Close ( ) vo naslovnata lenta. Dokolku ne e izvr{eno memorirawe na dokumentot na ekranot se prika`uva ramkata vo koja treba da se izbere so kliknuvawe edna od opciite

Se predlagaat tri opcii. Po izbor na edna od prvite dve opcii, se prekinuva vrskata so programata,a so tretata se otka`uva. . Isklu~uvawe na kompjuterot se vr{i spored propi{ana postapka .

Otvorawe na kreiran dokument

Za prodol`uvawe vrz oformuvaweto na dokumentot pod dodelenoto ime za vnesuvawe na sleden tekst, koregirawe, izmenuvawa vo porano vneseniot tekst, treba po vklu~uvawe na kompjuterot da se otvori porano definiraniot dokument.. Otvorawe na dokumentot se vr{i so izbor na komandata Otvori od menito Datoteka. Po izbor na ova komanda na ekranot se prika`uva dijalogniot prozorec Open

----------

-------------------------------------------------------------------------------------------------- 15 -

Dimitar Bitrakov OpenOffice.Org.WRITER ---------------------------------------------------------------------------------------------------------

Vo listata na prozorecot se registrirani imiwata na site tipovi kreiranite datoteki ( tekstualni dokumenti, tabeli, crte`i idrugi). Se doveduva poka`uva~ot vrz imeto na dokumentot {to se otvora (konkretno PRV TEKST), poleto na zapisot potemnuva. Go potvrduvame so kliknuvawe vo poleto Open i na ekranot se prika`uva del od prvata stranica na otvoreniot dokument. Prozorecot se otstranuva. Vo otvoreniot dokument mo`e da se prodol`i so vnesuvawe na tekstovi ili korekcii vo vneseniot tekst. Ako izvr{enite dejstva treba da se registriraat treba da se izvr{i memorirawe. Za memorirawe na izvr{enite izmeni sega se koristi komandata Za~uvaj od menito Datoteka. Na ova komanda ne i sledi prozorec. Za prekinuvawe na vrskata so programa se koristi komandata Izlezi . Vo tekot na obrabotkata vrz vnesen dokument e mo`no da se otvorat i drugi dokumenti preku komandata Open .Imiwata na site vneseni dokumenti se zapi{uvaat neposredno po imeto na prvootvoreniot dokument vo linijata na komandata Start.

Se koristat ednovremeno pove}e dokumenti ako e potrebno prenesuvawe na tekst ili grafi~ki prikazi od eden dokument vo drug. Vo slu~aj na vnesuvaweto na pove}e dokumenti vo lentata se vnesuvaat samo prvite bukvi od imiwata na otvorenite dokumenti. Poleto na dokumentot {to momentalno e na ekranot e zatemneto.

Otvorenite dokumenti se doveduvaat na ekranot preku lentata so kliknuvawe vrz imeto na dokumentot. Doveduvawe na dokument go otstranuva dokumentot {to e na ekranot. -------

-------------------------------------------------------------------------------------------------- 16 -

Dimitar Bitrakov OpenOffice.Org.WRITER ---------------------------------------------------------------------------------------------------------

II. U P A T S T VO
ZA VNESUVAWE I UREDUVAWE NA TEKST
Po otvorawe na dokument na ekranot e del od prvata stranica.

Kursorot se nao|a na leviot goren del od prostorot na stranicata, a so osvetleniot del na linearot se poka`uva dol`inata na redovite. Tekstot vo dokument se rasporeduva po stranici. Tekstot se vnesuva so koristewe na kursorot. Poradi ova, e potrebno da se postavi kursorot vo pozicija (redot i kolonata) od kade {to }e po~ne vnesuvaweto na tekst. Za po~etok za dvi`ewe na kursorot }e gi koristime tasterite Enter i Backspace ). (tasterot {to e ozna~en so strelkata So kliknuvawe na tasterot Enter kursorot se pomestuva od redot vo koj se nao|a vo sledniot red. Nasroti ova tasterot Backspace go pomestuva kursorot za eden red pogore od redot vo koj toj se nao|a . Pomestuvawe na kursorot nalevo ili nadesno vo redicite se vr{i vo tekot na vnesuvaweto na tekstot Sekoja bukva {to }e se vnese so tastaturata, }e se zabele`i pred pozicijata kade e postaven kursorot. Slednite bukvi {to }e se vnesuvaat se nadovrzuvaat na prethodno vnesenite bukvi a kursorot po sekoja vnesena bukva se pomestuva za edna pozicija nadesno. So pritisok na tasterot Backspace kursorot se vra}a nanazad. Za rastojanie me|u bukvite se vnesuva znak blanko. Vsu{nost, znak ne se vnesuva, no pozicija se anga`ira. Rasporeduvaweto na tekstot po redovi se ostvaruva avtomatski. Imeno, koga }e se vnese so tastaturata zbor za koj nema dovolno prostor vo redot, tekstot se prenesuva kako prv vo sledniot red. Ova se slu~uva se dodeka ne se zavr{i pasusot(koristewe na tasterot Enter ). Bukvite na tasterite se ozna~eni so latinicata. Za 23 bukvi od azbukata postoi soodveten taster. Me|utoa, za drugite 8 bukvi se koristat tasterite so znaci na koi uka`uvame vo tabelata.

