festival 35-mm filma slovenska kinoteka 28. junij 1. Julij 2013 Porezan. Ohripel. Ranjen.

. A vendarle film, ki se ni umaknil pred nobeno teavo. Dziga Vertov pol stoletja kinotene dejavnosti v ljubljani V ponedeljek, 1. julija 1963, sta v dvorani na Mikloievi 28, takrat republiki izpostavi Jugoslovanske kinoteke, prvi zabrnela filmska projektorja in ljubljansko kinoteno platno je razdeviil takrat svee polnoleten britanski omnibus Pozno ponoi (Dead of Night, Alberto Cavalcanti, Charles Chrichton, Basil Dearden, Robert Hamer, 1945), danes slavljen kot anrski biser, kultna klasika in klasini kult, prelomno delo britanskega povojnega filma in peta najstraneja grozljivka vseh asov po mnenju Martina Scorseseja. Kar je priblino tako, kot e bi Kinoteko v Ljubljani prvi odpirali ele letos in ob tej prilonosti, denimo, zavrteli Slaipunce (Showgirls, 1995) Paula Verhoevna, ob svojem nastanku pesek v motorju kariere evropskega avtorja v Hollywoodu, ki danes poasi pridobiva status klasine kritike kapitalizma, subverzivnega triumfa forme spektakla. Pri tem seveda nikakor ne grajamo odloitve iz leta 1963, da namesto sovjetskega zavrti angleki film, namesto deklarirane in potrjene umetnosti pa anrski eksces. Ravno nasprotno! V zgodovini filma ima svoje mesto eno in drugo. In v kinoteki mora biti prostor za vse. Vse na poltraku zgodovine, vse na premici etik in estetik, vse v ustreznem kontekstu seveda. S imer ponovno poudarjamo e vekrat izreeno, da kinoteka ni samo prostor, kjer se filmske klasike predvajajo, pa pa v nezmanjani meri tudi prostor, kjer filmske klasike postajajo. Ob prilonosti petdesetletnice kinotene dvorane v Ljubljani je pomembno poudariti tudi (ali predvsem), da v tem primeru niti ne gre za okroglo nekajdesetletnico neke filmske dvorane, pa pa za dragocenih petdeset let monosti uivanja, izobraevanja in razmiljanja o(b) filmu onkraj vsakrnih direktiv trga, se pravi tevilk, ponudbe, povpraevanja, okusov, smernic, predvidevanj, ugibanj in podobnega, kar sodi v sfero ekonomije in dnevne politike. V tem so kinotene dvorane, filmski muzeji, edinstvene. festival 35-mm filma V ponedeljek, 1. julija 2013, bomo aktualno kinoteno sezono ki je med drugim postregla z vrsto knjig (Dolmark, Komel, Pavlovi, Cherchi Usai), razstav (Adami, Marinek, Matul, Tuar), restavracij (Godina, Rozman) in retrospektiv nadvse raznolikih avtorjev (lvarez, Cohl, Lubitsch, Lynch, Powell & Pressburger, Tarkovski, Wiseman, Wilkerson, maja in junija pa se predstavlja sloviti nemki esejist Harun Farocki) sklenili s polnono projekcijo povratnika, omnibusa Pozno ponoi. Projekcija bo obenem epilog novoustanovljenega, prvega Festivala 35-mm filma, s katerim praznujemo preteklih in prihodnjih petdeset let Kinoteke. Nae sreanje z abrahamom je namre sovpadlo z dinaminim dogajanjem na podroju reproduktivne kinematografije, kjer je, kot kae, primat dokonno prevzelo digitalno. Kinoteka bo kmalu morda edini kino v mestu, ki bo nudil izkunjo projekcije stodvajsetih let filma na izvoren, neposreden, nepopaen nain. Program prvega Festivala je maratonska Hidra bolj ali manj ekskluzivnih filmskih naslovov, ki se vije ez dve stoletji zgodovin filma, tri kontinente ter neopredeljivo tevilo anrov, zvrsti, okusov, poetik, predsodkov in premislekov. Med filmske projekcije in vanje bodo pomeani koncerti (Brdnik, Brecelj, Jaka, Lasi, Narat, Raon), predavanja (Dolar, iek), predstavitve najnovejih kinotenih knjig (Lubitsch). Z redkimi perverznimi odkloni bodo vsi filmi predvajani z bleeih 35-milimetrskih filmskih kopij, izumom 19. stoletja, ki tako na podroju hranjenja kot prikazovanja e vedno v marsiem prekaa obstojee digitalne standarde 21. stoletja. Edison je e vedel. 