GEOLOGIJA 45/2, 331334, Ljubljana 2002

Geolo{ki pogoji nastanka Poto~ke zijalke

Geological conditions of origin of the Poto~ka zijalka cave
Stanko BUSER Naravoslovno-tehni{ka fakulteta, Oddelek za geologijo, A{ker~eva 12, Ljubljana Klju~ne besede: paleogeografija, miocenska transgresija, jamski sedimenti, miocenski kras, Slovenija Key words: paleogeographya, Miocene transgression, cave sediments, Miocene karst, Slovenia Kratka vsebina V kra{ki jami Poto~ke zijalke na Ol{evi v junih Karavankah so ob odkopavanju jamskih sedimentov wrmske starosti, ki vsebujejo kulturne ostanke kromanjonskega ~loveka, odkrite tudi ogromne koli~ine proda. Le-ta naj bi bil prene{en v jamo iz Centralnih Alp v miocenu, ki je nastala {e pred badenijsko transgresijo. Abstract In the Poto~ka zijalka cave on Mt. Ol{eva in Southern Karavanke during excavation of cave sediments of Wrm age that contain cultural remains of the Cromagnon Man also large amounts of gravel were before the Badenian transgression, from the Central Alps during Miocene.

Rezultati raziskav Ogromne koli~ine dolomitno-apnen~evega proda in drobcev paleozojskih kamnin v jami Poto~ke zijalke, visokogorski postaji ledenodobnih lovcev na Ol{evi so vzbudili izredno zanimanje raziskovalcu B r o d a r j u (1939, 1960) e ob samem izkopavanju, kasneje pa {e mnogim drugim. e vedno je ostalo odprto vpra{anje o razjasnitvi zagonetnega na~ina pojavljanja proda in njegovega vnosa v jamo. Edine originalne podatke o odkopanih plasteh proda in jamskih sedimentov moremo ~rpati iz obsene monografije S. in M. B r o d a r j a (1983). Na celotnem jamskem prostoru, ki meri okoli 4000 m2, je odkopal komaj jamskega prostora in ob tem odstranil okoli 3000 m3 jamskih sedimentov.

Prvotna tla sprednjega dela jame so bila pred izkopavanjem pokrita s podornimi skalami in jamskim gru{~em, pod njim pa leijo klasti~ni jamski sedimenti, ki so nastali v toplem obdobju wrmskega interstadiala W . Te sedimente predstavlja me{anica gru{~a, peska, melja in gline ( K r a l j & P o h a r , 2001b). @al ni noben odkopani profil dosegel primarnega jamskega dna. Nad podornimi skalami lei omenjeni prod v plasteh 8, 7 in 5. najve~ proda je v plasti 8, kjer je debelina prodne plasti 1-10 cm, mestoma pa tudi ve~. Prod je B r o d a r (1939, 1960) imenoval vodni pesek. Po navedbah Brodarja (S. in M. B r o d a r , 1983) je prod zasleden na povr{ini okoli 390 m2 odkopane povr{ine, njegova koli~ina pa naj bi zna{ala vsaj 10 ton. Po njegovem mnenju so prod v jamo

332

Stanko Buser

Slika 1. Oligocenska bre~a na Ol{evi

prinesli ledenodobni obiskovalci oziroma lovci. Prod sestavljajo drobni prodniki enakomerne velikosti (5 do 10 mm 70 % in 4 do 5 mm 22 %), ki so popolnoma plo{~asto zaobljeni in so pretrpeli ve~ deset kilometrov dolgi transport. Dosedanji raziskovalci omenjajo ve~inoma le apnen~eve prodnike, vendar je sedaj dognano, da pripada okoli 60 % prodnikov svetlosivemu dolomitu, nekaj manj kot 40 % prodnikov pripada temnosivemu apnencu, okoli 1 % prodnikov pa pripada belemu marmorju, ki je ob plo{~astih robovih lepo prosojen. Za ugotovitev prvotnega izvornega obmo~ja proda je pomembna najdba prodnikov marmorja in skoraj ~rnega do zelenega amfibolita ter drobcev gnajsov in blestnikov, ki v ve~ini primerov niso zaobljeni, njihova velikost pa ne presega 3 mm. Prav zanesljivo je bil prod prine{en s severneje od Ol{eve lee~ega ozemlja in periadriatskega {iva, to je iz Centralnih Alp in pogorja Dravskega niza.