Za pi{uvawe na golemi bukvi ednovremeno so pritiskaweto na sootveten taster se dr`i pritisnat tasterot Shift. Otstapuvawe ima samo kaj bukvite { , } i | , za koi ako se dr`i pritisnat tasterot se ispi{uva mala bukva. ----------

-------------------------------------------------------------------------------------------------- 17 -

Dimitar Bitrakov OpenOffice.Org.WRITER ---------------------------------------------------------------------------------------------------------

Vo tekot na vnesuvaweto na tekstot zadol`itelno e sekoga{ po vnesena to~ka, zapirka ili koj i da bilo interpunkciski znak da se ostavi bar eden znak blanko. Vo sprotivno }e se smetaat dva zbora kako eden {to sozdava te{kotii vo rasporeduvaweto na tekstot po redovi. Dokolku se vnese pogre{na bukva, se pritisnuva na tasterot Backspace pri {to kursorot se vra}a nanazad za edna pozicija i se bri{e poslednata vnesena bukva. So pove}ekratno pritiskawe na ovoj taster se bri{at pove}e bukvi i vra}awe na kursorot. Vo tekot na vnesuvaweto na tekstot ~esto se slu~uva pogre{no vnesena bukva ili zbor da se zabele`at pokasno. Vo takov slu~aj za bri{ewe na pogre{no vnesena bukva ili pove}e bukvi se koristi tasterot Delete. So pritiskawe na tasterot Delete se bri{e bukvata na pozicija desno od kursorot. Po bri{eweto na bukvata, tekstot desno od kursorot }e se pomesti nalevo za edna pozicija. Dokolku se pritisnuva so ovoj taster koga e kursorot na blanko pozicija nastanuva samo pomestuvawe na tekstot nalevo. So pove}e pritiskawa na tasterot Delete, tekstot se pomestuva za pove}e pozicii nanazad.. Po popolnuvaweto na edna stranica, avtomatski se prodol`uva na slednata stranica. Doveduvaweto na slednata stranica se registrira vo statusnata linija so zabele`uvawe brojot na stranicata. . Izborot za preminuvaweto od edna stranica na sledna stranica. se vr{i so komanda od menito Ureduvawe. Se izbira komandata Re`im na izbirawe ( opcija standardno )..

Razdvojuvaweto se prika`uva na slednava slika

Brojot na redovite {to ne se popolnuvaat na stranicata e preddefiniran, no mo`e da se promeni. Pri preminuvawe od edna stranica na slednata vo ovoj izbor kursorot vr{i skok od posledniot red na prehodnata stranica na prviot red od slednata stranica..

Dvi`ewe na kursorot
Za dvi`eweto na kursorot po vnesuvawe na tekst, se koristat i tasterite so strelkite nalevo,nadesno ,nagore i nadolu. So ednokratno kliknuvawe na eden od tasterite so strelkite, kursorot se pomestuva za edna pozicija nalevo ili nadesno, odnosno vo red pogore ili podolu. So sledno kliknuvawe se prenesuva za u{te edna pozicija. Mo`no e tasterot da se zadr`i pritisnat podolgo za prenesuvawe na kursorot za pove}e pozicii. Dvi`eweto na kursorot prekinuva koga }e se oslobodi tasterot. ---------

-------------------------------------------------------------------------------------------------- 18 -

Dimitar Bitrakov OpenOffice.Org.WRITER ---------------------------------------------------------------------------------------------------------

Dvi`eweto so ovie tasteri e ograni~eno . Mo`no e : Horizontalno dvi`ewe nalevo ili nadesno me|u prvata pozicija vo redot do poslednata pozicija vo koj e vnesen tekst. Vertikalno dvi`ewe me|u redovite vo koi e vnesen tekst. So kliknuvawe na tasterot Home, kursorot se prenesuva na po~etok na redot. So tasterot End se pomestuva vo krajna pozicija vo redot. Pomestuvawa ni ovozmo`uvaat doveduvawe na kursorot na pozicija vo tekstot kade e potrebno da se izvr{i promena vo tekstot, ostranuvawe na del od vneseniot tekst, dopolnuvawe ili drugo dejstvo.

Re`im na vnesuvawe na tekstot.

Tekstot se vnesuva vo dva mo`ni re`imi VRZ i VMET(ni). Vo re`imot VRZ vnesena bukva se postavuva vrz prethodno vnesenata bukva. .Se {to vo prodol`enie se vnesuva se ispi{uva vrz vnesen tekst. Na slikata se prika`uva dejstvoto po vnesuvawe na bukvata a {est pati.

Odnosno {est znaci blanko. Re`imot se registriraat vo statusnata lenta . Vo statusnata lenta za ovoj re`im se vnesuva zapisot VRZ.

Vo drugiot re`im, vnesenata bukva se vmetnuva vo pozicijata na vnesena bukvi i site bukvi gi pomestuva nadesno. Na slikata se prika`uva dejstvoto na buk-vata a {est pati. Odnosno {est znaci blanko. Vo statusnata lenta za ovoj re`im se vnesuva zapisot VMET.

Izbor na eden od dvata re`imi se vr{i so naizmeni~no kliknuvawe na tasterot INSERT.Mo`na e izmena na re`imot so kliknuvawe so gluv~eto vo zapisot vo statusnata lenta. Se raboti glavno vo re`imot VMET.

Dvi`ewe na stranicite
Da se ima pregled vo vneseniot tekst vo pove}eto stranici, mo`no e da se prelistuvaat stranicite, vo smisla na ekranot da se doveduva vo redosled tekstot od prvata stranica, potoa od vtorata stranica i.t.n. So otvorawe na dokumentot na ekranot e del od prvata stranica Za prikaz na slednite stranici, se pritiska na tasterot so strelkata nadolu pri {to se pomestuva kursorot nadolu. Od momentot koga kursorot }e se postavi na dolniot del od ekranot, so sekoj sleden pritisok na -------

-------------------------------------------------------------------------------------------------- 19 -