28.6. petek 12.00 Festival 35-mm filma S soncem obsijana kutina (El sol del membrillo) Vctor Erice, panija, 1992, 35mm, 1.37, barvni, 139', ap, svp Jeseni leta 1990 slavni panski umetnik Antonio Lpez Garca vstopi v studio v Madridu in zane pripravljati veliko platno za svojo novo sliko. Predmet njegovega tihoitja je s sadei obloena kutina na dvoriu. Lopez se izkae za drobnjakarskega ustvarjalca. Preden zane slikati, natanno izmeri in doloi vsako pomembnejo toko drevesa. Vsako jutro se svetloba sonca za kratek as odbija od strehe in na drevo mee veliastno svetlobo, kar namerava Lopez ujeti v svojo sliko. Poskua ujeti ta udeni trenutek, a ivljenje se neovirano odvija naprej: spreminjajo se letni asi in vreme, delavci obnavljajo stavbo, odvijejo se pomembni mednarodni dogodki in slikarja z obiski motijo prijatelji in

sorodniki. Victor Erice ustvari sublimen in neskonno privlaen portret umetnosti, inspiracije in kreativnega procesa. Podobno kakor v filmih Abbasa Kiarostamija, tudi Erice z zasedbo neprofesionalnih igralcev preplete realnost in fikcijo ter tako oivi fikcijski pogled na umetnikovo ivljenje in razkrije emocionalno iskrenost kreativnega duha. Z uporabo preproste dokumentaristine naracije in vsakdanjih dialogov Erice neumetelno ustvari skromen portret neizogibnega toka asa in nezadrnega hrepenenja due po izmikajoi, minljivi lepoti narave. 14.45 Festival 35-mm filma Sajat-Nova/Granatna barva (Sajat-Nova/Cvet granata) Sergej Josifovi Paradanov, SZ, 1968, 35mm, 1.37, barvni, 73', sp Mogone besede armenskega pesnika iz 18. stoletja Harutjana Sajakjana (v tistem asu znanega tudi kot Sajat Nova - Kralj pesmi) so ujete v tem vizualnem pastiu, ki je tako stilizirana biografija kakor tudi posvetilo njegovemu delu. Razdeljen je na osem delov, od njegovega otrotva in mladostnikih let prek odhoda v samostan do ostarelosti, ko samostan zapusti, srea angela vstajenja, pokoplje svojo ljubezen, nato pa e sam umre. Toda njegova poezija ostane nesmrtna. Revolucionarna eksplozija barv in oblik, spletenih v poezijo, kot jo lahko ustvarja samo film. 16.30 Festival 35-mm filma Lutka (Die Puppe) Ernst Lubitsch, Nemija, 1919, 35mm, 1.33, b (toniran), 57' (20fps), svp Baronov neak Lancelot se mora na zahtevo strica, ki eli ohraniti druinsko bogastvo, poroiti. Lancelot pobegne v samostan, a ko pogoltni menihi izvedo za denar, ga hoejo poroiti z lutko, ki jo je lutkar Hilarius oblikoval po podobi herke Ossi. Ko se lutka pred poronim dnem pokvari, se prava Ossi zamaskira v mehanino nevesto. iva mladenka skua ohraniti videz lutke. Romantina fantazijska komedija sloni na igri iluzij in pretvarjanj in je eno najbolj oarljivih zgodnjih del Ernsta Lubitscha z domiselno, poudarjeno umetno scenografijo iz lepenk ter papirja. Lubitsch nastopi v otvoritvi kotgospodar lutk, nato se umakne, da film reira (poslej njegova prevladujoa vloga). Poleg Princese ostrig (1919) reiserjev najljubi film iz zgodnjega obdobja. Restavrirana verzija. Projekcijo bosta uvedla predstavitev najnoveje publikacije Slovenske kinoteke, zbornika Zadeva Lubitsch, in kratko predavanje Mladena Dolarja. Glasbena spremljava v ivo: Eduardo Raon (elektrina harfa). 