STARI RIM: Od Gaja Marija do Julija Cezarja

Tudi vijako drava ni bila uspena, saj so jo neprestano ogroali!...! v Afriki beduinski ejk Jugurta, na vzhodu!...! Mitridates, ob Alpe so butali valovi Kimbrov in Teutonov. Z borbo zoper te sovranike sta si odprla vrata v tempelj zgodovine smrtni angel rimskega plemstva Marius in njegov sposobneji tekmec, veliki revolucionar in krvnik Sula. (Plutarh: ivljenje velikih Rimljanov, Ljubljana: DZS, 1982, str. 22) 1. Iz vira izpii kdo vse je ogroal rimsko republiko.

2. Komu so omogoili vzpon boji s temi ljudstvi?

3. Kdo je reeval vojako krizo? Navedi njegove uspehe pri reformiranju rimske vojske in razloi posledice te reforme.

4. V asu Marijevih vojaki uspehov se je zael vzpon njegovega politinega nasprotnikaSule, ki je postal konzul. To je sproilo dravljansko vojno. S pomojo zgornjega vira ugotovi, kdo je bil zmagovalec te vojne.

5. Razloi, zakaj avtor zapisa imenuje Sulo krvnik in veliki revolucionar. Utemelji svoj odgovor.

Mnoico sunjev, zlasti na latifundijih, so obvladovali s skrajno brutalnost jo, hudimi telesnimi kaznimi, vklepanje v okove in z neusmiljenim izkorianjem, ki je primerljivo z izkorianjem delovne ivine ali orodja. (Brato R, Rimska zgodovina 1, Ljubljana: Zveza zgodovinskih drutev Slovenije, tudentska zaloba, FF: 2007, str. 98.)

6. Poimenuj naj vecj 1 upor sunjev v l.stol. pr. Kr. Ugotovi vzroke za upor In pojasni posledice za upornike.

7. Tanemimi as so zaznamovali tevilni moje, tako na politinem in vojakem podroju . .Posameznikom dopii podroje, na katerem so delovali, in njihovo delo oz. zasluge za rimsko ',dravo. Pri odgovorih si pomagaj z ubenikom in drugimiviri.;"c, " ,~;~ ..

V beneki Palazzo Grassi je danes odprla vrata doslej najveja razstava o Etruanih. Do 1. julija 2001 si bodo lahko obiskovalci ogledali ve kot 700 predmetov iz okrog 80 muzejev in zasebnih zbirk, med

njimi dragocene grobne in uporabne predmete. Zavarovalno vrednost razstave organizatorji ocenjujejo na 500 milijonov nemkih mark.

Benetke, 26.11.2000

@MapZones

fi.i f1,t!#liuffi. p~

(;f;~t!4J:.~ Kftidt~I<IWJ."rip~d/ IlP!JkqiiJrt'lli. riIprb;"8t1 II: 4#.(~.tirfitt&. C'rW,ttri

([RVEiERJj

1'ARILV IIJJjEV A-

NEILRoP~LA

VZPON RIMA K OBLASTI NAD SREDOZEMLJEM (OZ. TAKRATNIM SVETOMt(SREDINA3.-SREDINA2. ST. PR. N. T.)
NAJPOMEMBNEJI PISNI ZGODOVINSKI VIRI ZA OBDOBJE RlMSKEGA OSVAJANJA SREDOZEMLJA

.:. Polibij (2. st. pr. n. t.): Oba zgodovina (sl. prevod Iotopiai, od 40 knjig ohranjenih samo 5 o obdobju 264-146 pr. n. t. ~ Ul, str. 131, 132 in 135); .:. Livij (1. st. pr. n. t. - l. st. n. t.): Zgodovina Rima (Ab Urbe Condita, od 142 knjig ohranjenih samo 35 . --+ Ul, str. 20 in 125); .:. Plutarh (l.-2. st. n. t. , ~ Ul, str. 19): Vzporedni ivljenjepisi (izbor in sI. prevod Anton Sovre, ivljenje velikih Grkov, Ljubljana 1982, prva knjiga prevoda celotnega dela (prevod Matej Hriberek in David Movrin): Vzporedni ivljenjepisi 1, Ljubljana 2004 ~ Ul, str. 118, 126,201,213,216 in 218); .:. zelo pomembni tudi epigrafski viri: zbirka Cll. (Corpus Jnscriptionum Latinarum J-XVII: http://ci1.bbaw.de/cil en/index en.html), ki jo je zael Nemec Theodor Mommsen (1902 Nobelov nagrajenec za knjievnost).
KARTAANI

