GLAVA 11 MENADZERSKO ODLUCHUVANJE

Odluchuvanje ima povekje znachenja: -selekcija na sakan tek na akcija od dve ili povekje alternative; process so koj se procenuvaat alternativite I se izbira megju niv; izbiranje megu razlicni tekovi na akcija; izbiranje megu alternative; planiranjeto I odluchuvanjeto se sinonimi; process na identifikacija I preshavanje na problem. Odluchuvacite: go nabljuduvaat eksternoto okruzhuvanje, gi otkrivaat nedostatocite vo ochekuvanoto izvrshuvanje, gi analiziraat potencijalnite alternative I gi izvrshuvaat novite tekovi na akcija. Opshtite elementi sodrzhani vo site odluki se: -uslovi na odluchuvanje(rizik, izvesnost I neizvesnost) -odluchuvach -celi -definiranje na problemot -formuliranje alternativni tekovi na akcija - ocenuvanje na allternativite - rangiranje na alternativite -izbor na edna alternative ili kombinacii na alternativite - izvrshuvanje na odlukata I kontrolata Odluchuvanjeto e process na utrvduvanje problem, formuliranje alternativni reshenija za problemot, selektiranje alternative, sproveduvanje na reshenieto I kontrolata. Odlukata pretstavuva izbor od raspolozlivite alternative. Site odluki nemaat planski karakter. Planiranje I odluchuvanje- tri stojalishta. Spored prvoto, planiranjeto I odluchuvanjeto se sinonimi Procces na odluchuvanje
definiranje na problemot analiziranje na problemot (opredeluvanje na klucnite faktori koi vlijaat na problemot, sto moze da upatuva na formuliranje pretpostavki formluiranje alternativni resenija iznaoganje najdobro reshenie - pretvoranje na odlukata vo akcija

Proces na delovno planiranje

definiranje na namerata na planskiot napor formuliranje planski pretpostavki formuliranje mozni tekovi na akcija ocenuvanje na alternativnite celi selekcija na cel koja vetuva najmnogu i izrabotka na planovi za izvrshuvanje

Spored vtoroto stojalishte, postoi razlika pomegju planiranjeto I odlucuvanjeto. Glavna razlika e vo poshirokata priroda na planiranjeto. Planiranjeto e odluchuvanje samo od slednive aspekti: 1. Mnogubrojni odluki sepotrebni za da se izraboti planot 2. Odlukite mora da bidat konzistentni za da moze planot da odgovara na uslovite za stopanisuvanje Planiranjeto moze da bide odluchuvanje na narednive tri nacini: 1. Planiranjeto vkluchuva system na odluki 2. Planiranjeto e nesto sto se pravi odnapred 3. Planiranjeto e process koj e nasochen kon sozdavanje edna ili povekje idni sostojbi koi se posakuvani I koi ne se ochekuva da se slucat se dodeka ne se napravi nesto. Anatomija na planiranjeto sodrzi: odluchuvac, izbor megju alternativni tekovi na akcii, celi vo prvata faza I krajni celi. System na planiranjeodlucuvacalternativicel na prvata fazakrajni celi Spored tretoto stojaliste, dokolku planiranjeto sodrzi alternativni tekovi na akcija vo idnina, moze da se zakluci deka odlucuvanjeto kako process na ocenuvanje I selektiranje pretstavuva faza vo planiranjeto. Drugi razliki: odlucuvanjeto vo osnova se ogranicuva na ocenuvanje I selekcija na procedureplaniranjeto e seopfaten process koj sodrzi formuliranje celi, opredeluvanje nacin na ostv na celite.ponatamu, vremeto na akcijata e potreben uslov za plniranje. NE POSTOI RAVENSTVO POMEGU PLANIRANJETO I ODLUCUVANJETO *Vidovi odluki -organizaciski I personalni - osnovni I rutinski Osnovnite odluki se nepovtorlivi - takticki I strategiski(podelbata e izvrsena vo zavisnost od vremeto za nivno ostvaruvanje, takticki- 1 godina, strategiski- na dolg rok. karakteristiki na strategiskite odluki: 1. Strategiskite odluki se odnesuvaat na delokrugot na aktivnosta na pretprijatieto, odnosno dali treba da se skoncentrira pretpriatieto na aktivnosti samo vo edno podracje ili povekje 2. Strategiskite odluki vkluchuvaat usoglasuvanje na aktivnostite na pretprijatieto so okruzuvanjeto 3. Strategiskite odluki vklucuvaat usoglasuvanje I so raspolozlivite resursi