18.30 Festival 35-mm filma Strella Panos H. Koutras, Grija, 2009, 35mm, 1.66, barvni, 111', ap, svp Yorgos se po tirinajstih letih zaporne kazni zaradi umora, ki ga je zagreil v svoji rojstni vasi, vrne na prostost. Odloi se, da bo najel sobo v tretjerazrednem hotelu v centru Aten, kjer e isti veer spozna transseksualno prostitutko Strello. Skupaj preivita no in postaneta par. Kaj kmalu pa se mora Yorgos sooiti z dediino svojega nekdanjega ivljenja, toda kljub vsemu upa, da mu bo s Strello uspelo premagati rno senco preteklosti. Postmoderna grka tragedija o nenavadnem in oarljivem ljubezenskem razmerju, ki se po strastni noi v cenenem hotelu razvije med nekdanjim zapornikom in prostitutko. TO je Lubitsch za dananji as! Slavoj iek Projekciji bo sledilo predavanje Slavoja ika ob prilonosti izida zbornika Zadeva Lubitsch. Predavanje je rezervrano za obiskovalce kino predstave. 21.45 Festival 35-mm filma Ptii (The Birds) Alfred Hitchcock, ZDA, 1963, 1.85, barvni, 119', sp V kalifornijskem obmorskem mestecu ptii vseh vrst na vsem lepem pridejo na okus po lovekem mesu. Ostalo je zgodovina. 23.59 Festival 35-mm filma Perverzneev vodnik po ideologiji (Pervert's Guide to Ideology) Sophie Fiennes, ZDA/Irska, 2012, video, barvni, 134', bp

Nujna perverzija na Festivalu 35-mm filma: video projekcija (ker, z besedami avtorice, perverznei ne pridejo do 35-mm kopije) nadaljevanja mednarodne uspenice Perverzneev vodnik po filmu (The Pervert's Guide to Cinema) e prekaljenega tandema Slavoj iek/Sophie Fiennes. Filozof in filmarka tokrat jagodni izbor triindvajsetih filmskih klasik (od Carpenterja prek Spielberga in Leni Riefenstahl do Antonionija) zlorabita za ekspresno potovanje v srce ideologije v oblak sanj, ki krojijo naa kolektivna preprianja in prakse. 29.6. sobota 11.00 Festival 35-mm filma Princesa Mononoke (Mononoke-hime) Hayao Miyazaki, Japonska, 1997, 35mm, 1.85, barvni, 134', sp Zgodba o Aitaku, princu starodavnega plemena, ki ga zadene prekletstvo podivjanega ivalskega boga. V iskanju izvora in zdravila za svoje prekletstvo se Aitaka odpravi dale na zahod, kjer se sooi s temnimi platmi civilizacije. Princesa Mononoke je film o ljubezni. Ljubezni do narave, ljubezni do druine, ljubezni med mokim in ensko, o pomenu ljubezni ob izgubi blinjega ... Je budnica lovetvu v asu ekoloke krize in krize vrednot, ki gledalca postavi pred dejstvo hirajoega sveta brez perspektive. Zgodba nas po eni strani fascinira in gani, a obenem tudi vznemiri. Igor Prassel 13.30 Festival 35-mm filma Stari most Vlado kafar, Slovenija, 1998, 35mm, 1.66, barvni, 12' Opre Roma Pamet v roko, ko bo v drugo ustvarjal svet Filip Robar Dorin, Jugoslavija, 1983, 35mm, 1.37, barvni, 93' Kultni celoveerni dokumentarec Filipa Robarja Dorina, ki je v zaetku osemdesetih let z raziskovanjem ivljenja romskih skupnosti suvereno definiral nove monosti angairanega dokumentarnega snovanja na Slovenskem, sopostavljamo kratkometranemu prvencu Stari most Vlada kafarja, ki je ob koncu devetdesetih z ni manjo prepriljivostjo stopil na pot raziskovanja novih monosti filmskega pogleda na nedoumljiva in neuprizorljiva stanja sveta. 