(= SEMITSKI FENIANI IZ SEVERNE AFRIKE) (Ul, STR. 174-175 IN 131)

.:. fenianska trgovina po Sredozemlju; .:. fenianska 1 Senate chamber kolonizacija v 2 Temple of Emim Severni Afriki (od 3 Tophet 1100 pr. n. t.); 4 Industrial zone .:. Kartagina (sernitsko Novo mesto): lega mesta (-7 zemljevid zgoraj: nart kartaanske Kartagine, fotografija zgoraj: zrani posnetek obmoja sredia kartaanske Kartagine, danes Salammbo (---+ Gustave Flaubert (J 821-1880), Salambo (Salammby. 1862), severno predmestje Tunisa) drubena in politina ureditev, gospodarstvo, religija (--+ glavni bog Baal, zelo popularna boginja Tanit, zaitnica Kartagine, kateri so rtvovali ljudi fotografija desno stela s simbolorn Tanit iz Topheta "Ij Kartagini) in kultura; ~:i'J kartaauska trgovina in kartaanske kolonije na (-+ zeml. sp.)
---4

/\ Ir('Ii(~lk(r/j\/IZi
@

t.::"g'3'")1

Balearskih Korziki,

otokih,

Boris Hajdinjak. Vzpon Rima k oblasti nad Sredozemljem (sredina 3 -sredina 2. st. pr. n. t.)

.:. delovanje Hamilkarja in njegovega zeta Hazdrubala (H. Lepi) na Iberskem polotoku: ustanovitev Carthago Nova (Novo Novo mesto), danes Cartagena, mladi Hanibal (~ SLIKA: Ul, str. 132) se ui politinega in vojakega delovanja od svojega oeta in strica in prisee oetu, da bo nepomirljiv nasprotnik Rimljanov; .:. 219 pr. n. t. Rimljani si podredijo grke kolonije (IssaNis, Pluiros/Hvar, Korkira MelajnalKorula) in I1ire na V obali Jadrana ~ zaetki rimske province DlyricumlDirik; .:. Rimljani premagajo Kelte in si podredijo Padsko niino: rimska provinca Gallia Cisaipina, tudi Gallia Padana in Gallia Togata, ustanovljene tevilne rimske kolonije, kot so AriminumlRimini, MutinalModena, PlacentialPiacenza, MediolanumlMilano, ki jih z Rimom povezujeta cesti Via Flaminia (220 pr. n. t.) in Via Aemilia (187 pr. n. t.) ~ zemljevid levo: rimske ceste v Italiji. 2. PUNSKA VOJNA (218-201 PR. N. T. ) (Ul, STR. 131-132) .:. vzroki: isti kot za 1., predvsem pa nezadovoljstvo obeh strani z obstojeim stanjem; .:. povod: Rimljani krijo dogovor o interesnih obmojih na Iberskem polotoku (meja reka Ebro) in podprejo upor mesta Sagunt proti Hanibalu, Hanibal zavzame in unii Sagunt;

\~'&-..... ~~.~.-...... "\._-'''.~~'.'~:;~

,
<

AFRICA

.. ~ ... HANNTBAL'S ROUTE OF INVASTON

"

Thlrd Centurv B.C.

l
9~~

'"

potek: 218 pr. t Hanibalov pohod Cp.z gorovje Pireneji (konec poletja). reko Rona in zasneeno gorovje Alpe (konec jeseni in s sloni --+ kartaanski dvojni srebrni ekel, averz Melkart (fenianski ekvivalent Herakleja/Herkula), reverz bojni slon, ak 230 pr n t}, prihod v Padsko niino in bitki pri Tie-inu in Trebiji
r)

Boris Hajdinjak, Vzpon Rima k oblasti nad Sredozemljem (sredina 3 -sredina 2. st. pr. n. t.)