Dimitar Bitrakov OpenOffice.Org.WRITER ---------------------------------------------------------------------------------------------------------

tasterot se prika`uva sleden red od tekstot so istovremeno otstranuvawe na eden red od gornite redovi. Dokolku se dr`i tasterot podolgo vreme nastanuva neprekinat proces na pomesuvawe na tekstot nagore. Se preminuva na vtorata , tretata i na slednite stranici. Obratno, ako se pritisnuva na tasterot se strelka nagore, kursorot se pomestuva isto nagore a tekstot se vra}a nadolu. Pomestuvawe na vneseniot tekst se ostvaruva i so koristewe na komandi od tastaturata so koi e mo`no da se prenesuvaat site redovi {to se vo vidnoto pole na ekranot. Se koristat tasterite Page Up i Page Down. Vakviot na~in na prelistuvawe ovozmo`uva ~itawe na vneseniot tekst, i doveduvawe vo vidnoto pole na stranicata vo koja treba da se izvr{i korekcija vo tekstot . Direkno doveduvawe na prvata stranica na ekranot, nezavisno koja stranica bila vo vidnoto pole se vr{i so pritiskawe na tasterite Control + Home. So pritiskawe na tasterite Control + End, se doveduva na ekranot poslednata stranica od tekstot. Pomestuvawe na tekstot mo`e da se vr{i i so vertikalnata lenta. Mo`no e pomesi ). So kliknuvawe na tuvawe so kliknuvawe vo poliwata so strelkite ( strelkite se ostvaruva pomestuvawe na tekstot vo red nagore ili nadolu so sekoe kliknuvawe. Kontinuirano dvi`ewe se ostvaruva pobrzo so kliza~ot od vertikal). Vo tekot na dvi`eweto na stranicite so kliza~ot se sledat na nata lenta ( ekranot rednite broevi na stranicite.

Sreduvawe i koregirawe na vnesen tekst

Po vnesuvaweto na tekstot vo dokumentot, treba da se pregleda i dokolku e potrebno da se izvr{at korekcii, vo smisla na ispravuvawe gre{ki vo oddelnite zborovi, otstranuvawe tekst od vneseniot, menuvawe na tekst, vnesuvawe na drugi sodr`ini i drugi jazi~ni korekcii. Vo prodol`uvawe uka`uvame na nekoi osnovni dejstva za koregirawe na tekstot. Tekstot se vnesuva vo dva mo`ni re`imi. Re`imite se registriraat vo statusnata lenta. Vo prviot re`im vnesena bukva se postavuva vrz prethodno vnesena bukva. Prethodnata bukva ja zamenuva vnesenata. Vo statusnata lenta za ovoj re`im se vnesuva zapisot OVR. Vo drugiot re`im vnesena bukva se vmetnuva vo pozicijata na vnesenata bukva i site bukvi gi pomestuva nadesvo. Vo statusnata lenta se vnesuva oznakata INSERT.Izbor na eden od dvata re`ima se vr{i so izmeni~no pritiskawe na tastarot INSERT.Tekstot vo prodol`enie se odnesuva na re`imot INSERT. << Bri{ewe na bukva Za bri{ewe na bukva kursorot se postavuva pred bukvata i se pritiska na tasterot Delete. Bukvata se otstranuva i pri ova se pomestuvaat bukvite vo redot za edna pozicija nalevo.So pomestuvaweto rastojanieto {to nastanuva po bri{eweto na bukvata se otstranuva. Bri{ewe na bukva se vr{i i so tasterot Backspace so taa razlika {to se bri{e bukva pred pozicija na kursorot. Ovoj taster se koristi vo tekot na vnesuvaweto na tekstot da se izbri{e pogre{no vnesena bukva. Ako se dr`i pritisnat tasterot podolgo vreme se bri{at i drugi bukvi. Bri{eweto prekinuva po osloboduvawe na tasterot. << Namaluvawe na rastojanieto me|u dva zbora Se doveduva kursorot na blanko pozicija pred zborot i se pritisnuva na testerot Delete. Se {to e zapi{ano po toj zbor isto taka se pomestuva nalevo . Zborot }e se pomesti za onolku pozicii kolku {to pati }e se pritisne ovoj taster.. Ednovremeno so tova se pomestuva celiot tekst {to e nadesno od nego. --------

-------------------------------------------------------------------------------------------------- 20 -

Dimitar Bitrakov OpenOffice.Org.WRITER ---------------------------------------------------------------------------------------------------------

<< Nagolemuvawe rastojanie me|u dva zbora Se doveduva kursorot na blanko pozicija i se vnesuva znakot blanko edna{ ili pove}e pati. Ako se slu~i da se dva zbora vneseni eden do drug, tie }e se razdvojat so doveduvawe na kursorot pred prvata bukva od vtoriot zbor po vnesuvawe na blanko. << Promena na bukva vo zbor Se doveduva kursorot pred bukvata {to treba da se promeni i se vnesuva druga bukva. Po ova se bri{e prethodnata bukva so tasterot Delete. << Ufrluvawe na bukva vo zbor. Se doveduva kursorot pred pozicijata kade treba da se vnese bukvata i se vnesuva bukvata. Za vnesuvawe na zbor ili pove}e zborovi vo tekstot se vr{i istata postapmestuva nadesno. Od momentot koga vo redot }e nema dovolno prostor del od tekstot }e se prenese vo sledniot red. Prefrluvawe na tekstovi }e se izvr{i i na slednite redovi do krajot na pasusot. << Otstranuvawe ( bri{ewe) na zbor vo red. Se doveduva kursorot pred prvata bukva na zborot {to treba da se izb-ri{e. Se bri{e so kliknuvawa na tasterot Delete. Mo`at da se izbri{at i pove}e zbora. Pri ova site znaci vo redot se pomestuvaat nalevo, i se popolnuva prostorot na izbri{anite zborovi. Vo prostorot se prenesuva tekst i od podolniot red. Prenesuvawe }e se izvr{i i od site redovi {to se vo sostav na pasusot. << Pomestuvawe na red nadolu Se doveduva kursorot na po~etok od redot i se pritisnuva na tasterot Enter. Se pomestuva redot i slednite {to sledat po redot se pomestuvaat nadolu. Istoto se slu~uva ako e kursorot vo momentot na pritisnuvawe na pozicija vo prazen red. Ovie pomestuvawae imaat za posledica pomestuvawe na celiot tekst do krajot na dokumentot. Vo redovite nad ovaa pozicija }e nema promena. Dokolku se postavi kursorot vo koja i da bilo polo`ba vo redot, po pritiskaweto na tasterot Enter se prenesuva samo tekstot desno od polo`bata na kursorot vo slednite redovi i }e se poramnat spored prvata pozicijata na sledniot red. . Pomestuvaweto na redovite nadolu se vr{i ako ima potreba da se oslobodi prazen prostor za vnesuvawe na dopolnitelen tekst ili vo vrska so ureduvaweto na tekstot vo pasusot. << Prenesuvawe na red nagore. Tekst se prenesuva vo pogoren red ( ili pove}e prazni redovi), so cel da se popolnat praznite redovi. Prenesuvawe na tekst nagore se vr{i so tasterot Backspace. Kursorot se doveduva na po~etna pozicija na prviot red od tekstot {to se prenesuva i pritisnuva na tasterot Backspace. Site redovi vo dokumentot se pomestuvaat nagore. Korisno e za uve`buvawe da se vnesat tekstovite vo dokument po prethoden izbor na font i golemina na bukvite : Izbori : font MAS S SWISS , golemina na bukvite 10