15.30 Festival 35-mm filma Za bolji jutri (Make Way For Tomorrow) Leo McCarey, ZDA, 1937, 35mm, 1.37, b, 94', svp Lucy in Barkley, stareja zakonca, zaradi finannih teav izgubita hio in se zateeta p o pomo k svojim petim odraslim, e davno odseljenim otrokom. Vendar otroci ne skriva jo, da so jim stari bolj kot kaj drugega v nadlego. Ostareli par se poda na poslednji skupni sprehod po mestu, kjer sta preivela porono potovanje, tam pa ju vrsta neznancev vendarle sprejme z naklonjenostjo in toplino. Mojstrovina na temo ljubezni in staranja ter eden najganljivejih filmov vseh asov. 17.15 Festival 35-mm filma Potovanje v Tokio (Tokyo monogatari) Yasujiro Ozu, Japonska, 1953, 35mm, 1.37, b, 136', svp Shukichi in Tomi, stareja zakonca iz mesteca Onomichi, pripotujeta v Tokio na obisk k svojima otrokoma, sinu Koichiju, ki ima v predmestju majhno kliniko, ter heri Shige, ki vodi lepotilni salon. Koichi je prezaposlen, da bi gostoma naklonil minuto, zato se premakneta k heri, ki pa ne skriva, da so ji stari bolj kot kaj drugega v nadlego. Odpravita se v toplice, a se zaradi hrupa v prenoiu vrneta e naslednji dan. Tomi nato obie Noriko, vdovo svojega najmlajega, preminulega sina. Noriko, ki ni v neposrednem sorodu z druino Hirayama, ostarela zakonca sprejme z naklonjenostjo in toplino. Temeljno Ozujevo delo, ki je reiserja proslavilo po vsem svetu in obveljalo za zgleden primerek njegove unikatne kinematografije in za eno najpomembnejih stvaritev kratke zgodovine sedme umetnosti. Spomenik trenutku kateregakoli sedanjika. Obenem tudi svojevrstna priredba mnogo manj znanega, pa zato enako sijajnega predhodnika, klasike Za bolji jutri. 19.45 Festival 35-mm filma Ideja (LIde) Berthold Bartosch, Francija, 1932, 35mm, 1.37, b, 30, bd

Animirana klasika o odzivu lovetva na ideale spremlja zgodbo umetnika, ki svoj abstraktni ideal polje v svet. Njegov umetniki koncept v podobi enskega akta zavrnejo in izkoristijo oblastniki poslovnega sveta, religije in vojske. Gola enska v filmu ponazarja Idejo, golo resnico. Ideja pripoveduje zgodbo o njenem rojstvu; o tem, kako je Ideja zavrnjena in prisiljena, da se oblee; kako iti tiste, ki hrepenijo po spremembah; kako je natisnjena in posredovana svetu s pomojo radia in asopisa; kako se naposled vrne k svojemu stvaritelju. Ljudje ivijo in umrejo za idejo ... Ideja je nesmrtna. Lahko jo zasledujemo, ji sodimo, jo prepovemo, jo obsodimo na smrt, a Ideja bo v mislih ljudi e vedno ivela. Berthold Bartosch 20.30 Festival 35-mm filma Hia na Trubnovem trgu (Dom na Trubnoj) Boris Barnet, SZ, 1928, 35mm, 1.33, b, 77' (20fps), nemi Nadobudna mlada kmetica Paraa Pitunova v iskanju sree, ljubezni in boljega ivljenja zapusti svojo vas in se poda v velemesto. Zaposli se kot slukinja v meanskem stanovanju na Trubnovem trgu, vendar urbana kaos in beda kmalu razblinita njene naivne ideale. Tradicionalno rusko pripovedko Boris Barnet, uenec Kuleova, posname kot huronsko komedijo o zgodah in nezgodah kripajoega socialistinega vsakdana. Eden najpomembnejih in najbolj priljublj enih sovjetskih filmov dvajsetih, ki je bil zahodnim gledalcem prvi prikazan ele estdeset let po nastanku. Glasbena spremljava v ivo: Marko Brdnik (harmonika), Marko Lasi (tolkala). 22.30 Festival 35-mm filma Decasia Bill Morrison, ZDA, 2002, 35mm, 1.37, b, 67', bd Presunljivo lepa, distopina oda na temo stvarjenja in razkrajanja. Formalno rigorozno in ponavljajoe se delo obenem zrcali in utelea ustvarjalno lepoto lovekovega neogibno na propad obsojenega prizadevanja, da bi presegel lastno smrtnost. Morrison je ustvaril pronicljiv spomenik krhki in mimobeni naravi fizine prisotnosti. Shari Frilot Oarljivo in vznemirljivo! Mogone simfonije barone lepote se porajajo iz korozivnega nitratnega razkroja kot rakete unienja, ki briejo katedrale stvarnosti. Kenneth Anger ista