lavih glinavcev (S. in M. B r o d a r , 1983). Izredno pomembni so podatki K r a l j e v e in P o h a r j e v e (2001 a, b), ki sta na{li v sondi pe{~enih jamskih sedimentov zdrubo tekih mineralov in sicer granata, manj je amfibolov, piroksena in cirkona, prisoten pa je {e turmalin, stavrolit, disten, zoisit, epidot in drugi minerali. Tudi ta podatek potrjuje trditev, da prod iz Poto~ke zijalke izvira s prostora Centralnih Alp, saj juno od Ol{eve in periadriatskega {iva mo~neje metamorfnih kamnin ne najdemo. Pomembno za sklepanje na nastanek oziroma ~asovni vnos proda v Poto~ko zijalko so v njem najdeni celi primerki ali odlomki badenijskih miocenskih moluskov. Skulpture hi{ic polev in lupin {koljk so nepo{kodovane, kar izklju~uje njihov kraj{i ali celo dalj{i transport s teko~imi vodami. Poto~ka zijalka je nastala e v miocenu, prod v njej pa predstavlja ostanek sedimenta miocenskega morja in ga v njo niso zanesli niti ledenodobni kromanjonci, niti teko~e re~ne vode, temve~ hodourni{ki nalivi s pobo~ja v okolici jame (K r a l j & P o h a r , 2001). Za obrazloitev te trditve je potrebno poznavanje geneze {ir{ega ozemlja Ol{eve. V oligocenu je bilo obmo~je dana{njih Julijskih in Kamni{ko-Savinjskih Alp ter junih Karavank in s tem tudi Ol{eve razkosano z vertikalnimi prelomi. Z dvignjenih grud se je gru{~ dachsteinsekga apnenca nabiral v vmesnih depresijah in je bil kasneje sprijet v trdno apnen~evo bre~o. Le-to najdemo danes na Ol{evi in v neposredni bliini Poto~ke zijalke. Enake oligocenske apnen~eve bre~e dobimo {e v Bohinju in pri Blejski Dobravi juno od Jesenic.

Slika 2. Dolomitni prodniki

Slika 3. Prodniki marmorja

V ve~ plasteh jamskih sedimentov so bili najdeni tudi kosi in drobci paleozojskih skri-

V nijem delu miocena je nastala velika narivna struktura Julijsko-Kamni{ko-Savinj-