Se doveduva kursorot pred pozicijata kade treba da se vnese bukvata i se vnesuva bukvata. Za vnesuvawe na zbor ili pove}e zborovi vo tekstot se vr{i istata postapka. Se doveduva kursorot na pozicija od koja }e se vnesuvaat zborot ili pove}e zborovi. Se vnesuva noviot tekst so tastaturata. Prethodno vneseniot tekst se pomestuva nadesno. Od momentot koga vo redot }e nema dovolno prostor del od tekstot }e se prenese vo sledniot red. Prefrluvawe na tekstovi }e se izvr{i i na slednite redovi do krajot na pasusot.

-------

-------------------------------------------------------------------------------------------------- 21 -

Dimitar Bitrakov OpenOffice.Org.WRITER ---------------------------------------------------------------------------------------------------------

Izbori : font MAS S SWISS

, golemina na bukvite 12

Koristewe na mnogu azbuki so razli~en oblik na bukvite. Za azbuka so sootveten oblik na bukvite se koristi terminot font. Na sekoj font mu e dodeleno ime i spored imeto se izbira za pi{uvawe na tekst.
Izbori : font MAC C TIMES , golemina na bukvite 10 Koristewe na mnogu azbuki so razli~en oblik na bukvite. Za azbuka so sootveten oblik na bukvite se koristi terminot font. Na sekoj font mu e dodeleno ime i spored imeto se izbira za pi{uvawe na tekst. Za kirilicata mo`e da se koristat desetina fonta. Za latinicata na raspolagawe se zna~itelno pogolem broj na fontovi. Izbori : font MAC C TIMES , golemina na bukvite 11

pi{uvawe na tekstot so razni golemini na bukvite i drugite znaci od koi bilo font. Od pi{uvawe so mnogu sitni bukvi, bukvi so optimalna golemina do zna~itelno golemi bukvi. bukvite od standardna forma za koj i da e font mo`e da se vnesuvaat vo tekstot zadebeleno (potencirano),vo kursiv (iskoseno) i potcrtano. pri vnesuvaweto e mo`no tekstot da se poramnuva od levata strana, od desnata strana, centrirano i da se poramnuva od dvete strani.
Izbori : font TIMES NEW ROMAN , golemina na bukvite 11

Koristenje na mnogu azbuki so razlicen oblik na bukvite. Za azbuka so sootveten oblik na bukvite se koristi terminot font. Na sekoj font mu e dodeleno ime i spored imeto se izbira za pisuvanje na tekst. Za kirilicata moze da se koristat desetina fonta. Za latinicata na raspolaganje se znacitelno pogolem fontovi.
Izbori : font ARIAL , golemina na bukvite 12

pisuvanje na tekstot so razni golemini na bukvite i drugite znaci od koi bilo font. Od pisuvanje so mnogu sitni bukvi, bukvi so optimalna golemina do znacitelno golemi bukvi.

--------

-------------------------------------------------------------------------------------------------- 22 -

Dimitar Bitrakov OpenOffice.Org.WRITER ---------------------------------------------------------------------------------------------------------

III .Formatirawe na vnesen tekst.

Vneseniot tekst vo dokumentot na zna~i i kraj na ureduvaweto na dokumentot. Tekstot treba po vnesuvaweto da se uredi. Ureduvaweto se odnesuva na potencirawe na naslovite,podnaslovite, zapi{uvajki go tekstot zadebeleno, iskoseno ili potcrtano, poramnuvawe na tekstot od dvete strain, simetri~no i poramvuvawe od desnata strana Na sekoja promena vo tekstot ( na bukva, zbor, re~enica) mu prethodi uka`uvawe nad koj tekst }e se vr{i promena da tekstot se obele`i ( ozna~i). Obele`uvaweto se vr{i so tastaturata i so gluv~eto. Ako se vr{i so tastaturata se koristat tastarite so strelkite, tasterot Shift i tastarite Home i End. Obele`uvaweto se vr{i spored tabelata.

Za da se obele`i zbor se doveduva kursorot pred zborot. Spored tabelata se pritisnuva i dr`i pritisnat tasterot Shift i se pritisnuva na tasterot so strelkata nadesno onolku pati kolku bukvi se sodr`at vo zborot.:

Po izvr{eno dejstvo obele`uvaweto se otstranuva so kliknuvawe so gluv~eto vo koja bilo polo`ba na ekranot. Ako treba da se obele`at pove}e zbora se doveduvaa kursorot pred prviot zbor, se dr`i pritisnat tasterot Shift i se pritisnuva na tasterot se strelna nadesno pri {to se obele`uvaat postapno bukva po bukva. Mo`no e tasterot so strelkata da se zadr`i podolgo pritisnat pri {to nastapuva posledovatelno obele`uvawe na pove}e zbora. Koga }e se obele`i posledniot zbor ,se otpu{ta tasterot. Ako vo ovoj proces se obele`at pove}e bukvi, so tasterot so strelka nalevo se otstranuva del od obele`uvaweto. Za obele`uvawe na red se postavuva kursorot pred prvata bukva vo redot. Se pritisnuva na tasterot Shift i tasterot so strelkata nadesno se dr`i pritisnat dodeka se obele`i redot.