poezija raztapljanja. Podobe so obenem tesnobne, nepozabne, skrivnostne in neverjetno lepe. Umetnika kreacija prve vrste. In nova vrsta dokumentarca. Dokumentarca, ki kot samosvoj objekt dokumentira razkroj. Errol Morris 23.59 Festival 35-mm filma Eraserhead David Lynch, ZDA, 1977, 35mm, 1.85, b, 89', sp udakemu fantu (Jack Nance) zaroenka iz e bolj udne druine rodi malega monstruma, baconovsko apokaliptino bitje, katerega edini znaki ivljenja so pridueni kriki in izcedki. Razoarano dekle se skua v navalu histerije, gnusa in sovratva otroka znebiti, toda fantu se bitjece zasmili. Morbidna, tesnobna, komorna, fantastina in groteskna druinska drama; brkone kar najveji filmski kult vseh kultov. 30.6. nedelja 12.00 Festival 35-mm filma Osem in pol (8) Federico Fellini, Italija/Francija, 1963, 35mm, 1.85, b, 138', svp Slavni italijanski filmski reiser Guido Anselmi (Marcelo Mastroianni) bi se rad nekoliko odpoil po svoji zadnji filmski uspenici, vendar okolje od njega priakuje, da bo nemudoma krenil v stvarjenje nove mojstrovine. Guido je obupan, brez idej in brez zanimanja, za nameek poi e v njegovi zakonski zvezi. Zatee se v svet sanjarjenja; spomini, fantazije in resninost se zlijejo v eno. Delno avtobiografski film velikega italijanskega reiserja je ob premieri v Cannesu obveljal za klasiko, ki petdeset let po nastanku ni izgubila niti trohice svojega hipnotinega arma in vplivnosti. Oskar za najbolji tujejezini film. 15.00 Festival 35-mm filma

Nenost Eljor Imuhamedov, SZ, 1966, 35mm, b, 74', sp Spremljamo poletje v Takentu in tri prepletajoe se zgodbe o mladostni ljubezni (prva nosi naslov filma, drugi dve se imenujeta po junakinjah, Leni in Mamuri). Na Nenost, film uzbekistanskega reiserja Eljorja Imuhamedova, je mono vplival francoski novi val in soasni tokovi italijanske kinematografije. V tem areem filmu je ve dolgih pasa, ki dajejo vtis, da gledamo izgubljeno Fellinijevo klasiko. 17.00 Festival 35-mm filma Izlet (Partie de campagne) Jean Renoir, Francija, 1936, 35mm, 1.37, b, 41', sp [Film,] ob katerem sem ostal brez besed. Nepredstavljiv, izjemen film! Tako mislim e danes! Grenkoba nostalgije me je prevzemala in zaznamovala za vedno; poleg neizrekljive otonosti, ki se mi je pogrezala v grlo, mi je grozila ganjenost. V filmu sem slutil globoko in neizprosno razoaranje, ki aka vsakogar. To ni, tako sem slutil, nikomur prizaneseno ... Matja Klopi 18.00 Festival 35-mm filma Slaipunce (Showgirls) Paul Verhoeven, Francija/ZDA, 1995, 35mm, 2.35, barvni, 128', sp Naomi (Elizabeth Berkley), skrivnostno dekle z mono eljo postati plesalka, odpotuje v Las Vegas, da bi tam zablestela na odru prvorazrednega hotela. Sprva se zaposli kot striptizeta v cenenem nonem klubu, kmalu pa jo odkrije Cristal (Gina Gershon), zapeljiva zvezda najbolj vroe predstave v Las Vegasu. Toda za bliem se skriva umazano ivljenje, polno pasti, strasti in ljubosumja. Grafino nazorna erotina drama, postavljena v divje meseni svet las vegakih striptizet. Film je bil v asu nastanka povsem opljuvan in Verhoeven skoraj izgnan iz Hollywooda, nato pa mu je ni manj srdita kritika hvala iz Francije, v kateri je prednjail Jacques Rivette, dodelila kultni status. 