Geolo{ki pogoji nastanka Poto~ke zijalke

333

skih Alp in junih Karavank na zgornjepaleozojske in starej{e triasne plasti kot enoviti narivni pokrov, ki je prekrival tudi vmesni del ozemlja med junimi Karavankami in Kamni{ko-Savinjskimi Alpami, ki ga sestavljajo zgornjepaleozojske in starej{e triasne kamnine. V kasnej{i fazi intenzivnega antiklinalnega izbo~enja predela med Kamni{ko-Savinjskimi Alpami na jugu in junimi Karavankami na severu je bil nekdanji enotni narivni pokrov, ki je bil sestavljen preteno iz zgornjetriasnih apnencev in dolomitov, v osrednjem delu erodiran. Tako je bila nekdanja zveza enotnega pokrova v osrednjem delu prekinjena in sta nastala lo~ena pokrova Kamni{ko-Savinjskih Alp na jugu in Ko{utin pokrov, ki mu pripada tudi Ol{eva na severu. Tektonski stik, ki lo~i triasne plasti Kamni{ko-Savinjskih Alp na jugu od paleozojskih, ve~inoma spodnjekarbonskih plasti na severu, predstavlja ve~ ali manj vertikalni prelom, ki poteka v smeri vzhod zahod med Matkovim kotom, Podol{evo in Slemenom severno od Raduhe. Juno od tega preloma je gruda triasnih kamnin spu{~ena za nekaj sto metrov oziroma gruda paleozojskih kamnin dvignjena. Po erozijski odstranitvi vmesnih triasnih kamnin med pokrovom Kamni{ko-Savinjskih Alp in Ko{utinim pokrovom, je ob stiku vododrnih paleozojskih kamnin in dachsteinskim apnencem Ol{eve nastala ponikalna jama Poto~ke zijalke. Verjetno je so~asno nastala tudi Snena jama na Raduhi, ki jo je kasneje zapolnil prod oligocenskega tufa. M i h e v c (2001) sicer meni, da se je to dogodilo {ele v pliocenu. V srednjem delu miocena oziroma v badeniju je obsena morska transgresija z vzhoda dosegla Kamni{ko-Savinjske Alpe in june Karavanke ter predele severneje od tukaj. Miocenski morski sedimenti v obliki proda so zapolnili tudi Poto~ko zijalko. Prod, ki ga dobimo {e danes v jami pa so s kopnega prina{ale reke v morje z nekaj deset kilometrov oddaljenega podro~ja Centralnih Alp (prodniki marmorja in drobci metamorfnih kamnin) in Dravskega niza (dolomitni in apnen~evi prodniki). Izredno dobro ohranjenost miocenskih moluskov v produ Poto~ke zijalke lahko tolma~imo le z neposredno miocensko morsko sedimentacijo, saj bi morala kakr{nakoli presedimentacija proda povzro~iti vsaj delno po{kodovanost krhkih hi{ic in lupin moluskov. O podobnih zapolnitvah

Slika 4. Odlomki in prodniki metamorfnih kamnin

kra{kih miocenskih jam z miocenskimi sedimenti v Moravskem krasu na ^e{kem poro~ata tudi D v o a k (1994) in M a t y a { e k (1996). Razlika med Poto~ko zijalko in jamami na Moravskem je le v starosti mati~ne kamnine oziroma apnencu.

Slika 5. Pome{ani miocenski prod iz Poto~ke zijalke

Miocenski morski sediment oziroma prod je v Poto~ki zijalki ostal v nesprijetem stanju. Zunaj jame so bili miocenski sedimenti odloeni v mnogo ve~ji debelini. Vpra{anje je, ali predstavlja v jami odloeni prod bazalni miocenski morski sediment, ali je ta nastal {ele kot plast, ko je v okolici jame bila e odloena debelej{a kamninska skladovnica in je jamo transgresija dosegla {ele kasneje. Koncem miocena in v pliocenu so bili miocenski sedimenti erodirani, o njih ni ostalo na povr{ju nikakr{ne sledi, ostali pa so seveda za{~iteni v Poto~ki zijalki. Zdi se mi neverjetno, da bi tolike koli~ine proda ~akale na nekem zati{nem mestu in da bi ga naj {ele kasnej{a reka prenesla v jamo. Verjetno so se ohranili v miocenu odloeni prod-