Pri obele`uvawe na pove}e redovi se postavuva kursorot na po~etok na prviot red i obele`uva redot (mo`e da se obele`at i samo nekolku bukvi ) .Se pritisnuva so tasterot so strelkata nadolu i se dr`i pritisnat se do obele`uvawe na posledniot red. Vo tekot na obele`uvaweto treba da bide pritisnat tasterot Shift. Ako za obele`uvawe se koristi gluv~eto,se doveduva poka`uva~ot pred bukvata od koja treba da zapo~ne obele`uvaweto i kliknuva. Poka`uva~ot dobiva forma na bukvata ( I ) , i so pritisnato kop~e vodi poka`uva~ot nadesno, ili nalevo .

-------

-------------------------------------------------------------------------------------------------- 23 -

Dimitar Bitrakov OpenOffice.Org.WRITER ---------------------------------------------------------------------------------------------------------

Promena na ispisot na bukvite .

Kratkoto meni za razli~ni ispisi na bukvite od standardnata lenta

ovozmo`uva bukvite od fontot vo koj se raboti da se vnesuvaat vo dokumentot osven vo standarden oblik na u{te tri na~ini (Zadebeleno, kurziv i podvle~eno). Mo`nite na~ini za prikaz na bukvite se koristat da se potencira termin, naslov, podnaslov ili drugo. So doveduvawe na poka`uva~ot vo redosled na trite poliwa na ekranot se prika`uvaat soodvetno zapisite Zadebeleno, Kurziv i Podvle~eno {to uka`uvaat na nivnite dejstva . - Poleto so oznaka B se koristi za prika`uvawe na bukvite vo zadebeleno - Poleto so oznaka I se koristi za prikaz na bukvite vo kurziv. - Poleto so oznaka U se koristi za prikaz na bukvite podvle~eno. Koga }e se nalo`i potreba tekstot da se vnesuva na eden od trite na~ini, se aktivira edno od ovie poliwa so doveduvawe na poka`uva~ot nad soodvetnoto pole i kliknuva. Se {to vo prodol`enie }e se vnesuva }e bide vo izbraniot na~in. Vra}awe na standardniot ispis }e se ostvari so ponovno kliknuvawe nad izbranoto pole. Eden izbor vo ova meni ne doveduva do otstranuvaweto na drug izbor. Vo prodol`enie e prikaz na zborot informatika .vo trite ispisi :

Ne e mo`no sekoga{ da se predvidi se vo vrska so ureduvaweto na dokument. Dosta ~esto pri kone~noto ureduvawe na dokumentot se odreduva kako }e se potenciraat va`nite termini. Poradi ova se nalo`uva potrebata tekst od standarden oblik, dopolnitelno da se prika`e zadebeleno, kurziv ili podvle~eno. Ovie promeni vrz oddelni tekstovi se ostvaruvaat so dejstvata : 1. se obele`uva tekstot ; 2. se kliknuva nad edno od poliwata. 3. Pri ova : so kliknuvawe vo poleto B obele`aniot tekst }e se prika`e zadebeleno. so kliknuvawe vo poleto I obele`aniot tekst }e se prika`e vo kurziv. so kliknuvawe vo poleto U obele`aniot tekst }e se prika`e podvle~eno.

Promena na font na bukvite

Dokumentot se pi{uva so prethodno izbran font, osobeno za na{ite korisnici se izbira eden od kirili~nite fontovi vo koi mo`at da se ispi{uvaat site bukvi na na{ata azbuka. Me|utoa, ~esto se nalo`uva potreba pri pi{uvaweto na dokumentot odreden termin da se zapi{e so latinica {to ~esto se slu~uva pri rabota so tekstovi od oblasta na matemati~kite, tehni~kite, biolo{kite nauki i drugite. --------------

-------------------------------------------------------------------------------------------------- 24 -

Dimitar Bitrakov OpenOffice.Org.WRITER ---------------------------------------------------------------------------------------------------------

Obi~no promena na font na termin se vr{i vo vneseniot tekst, koga se vr{i koregirawe na tekstot. Promenata se vr{i so menito Ime na Font od formatnata lenta.

Postapkata e sledna : 1. Se obele`uva zborot ( ili pove}e zborovi ) na koj treba da se promeni fontot. 2. se aktivira menito Ime na Font i se izbira fontot {to treba da go zameni fontot na obele`eniot termin . Po ova fontot se promenuva a obele`uvaweto ostanuva so mo`nost za izvr{uvawe i drugo dejstvo vrz zborot. Ako ne se planira druga promena, obele`uvaweto se otstranuva . Vo prilog se sostojbite vo vrska so promenata na font na zbor .

Korekciite vo dokument vo koj se koristat pove}e fontovi se vr{i kako da se raboti za dokument raboten vo eden font. Imeno,so doveduvaweto na kursorot vo pozicija na zbor vo koj e promenet fontot a treba da se koregira, avtomatski se vr{i aktivirawe na sootvetniot font i mo`no e da se pristapi kon negovoto koregirawe. Aktivniot font kako vo drugite slu~aevi se prika`uva vo poleto za zapis na fontot od ova meni.

Promena na golemina na bukvite

Promena na goleminata na bukvite na oddelen termin, na odreden red ili pasus mo`e da se vr{i vo tekot na ureduvaweto na tekstot. Promenata se vr{i so menito Golemina na font od voobi~aenata lenta. Postapkata e analogna kako i pri promena na font na bukvite. Vo tekot na koregiraweto na tekstot vo koj e izvr{ena promena na golemina so doveduvaweto na kursorot vo toj del , kursorot se nagolemuva ili namaluva i vnesenata korekcija }e se usoglasi so goleminata na bukvite.