(zaetek

I5-letnega

Hanibalovega

vojskovanja

na Apeninskem

polotoku

~ zemljevid

zgoraj),

217 pr. n. t. sploni upor Keltov proti Rimljanom in bitka pri Trazimenskem jezeru: rimski poraz, kriza v Rimu ~ diktator Fabij Maksim Cunctator Obotavljivec, 216 pr. n. t. bitka pri Kanah - popolni poraz Rimljanov, 215 pr. n. t. Hanibal si pridobi zaveznike na vzhodu (1. makedonska vojna 215-205 pr. n. t.), 212 pr. n. t. Rimljani osvojijo Sirakuze ~ smrt Arhimeda Noli turbare cireulus meos, vendar od
Rima odpadejo grka mesta v Juni Italiji in celo Capua: rimska kolonija v Kampaniji, 211 pr. n. t. panika v Rimu ~ Hanibal ante portas, vendar Hanibal ne napade Rima, eprav ostane na Apeninskem polotoku e 8 let, 210-206 pr. n. t. uspehi Scipiona Starejega (~ bronasto doprsje iz Villa dei Papirii, Pompeji, danes Museo Nazionale, Neapelj) in zavzet je kartaanske posesti na Iberskem polotoku (~ zaetki rimske province Hispania!Hispanija), 204 pr. n. t. pohod Scipiona Starejega v Severno Afriko, 203 pr. n. t. Hanibal odpoklican iz Italije v domovino,

202 pr. n. t. odloilni bitka pri Zami: edini Hanibalov poraz (~ Scipion Afrieanus), in 201 pr. n. t. mirovni sporazum .
:. posledice: Kartagina omejena samo na Severno Afriko, prevlada Rima v Zahodnem Sredozemlju in zaetki rimske prevlade v Vzhodnem Sredozemlju.

Rim pridobi nova ozemlja ~ najpomembneja osvojitev provinca Hispanija, in zajema povrino oko 380.000 km2 (326 pr. n. t.: samo ok. 10.000 krn', vendar 146 pr. n. t.: e ok. 800.000 km"),

PODREDITEV KELTov

IN VENETOV IZ PADSKE NIINE (Ul, STR. 126 IN 155)

.:. 200-190 pr. n. t dokonna osvojitev Padske niine in .:. 181 pr. n. t. ustanovitev Aquileje! Akvileje (od srednjega veka Oglej) od koder se zane iriti rimski
vpliv na ozemlje dananje Slovenije

PREVLADA RIMA NAD VZHODNIM SREDOZEMLJEM (Ul, STR. 99 IN 132-133)

Hanibal organizira odpor helenistinih drav proti Rimu; $:~200-197 pr. n t. 2. makedonska vojna. rimska zmaga v bitki pri Kinoskefali v Tesaliji ---->- konec makedonske nadvlade nad Grijo. .. Rimljani se spoznajo z grko in helenistino kulturo; ~:. 192- t 88 P' 11. t vojna s selevkidsko dravo * rimska Z11.13!l(l v bitki pri Magnesiji v Mali Azii: ~ zaetek rimske prevlade v Vzhodnem Sredozemlju; ~:~ i82 pr. ri t~~:bmib<1!ov<l smrt v Bitiniji (ob obali rnega morja v Mali Aziji): . v~. 17\- i 68 pr n t 3, makedonska vojna. rimska zrnaga \/ {-j.) bitki pri Pvdni v Makedoniji. Polibij odpeljan v Rim. 'il< Rimljani poseejo v notranjo ureditev makedonske drave in grkih polis; ~: . l49- 'A6 pr.n. L 4. makedonska vojna
@

o:.

Boris Hajdinjak. Vzpon Rima k oblasti nad Sredozemljem (sredina .' -srcdina 2.

SI.

pr.

IL

t)

:;

Upor rinska
"ont'c

r''i2;g::'
[egel

1::: ) b;1i-;;
li'

nri I'\d'li
il ~[

'. \lakec\Clll;.ii
,,(II

ir. un i e nje Knrinr

rlln:--J.;l'
1-,.,'1\-111",'
o

,,,,jnC'''ic::,'l;l~e',;c~c::
r Ill:;"1 !ln'\

~i'''f...c'!..:.a 11lc::--[d

CI~" I~l'
gr~"itl :';;,,:;

111c:~[,' ,'DIl,l.1

1.

<:/,'11

samostoinin

pUli:--

111prikljucite. 'L-JW,','

\laKc:O(111Ije: in (Tre; c' __ "l)\1

Illcl

.ii.I,,'tinflill

\l;1kt'(~l

.0;:;::<
,~i

""tj,
,-"
'1 l <

C:::.

,.,

'-

(Poljb~ >')fOl<olj~hC( Grijo. (~e~SItA

. :~ ... : \l

..I\Jl .. ,..:. .. 1 ;:": .. -',

...t..I

f<"lr',

3. !'L '\,~"A

\ OJ.'\A

t j ~9-1-l6

!)R.'\.. ~T. ) ( tt

, STR.