20.30 Festival 35-mm filma Kralj Lear Podiralec Dedux (King Lear Over the Top Dedux) Jean-Luc Godard, Menahem Golan, ZDA, 1987, 35mm, 1.37 (2.35), barvni, 183', sp Prva rokoborska partija med Menahemom Golanom in Jean-Lucom Godardom se je zakuhala v Cannesu, kjer je producent reiserju na masten prtiek napisal shakespearjanski ek za Kralja Leara. S prironim izgovorom, da ne verjame v privatno lastnino, je Godard z denarjam ter asom ravnal po svoje. Golan, ki je v istem asu na trg spravil ulomke Gospodarjev vesolja, Supermana in Amerike ninje (ter dva ducata drugih filmov), si je panino pulil lase. Vse dokler se Godardu ni utrnilo, da je idealni zlobne za njegovega pretkanega Leara prav Golan sam. V montiranem procesu kako drugae sploh imenovati ta film? je tajkuna cenenega razvedrila obsodil "od zadaj", v odsotnosti, s pomojo telefonske tajnice. A Golan se vraa: Lear, kloarski slepar, ki se noe za nobeno ceno odstraniti iz tujega filma, se bo prvi in zadnji pomeril s Podiralcem, herojem cestnoprevoznike zavesti, ujete v sennem kraljestvu neoliberalizma. Uprava Retrovizorja 23.59 Festival 35-mm filma Arnulf Rainer Peter Kubelka, Avstrija, 1960, 35mm, 1.37, b, 7', bd A.P. (Anno Passato) Karpo Godina, Jugoslavija, 1966, 35mm (posneto na 8mm), 1.37, b, 5' (18fps), bd Odmev in odziv Vinko Rozman, Jugoslavija, 1966, 35mm (posneto na 8mm), 1.37, b, 6' (18fps), bd Film, sosledje fotografij, mehanino zapeljevanje utripajoega oesa. Paolo Cherchi Usai 1.7. ponedeljek 12.00 Festival 35-mm filma Potovanje na Luno (Le voyage dans la lune) Georges Mlis, Francija, 1902, 35mm, 1.33, barvni, 14', bd

rni film (Crni film) elimir ilnik, Jugoslavija, 1971, 35mm, 1.37, b, 14', svp Ljubezen (Ljubav) Vlatko Gili, Jugoslavija, 1972, 35mm, 1.37, barvni, 25', bd 13.30 Festival 35-mm filma Vse, kar dovoli nebo (All That Heaven Allows) Douglas Sirk, ZDA, 1955, 35mm, 1.77, barvni, 89', svp Ameriko predmestje, sredina petdesetih. Cary (Jane Wyman), dobro situirana vdova, se zaplete v strastno romanco z druinskim vrtnarjem Ronom (Rock Hudson). Privlai jo njegov stvarni pogled na ivljenje, ki se kae in udejanja kot ostro, svee nasprotje rigidnim konvencijam njenega malomeanskega, zdolgoasenega vsakdana. Vendar pa ljubezenska idila kmalu naleti na brutalno in, zdi se, nepremostljivo nasprotovanje okolice; ogoreni so zlasti (sicer e odrasli in odseljeni) otroci zaljubljene vdove. Bolj kot dejstvo, da je Ron mnogo mlaji od Cary, jih moti njegov niji socialni poloaj. Ena najslovitejih filmskih romanc vseh asov, brkone tudi najsijajneji predstavnik klasine hollywoodske melodrame, ki ekspresionistine zakonitosti anra pripelje do vrhunca in obenem izkoristi za uniujoo kritiko zlagane drube. 15.30 Festival 35-mm filma Vsi drugi se imenujejo Ali (Angst essen Seele auf) R.W. Fassbinder, Nemija, 1973, 35mm, 1.37, barvni, 93', svp Siva metropola, zaetek sedemdesetih, "zlata leta" ekonomskih migracij v Zvezno republiko Nemijo. Emmi (Brigitte Mira), estdesetletna vdova in poklicna snailka, nekega deevnega veera po nakljuju zaide v "gastarbajterski" lokal in se zaplete v strastno romanco z Maroanom Alijem (El Hedi Ben Salem). Aliju je v resnici sicer ime drugae, vendar v Nemiji vse druge delavce iz njegove deele imenujejo Ali. Ljubezenska idila kmalu naleti na brutalno in, zdi se, nepremostljivo nasprotovanje okolice. Emmi prestaja muno ikaniranje sodelavk, sosed in ostalih someanov; ogoreni so zlasti (sicer e odrasli in odseljeni) otroci zaljubljene vdove. Bolj kot dejstvo, da je Ali mnogo mlaji od Emmi, jih moti njegovo poreklo in socialni poloaj gastarbajterja. S filmom Vsi drugi se imenujejo Ali se Fassbinder na najbolj nazoren nain pokloni svojemu velikemu vzorniku Douglasu Sirku, saj