Kratko meni za poramnuvawe na tekstot

Programata Writer ovozmo`uva poramnuvawe na tekstot poramnet i spored desnata strana, simeti~no na stranata i poramnuvawe od dvete strani. Poramnuvawata se izvr{uvaat so menito :

Vo menito se sodr`at ~etiri opcii. Pri vklu~uvaweto na programata aktivna vo menito e prvata od levo opcija {to se prepoznava po osvetlenosta na poleto .Toa e preddefinirana opcija i dokolku ne se izbira druga, vneseniot tekst se poramnuva samo od levata strana. ---------

-------------------------------------------------------------------------------------------------- 25 -

Dimitar Bitrakov OpenOffice.Org.WRITER ---------------------------------------------------------------------------------------------------------

Za drugite poramnuvawa se izbira edna od drugite opcii. Izborot e kako i vo drugite slu~aevi so poka`uva~ot na gluv~eto. Izbor na edna opcija ja isklu~uva opcijata {to vo momentot bila vklu~ena. Izmenuvawata na oddelni tekstovi vo vrska so poramnuvaweto se vr{at so obele`uvawe na tekstot i aktivirawe na edna od opciite na menito. Posebno e korisna mo`nosta za poramnuvawe od dvete strani . Pri vnesuvawe na tekst so poramnuvawe od dvete strain no nedeleweto na slogovi doveduva do blanko rastojanija vo redovite pogolemi od normalnoto (edno do dve blanko znaci me|u zborovite). Za dobro ureden tekst od dvete strani zadol`itelno treba se vr{i otstranuvawe na pogolemite rastojanija megu bukvite so delewe na slogovi spored makedonskata gramatika. Se vr{i so prenesuvawa na slogovi od podolnite redovi vo gornite Se po~nuva so ureduvawe na prviot red po naslovot. Vo zavisnost od rastojanijata vo redot se odvojuvaat eden ( ili pove}e sloga) od prviot zbor vo vtoriot red so vnesuvawe crti~ka ( - ). Po vnesuvawe na crti~kata avtomatski se prefrluva odvoeniott slog vo prviot red. So ova vo gorniot red e izvr{eto otstranuvawe na pogolemite rastojanija me|u zborovite. Postapkata se sproveduva vo celiot tekst.

Kratko meni za izbor na boja na bukvite

Tekstovite mo`at da se ispi{uvaat vo boi. Izbor na boja se vr{i so kratkoto meni Boja na fontot . Brojot na boite {to mo`at da se izberat e 103. Boja na bukvite se vnesuva obi~no po vnesen tekst a e mo`no i pred vnesuvaweto na tekstot da se izbere boja . Po izbor na komandata Boja na fontot se otvora opcionata ramka .

Dodeluvawe boja se vr{i so obele`uvawe na tekstot vo koi treba da se promeni bojata na bukvite .So izborot bojata od opcionata ramka se vnesuva vo obele`aniot tekst. Izbranata boja za informirawe se vramuva i vnesuva neposredno do izbranata boja i na dnoto na ramkata. Za zamenuvawe na vnesena boja so druga, postapkata se povtoruva so izbor na druga boja a za otstranuvawe na boja se izbera opcijata Avtomatski. Za vnesuvawe boja vo samo oddelni delovi vo redot ( separirawe) se koristi drug na~in na vnesuvawe na boja. Po izbor na boja od opcionata ramka poka`uva~ot dobiva forma na znakot ( ).So koristeweto na znakot e lesno izbirawe na bukvite koi treba da se prika`at vo boja Poka`uva~ot se postavuva pred bukvata po koja se vnesuva boja na bukvite, kliknuva i vle~e nadesno vo redot .

Za da se prodol`i bez koristewe na boja e potrebno bar na poslednata bukva od tekstot se primeni opcijata Avtomatski .

--------

-------------------------------------------------------------------------------------------------- 26 -

Dimitar Bitrakov OpenOffice.Org.WRITER ---------------------------------------------------------------------------------------------------------

Edna{ aktivirano menito mo`e da se koristi za izbor i vnesuvawe pove}e boi na pove}e mesta.

) na poka`uva~ot se otstranuva po kliknuvawe na gluv~eto ili Znakot ( preminuvawe na drug izbor. Se vra}a prethodniot znak na poka`uva~ot. Kratko meni za vnesuvawe boja na podlogata. Se vnesuva so komandata Boja na podlogata. Na slikata se prika`ani komandata Boja na podlogata i opcionata ramka Podloga.

So aktivirawe na ovaa komanda se popolnuva redot vo koj se nao|a kursorot. Za razlika od prethodnata komanda, boja se vnesuva vo celiot red nezavisno dali ima ili nema vnesen tekst. Za informirawe zapis na izbranata boja se vnesuva vramena neposredno do bojata i vo dolniot del od ramkata. Na slikata e prikaz.

Vnesuvawe boja vo pove}e redovi se vr{i so prethodno obele`uvawe na blok redovi. Zamenuvawe na boja vo red ili vo pove}e redovi se vr{i so obele`uvawe pred izborot na boja od opcionata ramka. Ostranuvawe na boja od red ili blok od redovi se vr{i analogno so koristewe na opcijata Bez ispolnuvawe. Korisno e za uve`buvawe da se vnesat tekstovite vo dokumenti. Prikazot e vo BOLD Koristewe na mnogu azbuki so razli~en oblik na bukvite. Za azbuka so sootveten oblik na bukvite se koristi terminot font. Na sekoj font mu e dodeleno ime i spored imeto se izbira za pi{uvawe na tekst. Za kirilicata mo`e da se koristat desetina fonta. Za latinicata na raspolagawe se zna~itelno pogolem broj na fontovi. Prikazot e vo Italic Koristewe na mnogu azbuki so razli~en oblik na bukvite. Za azbuka so sootveten oblik na bukvite se koristi terminot font. Na sekoj font mu e dodeleno ime i spored imeto se izbira za pi{uvawe na tekst. Za kirilicata mo`e da se koristat desetina fonta. Za latinicata na raspolagawe se zna~itelno pogolem broj na fontovi. -----------