13:2)

.:.

vzroki:

nazadovoljstvo Rima s ponovnim vzponom Kartagine, Katon Stareji (Cenzor) Ceterum censeo Carthaginem esse delendam (~ skupaj z eno Porcijo - domnevni doprsji z nagrobnika, za. 1. st. pr. n. t, Musei
Vaticani),

.:. povod: navidezna kartaanska kritev mirovne pogodbe; .:. potek: dolgotrajno obleganje Kartagine, poveljnik Scipion Afrian Mlaji, adoptivni vnuk Scipiona Starejega, kasneje tudi Scipion Numacijski (~ 133 pr. n. t. Numantia, danes Numancia v Hispaniji); z njim je tudi njegov prijatelj grki zgodovinar Polibij, unienje Kartagine (46 pr, n. t. mesto obnovi kot rimsko kolonij o Cezar); .:. posledice: -- konec politine moi Kartagine (vendar ne kartaanske civilizacije) ----7 nova rimska provinca Africal. Afrika, Rim zavlada Zahodnemu Sredozemlju.
~~~~~~~~~~~~~~~~~

2. ST. PR. N. T. (Ul, STR. 133)

RIMSKA DRA VA SREDI

.:. ozemeljski obseg rimske drave 146 pr. n. t. (ok. 800.000 km2, 100 pr. n. t. ok. 1.200.000 knr', 50 pr. n. t. oko 1.950.000 krrr') ----7 V zemljevid levo vrii takratne rimske province: Afrika, Ahaja, Galija tostran Alp, Hispanija, Ilirik, Korzika in Sardinija, Makedonija, in Sicilija . :. posledice vojn v gospodarstvu, politiki in drubi: za Rimljane; za podjarmljena ljudstva in drave,

UVOD V RIMSKO ANTINO ZGODOVINO

(RIMLJANI)

I Kronologija

rimske antine zgodovine (Ul,-str. 100-137) 7 kraljev, Etruani zasedba stare Italije (Etruani,

753 pr. n. t.-509 pr. n. t. Rim kot kraljevina:

509 pr. n. t.-sredina 3. st. pr.n. t. obdobje zgodnje republike: Italiki, Kelti, Grki), boji med patriciji in plebejci

sredina 3. stopi". n. t-konec 2. st. pr. n. t, vzpon Rima k oblasti nad Sredozemljem: 3 punske vojne (264:'241 pr, u;,'t., 2.18-201 pr. n. t.: Hani9al,ScipibhSt~i'ejiin149~{46:;pr. ri. t.: Katon stareji, Sdpibn Mlaji; unienje Kartagine)v Zaliod~en;t ~~~doie!ll!juj~l~hI<lkedonske vojne (21?:2Q5 pr. n.~t., . 200-197 pr.. nxt., 171-168 pr. n. t. in149-146pr. n. t.: unienje Korinta) v V~hodnemSredozenilju
'-''''

-----

"

'\,....

"

"

._,

konec 2. st. pr. n. t.-31130127 pr. D;tiJpiza rimske republike.cobdobje pozne republike: {irakh, M<3.rij,~~l5l,J(ni$, Pompej, CeZar~J. in Il.jriumviratMark Antonij, Lepid, Oktavijan
j, "~ .,;
~-

-,

brata' '
~.I

,~_.:4.<>;'~';_

.,-

..

1""'-. ...

;.

~, . ,}""-,:-

..

c:.!.~<;:

Julijsko-klavdijska

dinastija
I I

Legenda:
I

Gaj Julij Cezar

1

Julija
1

Gaj Julij Cezar = zg. pomembna os, !Qktavijan cA vgus~ = cesar = = poroen/poroena slz
=
1

Pompej Veliki
_____________________ 1

= Julija

Atija

Gaj Oktavij
_

=2

= 2. zakon

~.tdb9nija =2!dk't!ilji!ti &~u~ilJ=2 Livija t= TiheciJ K!a'!,; ij .Neron

-Okt'J.v-ij~Ma-:'!LAfltonij

(-= Kleopatra1

Ma,k Agripa ~
1

JLj, ~~~

t!:ib

!j

(14-37j
,---

Druz S~''Ji ~~~~~~

1

A"ton,j!

Mlaja
_

Agripina Stareja ========= Germanik

1

!i9~vdiJi(4tZ54]
=1

1 ~. 1

=2
= 3 Valerija Mesalina Gnej Domicij Ahenobarb = 1 Agripina Mlaja 2 ==== 4 1

I
'. 1 1

I
1

Statilija Mesalina =3 Popeja Sabina =2!Netim (54';()8~1== Oktavija

Britanik