gre za skoraj dobesedno priredbo Sirkove klasike Vse, kar dovoli nebo. Fassbinderjev preseek pa tii v krianju tradicionalnih konvencij hollywoodske melodrame z modernistino estetiko in umeenostjo na skrajni drubeni rob, kjer solidarnost med ponianimi in deklasiranimi ni samoumeven romantien mit, pa pa teko izborjena vrednota in praksa. Morda najbolj znamenit in priljubljen Fassbinderjev film. 17.30 Festival 35-mm filma Mesto slovesa (La Jete) Chris Marker, Francija, 35mm, 1.66, b, 28', svp Jedrska katastrofa skoraj povsem izbrie ivljenje s povrja Zemlje. Redki preive li raziskujejo potovanje skozi as, da bi se iz preteklosti oskrbeli z nujnimi ivljenjskimi potrebinami. Bled spomin iz ranega otrotva je kriterij za izbor protagonista, ki se bo podal na potovanje v asu nazaj. Eden najlepih kratkih filmov vseh asov, skoraj v celoti sestavljen iz negibnih fotografij. Znanstvena fantastika, vojni film, film katastrofe, metafizini triler in ljubezenska drama. 19.00 Festival 35-mm filma/In memoriam: Rapa uklje Veter (The Wind) Victor Sjstrm, ZDA, 1928, 35mm, 1.33, b, 78' (22fps), nemi, svp Naivno in nedolno mlado dekle (Lilian Gish) se iz rodne, rodovitne Virginie preseli v Teksas, na obronek takratne civilizacije, v osrje divje, z vetrom prepihane prerije. Njen trmoglavi boj s surovimi elementi vkljuuje poroko z mokim, ki se ji gnusi, in umor drugega mokega, ki jo skua posiliti. Mogona melodrama z eno najbolj znamenitih vlog zvezdnice nemega filma Lilian Gish in eden zadnjih velikih nemih filmov. Glasbena spremljava v ivo: Botjan Narat (elektrina kitara), Lado Jaka (saksofon, klaviature). 22.00

Festival 35-mm filma Julijski de (Ijulskij dod) Marlen Hucijev, SZ, 1966, 35mm, 2.35, b, 107', svp Freska drube (sovjetska), mladosti (generacija), tovariije (300 -400), para (Lena in Volodja), pred vsem pa enega samega bitja, Lene, ki pusti, da z nje poasi pada, kar ji je v ivljenju najblije; in potem zasije v udni svobodi, na velikih cestah, med generacijo zaslunih borcev in novo mladino, ki akajo, da vrejo glas za enako prihodnost. Ni oprijemljivega se ne zgodi, a vsak trenutek filma priklicuje tisto resnino onostranstvo, kaj vse je prelo in kaj vse je bilo mogoe, kako vse bi lahko ivel, e ne bi ivel (in se tolail) s prav tem ivljenjem. In naenkrat, na koncu mladosti, je lovek osamljen, prijatelji in vse, kar v ivljenju stoji okrog njega, vse, kar pozna, vsakdanje poti in besede, obstanejo in obnemijo, kot gola debla visokih dreves. Vlado kafar 23.59 Festival 35-mm filma Pozno ponoi (Dead of Night) Alberto Cavalcanti, Charles Chrichton, Basil Dearden, Robert Hamer, VB, 1945, 35mm, 1.37, b, 103', svp Na veerni zabavi v podeelski vili eden izmed gostov, ki ga ne pozna nihe, zbranim razkrije, da je vsakega od njih e sreal v sanjah, ki ne obetajo ni dobrega. Zloslutna napoved spodbud i preostale, da si zanejo pripovedovati zgodbe o srhljivem, nerazloljivem, nadnaravnem, med katerimi se je v zgodovino filma (in psihoanalize) vpisala zlasti prigoda o ventrilokvistu, ki postane preprian, da je njegova groteskna lutka oivela. Kultni omnibus, ki je 1. julija leta 1963 razdeviil platno kinotene dvorane na Mikloievi 28. legenda sp slovenski podnapisi svp slovenski video podnapisi ap angleki podnapisi bd brez dialogov opomba Kinoteka si pridruje pravico do sprememb programa. Vstop na vse projekcije v sklopu Festivala 35mm filma je prost. Brezplane vstopnice si zagotovite na blagajni Kinoteke na dan predstave.