-------------------------------------------------------------------------------------------------- 27 -

Dimitar Bitrakov OpenOffice.Org.WRITER ---------------------------------------------------------------------------------------------------------

Prikazot e potcrtano Koristewe na mnogu azbuki so razli~en oblik na bukvite. Za azbuka so sootveten oblik na bukvite se koristi terminot font. Na sekoj font mu e dodeleno ime i spored imeto se izbira za pi{uvawe na tekst. Za kirilicata mo`e da se koristat desetina fonta. Za latinicata na raspolagawe se zna~itelno pogolem broj na fontovi. Poramnuvawe simetri~no Izmenuvawata na oddelni tekstovi vo vrska so poramnuvaweto se vr{at so obele`uvawe na tekstot i aktivirawe na edna od opciite na menito. Posebno e korisna mo`nosta za poramnuvawe od dvete strani . Pri vnesuvawe na tekst so poramnuvawe od dvete strani nedeleweto na slogovi doveduva do blanko rastojanija vo redovite pogolemi od normalnoto , edno do dve blanko znaci me|u zborovite. Poramnuvawe od desno Izmenuvawata na oddelni tekstovi vo vrska so poramnuvaweto se vr{at so obele`uvawe na tekstot i aktivirawe na edna od opciite na menito. Posebno e korisna mo`nosta za poramnuvawe od dvete strani . Pri vnesuvawe na tekst so poramnuvawe od dvete strani nedeleweto na slogovi doveduva do blanko rastojanija vo redovite pogolemi od normalnoto , edno do dve blanko znaci me|u zborovite. Poramnuvawe od dvete strani. Izmenuvawata na oddelni tekstovi vo vrska so poramnuvaweto se vr{at so obele`uvawe na tekstot i aktivirawe na edna od opciite na menito. Posebno e korisna mo`nosta za poramnuvawe od dvete strani . Pri vnesuvawe na tekst so poramnuvawe od dvete strani nedeleweto na slogovi doveduva do blanko rastojanija vo redovite pogolemi od normalnoto , edno do dve blanko znaci me|u zborovite. Prikaz na bukvite vo boja. . Posebno e korisna mo`nosta za poramnuvawe od dvete strani . Pri vnesuvawe na tekst so poramnuvawe od dvete strani nedeleweto na slogovi doveduva do blanko rastojanija vo redovite pogolemi od normalnoto , edno do dve blanko znaci me|u zborovite. prikaz na podlogata vo boja.

Posebno e korisna mo`nosta za poramnuvawe od dvete strani . Pri vnesuvawe na tekst so poramnuvawe od dvete strani nedeleweto na slogovi doveduva do blanko rastojanija vo redovite pogolemi od normalnoto , edno do dve blanko znaci me|u zborovite
Izmeni i na podlogata i vo bukvite. Izmenuvawata na oddelni tekstovi vo vrska so poramnuvaweto se vr{at so obele`uvawe na tekstot i aktivirawe na edna od opciite na menito. Posebno e korisna mo`nosta za poramnuvawe od dvete strani . Pri vnesuvawe na tekst so poramnuvawe od dvete strani nedeleweto na slogovi doveduva do blanko rastojanija vo redovite pogolemi od normalnoto , edno do dve blanko znaci me|u zborovite. -------

-------------------------------------------------------------------------------------------------- 28 -

Dimitar Bitrakov OpenOffice.Org.WRITER ---------------------------------------------------------------------------------------------------------

Izmenuvawa vo oddelni delovi vo tekstot. Izmenuvawata na oddelni tekstovi vo vrska so poramnuvaweto se vr{at so obele`uvawe na tekstot i aktivirawe na edna od opciite na menito. Posebno e korisna mo`nosta za poramnuvawe od dvete strani . Pri vnesuvawe na tekst so poramnuvawe od dvete strani nedeleweto na slogovi doveduva do blanko rastojanija vo redovite pogolemi od normalnoto , edno do dve blanko znaci me|u zborovite. Izmenuvawata na oddelni tekstovi vo vrska so poramnuvaweto se vr{at so obele`uvawe na tekstot i aktivirawe na edna od opciite na menito.

Komandata

Pe~ati

Komandata Pe~ati se prezema od menito Datoteka.. So izbor na komandata Pe~ati se prika`uva dijalogniot prozorec

Vo prozorecot se vneseni menija so koi se mo`ni pove}e opcii vo vrska so pe~ateweto na tekstot. Mo`no e da se nalo`i pe~atewe na edna stranica ,site stranici na dokumentot ili na pove}e stranici so nazna~uvawe na broevite na stranicite {to treba da se pe~atat. Osven ova mo`no e pe~atewe na dokumentot vo pove}e primeroci rasporedeni na eden ili drug na~in. Mo`ni se i drugi izbori {to se odreduvaat pred da se pristapi kon pe~ateweto . Na po~etok vo prozorecot e prikazot

Konkretno, pe~ateweto }e bide na pe~ata~ot HP Deskjet D1500 series . --------

-------------------------------------------------------------------------------------------------- 29 -

Dimitar Bitrakov OpenOffice.Org.WRITER ---------------------------------------------------------------------------------------------------------

Za uka`uvawe koi stranici od dokumentot treba da se pe~atat se koristi menito

Range and copies

Vo menito po naslovot Range and copies se najaveni dve opcii. Opcijata All pages za pe~atewe na celiot dokument. To~kata vo krug~eto ja ozna~uva preddefiniranata opcija. Vsu{nost so otvorawe na prozorecot opcijata e preddefinirano aktivna. Kliknuvaweto vo krug~eto pred opcijata Pages ja aktivira vtorata opcija, (vo krug~eto se prenesuva to~kata). Vo poleto se vnesuva kursorot. Potrebno e potoa da se vnesat so tastaturata broevite na stranicite koi treba da se pe~atat odvoeni so zapirki. Po brojot na poslednata stranica ne se vnesuva znak ( prikaz 1).