334

Stanko Buser

niki oligocenskih boksitov v Kamni{ko-Savinjskih Alpah (Velika Planina) in prodniki limonita-bobovca ter roencev v Julijskih Alpah prav tako iz tega obdobja. Reke so tekle proti vzhodu za umikajo~im morjem. Ostanek njihovega podolja je {e danes lepo ohranjen med Jezerskim vrhom, Pavli~evim sedlom, Podol{evo in Slemenom. Seveda so ta podolja starej{a od kasneje nastale doline Savinje in Robanovega ter Matkovega kota. Ob erozijski odstranitvi miocenskih sedimentov s {ir{e okolice Poto~ke zijalke se je odprl preje z miocenskimi sedimenti zapolnjeni vhod jame. Prod je pri~el zaradi rahle nagnjenosti jamskega dna proti jugu oziroma vhodu jame zaradi tenosti polzeti iz jame. Ohranil se je le {e v najnijem delu in med osnovnim skalnim podorom, ki predstavlja nekdanje dno miocenske jame. Prod pa je ostal tudi v za{~itenih stenskih ni{ah. M i h e v c (2001) je mnenja, da je ostala ve~ja koli~ina primarnega proda pod velikim skalnih podorom v sredi{~nem delu jame. S tega predela bi naj prod v pleistocenu zaradi krioturbacije polzel proti jamskemu vhodu in se ob tem pome{al z mlaj{imi ledenodobnimi jamskimi sedimenti in s tem tudi kulturnimi plastmi. Sam sem mnenja, da se je prod, ki se je ohranil v jamskih ni{ah, pome{al s pleistocenskimi jamskimi sedimenti, ~emur je pripomogla tudi soliflukcija. Seveda se nam postavlja vpra{anje, kako so odlomki razli~nih kamnin palezojskih plasti za{li med jamske pleistocenske sedimente v Poto~ki zijalki. Najbolj verjetna razlaga se mi zdi, da so segale v ~asu mlaj{ega dela ledene dobe zgornjepaleozojske plasti do vhoda v jamo in da so jih ob~asno hudourni{ki

tokovi zanesli v jamo, kjer so se pome{ali z razli~no starimi jamskimi sedimenti. Dana{nja strma stopnja iz dachsteinskega apnenca, v kateri se nahaja jama do okoli 200 m nije lee~ih mlaj{epaleozojskih plasti, je nastala zaradi selektivne erozije in mo~nega dviganja Ol{eve {ele po pleistocenu.

Literatura
B r o d a r , S. 1939: O stratigrafiji Poto~ke zijalke /ber Stratigraphie von der Hhle Poto~ka zijalka/. Glasnik Muzejskega dru{tva za Slovenijo, 4-33, Ljubljana. B r o d a r , S. 1960: Die enormen Kiesvorkommen in der Kulturschichten der Poto~ka zijalka. Festschrift f. L. Zotz, Steinzeitfragen der Neuen und Alten Welt,117-124, Bonn. B r o d a r , S. & B r o d a r , M. 1983: Poto~ka zijalka visokalpska postaja aurignacienskih lovcev (Poto~ka zijalka, eine hochalpine Aurignacjger-Station). Dela 1. in 4. razreda SAZU, 24: 1213, Ljubljana. D v o a k , J. 1994: Neogene valley near Jedovnice and the question of age of main care levels in the northern part of the Moravian Karst. Journal of the Czech Geological Society, 39/2, Brno. K r a l j , P. & P o h a r , V. 2001a: Klasti~ni sediment v Poto~ki zijalki /Clastic deposits in the Poto~ka zijalka cave. Razprave IV. razreda SAZU, 42-1, 26-36, Ljubljana. K r a l j , P. & P o h a r , V. 2001b: Sedimentolo{ke raziskave jamskih sedimentov v Poto~ki zijalki. 15. posvetovanje slovenskih geologov. Geol. zbornik, 16, 53-55, Ljubljana. M a t y a { e k , J. 1996: Geolo{ka zgradba junega dela Moravskega krasa v dolini potoka i~ke /Geological Structure of the Southern Part of Moravian Karst in the Valley of the Brook i~ka/. Rud.-metalur{ki zbornik, 43/3,4, 159-164, Ljubljana. M i h e v c , A. 2001: Jamski fluvialni sedimenti v Sneni jami na Raduhi in Poto~ki zijalki. 15. posvetovanje slovenskih geologov. Geol. zbornik, 16, 60-63, Ljubljana.