31130/27 pr. n:t.-284 n. t. principat> ()b~~~je zgodnjega cesarstva: julijsko-klavdij ska dinastija (31/30/27 pr.n. t.-68 n. t.), 1. leto tirih cesarjev (68'-69), flavijska dinastija (69-96), adoptivni cesarji (96-192), 2. leto tirih cesarjev (192-1 ~3), severska dinastija (193-235), vojaki cesarji (235-284)

.284-476 dominat -vobdobje poznega cesarstva: Dioklecijan (284-305), tetrarhija, Konstantin I. Veliki (307112/24-33-7), Milanski edikt 1. 313, ustanovitev Konstantinopla 1. 330, bitka pri Adrianoplu 1.378, Teodozij 1. Veliki (378/94-395),1. 391 kranstvo edina vera v rimskem cesarstvu, bitka pri Frigidu l. 394, razdelitev rimskega cesarstva 1. 395 (zahodno do 1.476, vzhodno do 1. 1453), Ravena, Odoaker

Najpomembnejiviri

in literatura

za rimsko antino zgodovino

.:. Polibij (1. st. pr. n. t.): Oba zgodovina (sl. prevod Latopiai, od 40 knjig ohranjenih samo 5 o obdobju 264-146 pr. n. t. ---+ Ul, str. 131,132 in 135)

.:. Salust (1. st. pr. n. t.): Jugurtinska vojna (Bellum Iugurthinum) in Katilinova zarota (Bellum Catilinae, oboje s Pismi Cezarju (Epistulae ad Caesarem) sl. prevod Vojna in prevrat ~ Ul, str. 205) .:. Cezar (1. st. pr. n. t.): Galska vojna (sl. prevod De Bello Gallico ~ Ul, str. 20,16-117 in 192) in verjetno Aleksandrijska vojna ter Dravljanska vojna .:. tudi govori najvejega rim~kega retorika Cicera (1. st. pr. n. t.) .:. Livij (1. st. pr. n. t.-l. st. n. t.): Zgodovina Rima (Ab Urbe.C~~:n.'tp,"bq142 knjig ohranjenih samo 35 ~ Ul, str. 20 in 125) . - " "-'," .:. Plutarh (1.-2. st. n. t. ,~U1, str. 19): Vzporedni ivljenjepisi (izborinsl. prevod Anton Sovre, ivljenje velikih Grkov, Ljubljana 1982, prva knjiga prevoda celotnega dela (prevod Matej Hriberek in David Movrin): Vzporedniivljenjepisi 1, Ljubljana 2004 ~ Ul, str-] 18,126,201,213, 216in 218) .:. Svetonij (1.-2. st. n. t.): Dvanajstcesarjev (zgodovina od Cezarja do Domicijana, sl. prevod ~ Ul, str. 119 in 122) .:. Tacit Sine ira et studio (1.-2. st. n. t., ~ Ul, str. 20): Anali (Letopisi zgodovina od Avgusta do Nerona, sl, prevod ~ Ul, str. 119-in 122), Historiae (Povesti zgodovina od Nerona do Domieijana) in Germanija (prvi natanen opis germanskih plemen ~ etnologija ~ Ul, str. 202), Agrikola (ivljenjepis Tacitovega tasta in rimskega generala, kije osvojil obmoje dananje kotske);
'o

.:. Historia Augusta (Zgodovina cesarjev zgodovina od Hadrijana do Dioklecijana)

.:. 13 n. t. Res gestae Divi Augusti: ob koncu svojega ivljenja Avgust sestavi poroilo o svojem iyljenj!l, tj. Avgustova dravnik~ oporoka .:. zelo pomembni tudi epigrafski viri: zbirka CIL (Corpus Inscriptorum Latinarum I-XVII: http://ci1.bbaw.de/cil en/index en.html, ozemlje Slovenije predvsem v CIL III. Inscriptiones Asiae, provinciarum Europae Graecarum, Illyrici Latinae), ki jo je zael Nemec Theodor Mommsen (1902 Nobelov nagrajenec za knjievnost) .:. numizmatini Osnovna literatura viri (denar nima samo gospodarskega, temve tudi politini pomen) v slovenini

.:. Theodor Mommsen, Rimska zgodovina, Ljubljana 1980 .:. Barry Cunliffe, Rimljani, Ljubljana 1982 .:. Rajko Brato, Rimska zgodovina 1_ Od zaetkov do nastopa cesarja Dioklecijana, Ljubljana 2007