Dokolku }e treba da se pe~atat del od stranici koj sledat vo redosled, zapisot se skratuva so toa {to po brojot na prvata stranica se vnesuva crti~ka i potoa brojot na poslednata stranica ( prikaz 2).. Odreduvaweto na brojot na primerocite vo koi }e se pe~ati dokumentot se vr{i so opcijata Number of copies .

Vo poleto desno od zapisot Number of copies e vnesen brojot 1, preddefinirano pe~atewe na dokumentot vo eden primerok. Brojot na primerocite se odreduva so vnesuvawe podatok za brojot na kopijata. Od levata strana (1) simboli~ki so numeracijata vo kvadratite se ozna~uva deka pe~ateweto }e bide vo sleden redosled. ( se pe~ati prvata stranica od dokumentot, potoa vtorata stranica od dokumentot i t.n. (prikaz 1). No mo`e pe~ateweto da bide i vo drug redosled (2). Edniot ili drugiot izbor se odreduvaat so opcijata Colate. Ako vo prozor~eto pred Colate e vnesen znakot ( ) se vr{i kopiraweto na eden na~in a ako ovoj znak ne se sodr`i vo kvadrat~eto na drugiot na~in. Vnesuvawe odnosno otstranuvawe na znakot se vr{i so kliknuvawe vo prozor~eto. Na edno kliknuvawe j se vnesuva vo prozorecot a na sled-o kliknuvawe se otstranuva. -----------

-------------------------------------------------------------------------------------------------- 30 -

Dimitar Bitrakov OpenOffice.Org.WRITER ---------------------------------------------------------------------------------------------------------

Komandi na menito Ureduvawe So aktiviraweto na menito Ureduvawe na ekranot se prika`uva listata so komandite na menito .

Na slikata e del od listata so komandite. ] e gi razgledame slednive komandi : Otpovikaj: zapis na dejstvo za anulirawe (poni{tuvawe) na poslednata izvr{ena komanda. - Komandata Otpovikaj go poni{tuva (go anulira) poslednoto izvr{eno dejstvo so koja i da bilo od komandite. Se koristi koga so izvr{eno dejstvo glavno po nevnimanie ili nedovolno poznavawe na dejstvo se sozdade neo~ekuvana sostojba na ekranot. Bez prezemawe drugo dejstvo e potrebno da se izvr{i komandata Otpovikaj: (zapis na dejstvo). Po ova se vra}a sostojbata {to bila na ekranot pred izvr{enoto dejstvo. Sprovedenite dejstva vo tekot na raboteweto se memoriraat. Korisno e i ako se zabele`i pokasno pogre{no sprovedeno dejstvo da se ispravi so sledni kliknuvawa na komandata za vra}awe nanazad. Rizi~ni komandi na koi treba da se vnimava najve}e se komandite Ise~i i Izbri{i.

Ne mo`e da se obnovi ( informacija za korisnikot deka ne mo`e da se izvr{i baraweto za anulirawe na dejstvo) Komandata Povtori ja povtoruva poslednata izvr{ena komanda. Komandata Ise~i se koristi za otstranuvawe tekst so toa {to ednovremeno toj tekst se prenesuva vo memoriska lokacija Clipboard) so mo`nost tekstot da se prenese na druga pozicija . Komandata Kopiraj obele`aniot tekst go prenesuva vo pomo{nata memorija (Clipboard). Tekstot so komandata ne se bri{e. Komandata Vmetni vr{i prenos na tekst od Clipboard vo odredena pozicija vo dokumentot. So komandite (Ise~i , Kopiraj i Vmetni) se ostvaruva prenesuvawe na tekstovi od edna pozicija na druga i kopiirawe na tekstovi. Prenesuvaweto tekst od edna pozicija vo druga se vr{i vo dve etapi. Prvata etapa opfa}a obele`uvaweto na tekstot {to treba da se prefrli na druga pozicija i negovoto otsekuvawe (otstranuvawe od dokumentot) i privremen prenos vo memoriskata lokacija Clipboard so aktivirawe na komandata Ise~i. Vo vtorata faza se doveduva kursorot na pozicija kade treba da se prenese otstranetiot tekst. So aktivirawe na komandata Vmetni }e se izvr{i prenesuvaweto na tekstot od memoriskata lokacija Clipboard vo pozicijata vo koja e postaven kursorot. Kopiraweto tekst se vr{i isto vo dve etapi. Prvata etapa go opfa}a obele`uvaweto na tekstot {to treba da se kopira i privremen prenos vo lokacijata Clipboard so aktivirawe na komandata Kopiraj. Obele`aniot tekst ostanuva na ekranot. Vo vtorata faza se doveduva kursorot na pozicija kade treba da se prenese tekstot. So aktiviraweto na komandata Vmetni }e se izvr{i kopirawe na tekstot od pozicijata vo koja e postaven kursorot. Komandite ( Ise~i, Kopiraj, Vmetni) pri doveduvaweto na listata so komandite se prika`uvaat vo slab otpe~atok. Toa e najava deka se tie vo pasivna polo`ba i ne e mo`no da se izberat za izvr{uvawe opredeleno dejstvo. Komandite ( Ise~i, Kopiraj ) go menuvaat zapisot otkoga }e se obele`i tekst . Komandata Izberi gi site se koristi za obele`uvawe na tekstot vo celiot dokument. Se koristi koga dejstvo treba da se primeni vrz celiot tekst. ---------------

-------------------------------------------------------------------------------------------------- 31 -

Dimitar Bitrakov OpenOffice.Org.WRITER ---------------------------------------------------------------------------------------------------------

-------------------------------------------------------------------------------------------------- 32 -