4. strategiskite odluki, obicno, imaat presudno vlijanie vrz resursite 5. Strategiskite odluki, obicno vlijaat na dolgorocnoto nasocuvanje na pretprijatieto 6. Strategiskite odluki, po svojata priroda, obicno, se kompleksni - programirani I neprogramirani Programirani- rutinski, jasno definirani Neprogramirani-neredovni I neprecizno definirani
Elementi na razlikuvanje Programirani Prirodata na problemot Situacija na primena Metod na reshavanje Primeri Tradicionalen Modern Naviki, politika, pravila, principi operacioni istrazhuvanja Nabavka, vrabotuvanje, prodazba, promocija na kadri, plakanje na novo vrabotenite Vlijanie na tekovnoto rabotenje Lesno mehanicka Presuduvanje, intuicija, kreativnos heuristicki Nova farbika, nov proizvod, osvojuvanje novi pazari, istrazuvanje nov proizvod Presudno vlijanie vrz doglorc uspeh Tesko Inventivnost I kreativnost Ednostaven I rutinski Povtorlivi Vidovi odluki neprogramirani Slozen, edinstven Unikatni

Nacin na vlijanie Nacin na podgotvuvanje Vid sposobnost

Greshamov princip na planiranje- Herbert A. Simon, tendencija programiranite aktivnosti da gi zamenat neprogramiranite aktivnosti. Problemite, spored svojata priroda, moze da se grupiraat vo dve: ednostvani I slozeni. *Uslovi na odlucuvanje 1. Izvesnost- menadzerot tocno znae shto ke se sluci 2. Rizik- menadzerot ima delumni informacii, no ne se dovolno da dadat odgovor na site prasanja Metod koj se koristi pri odlucuvanje vo uslovi na rizik e ocenuvanje na verojatnosta, objektivna(determinirana od minato iskustvo) I subjektivna(od menadzerot, pomalku precizna)

3. Neizvesnost- nema informacii I znaenje koi moze da gi koristi kako osnova za opredeluvanje na verojatnosta na sekoja alternative *Intuicija I odlucuvanjeto - Intuitivnoto odlucuvanje e potsvesen process na odlucuvanje baziran na iskustvo I koristat presuduvanje. Intuicijata e determinirana od 5 faktori: INTUICIJA: - Potsvesen mentalen processmenadzerite koristat podatoci od potsvesta - odluki zasnovani na vrednosti- odluki bazirani na eticki vrednosti ili kultura - odluki zasnovani na iskustvomenadzerite donesuvaat odluki bazirani na nivnoto iskustvo - odlukite inicirani vo sostojba na afektodluki bazirani na chuvstva Ili emocii - odluki zasnovani na znaenje- odluki bazirani na sposobnosti, znaenje I obuka Koristi od vkluchuvanjeto na intuicijata vo odlucuvanjeto na rabotnoto mesto: 1. Ovozmozhuva donesuvanje na ekspeditivni odluki: pobrzo donesuvanje odluki, odlucuvanje bez site podatoci, void kon polesno osvaruvanje na celta, ovozmozuva fleksibilno prisposobuvanje na primenllivoto okruzhuvanje. 2. Ja podobruva konechnata odluka: go zgolemuva zadovolstvoto na potroshuvacite, sprecuva negativni rezultat, obezbeduva proverka I kontrola, void kon povisok kvalitet na proizvodot; ovozmozuva fer odnosi megu lugeto 3. Go podobruva licniot razvoj: im dava mokj na vrabotenite, sozdava moznosti za rast, go razviva instinktot kaj lugeto, ovozmozuva koristenje na iskustvoto na idnividuata vo odlucuvanjeto, dozvoluva prezemanje na rizik 4. Promovira odluki koi se vo soglasnost so kulturata na kompanijata: *Modeli na odluchuvanje Managemenet science oznachuva primena na nauchnite metodi, tehniki i modeli vo menadzerskite problem vrzani so rabotenjeto na pretprijatieto, so cel da se dobijat optimalni reshenija za problemite id a im se pomogne na menadzerite da podgotvat podobri odluki. Management science upatuva na operations research, operational research, decision science, quantitative analysis. Za podgotvuvanje na programiranite odluki se koristi management science. Priod na ova nauka gi opfakja ovie fazi: o Nabljuduvanje o Identifikacija na problemot o Definiranje na problemot o Konstrukcija na model o Reshavanje na problemot i primena na rezultatite od reshavanjeto

Tehniki na naukata za menadzment

Matematicko i linearno programiranje

Tehniki na verojatnost

Tehniki na zalihi

Mrezni tekniki

Drugi linearni i nelinearni tehniki

Modeli na linearno programiranje Graficka analiza Simpleks metor Modeli za minimiziranje Postoptimalnost Transportni modeli Linearno programiranje na celite

Verojatnost Teorija na igri Markova analiza Teorija na redovi Simulacija Predviduvanje Analiza na odluki

Sigurna pobaruvacka Neisugrna pobaruvacka

CPM PERT Dinamicko programiranje Nelinearno programiranje Analiza na problemi so kalkulacii Analiza na rentabilnosta

Proces na naukata za menadzment Identifikacija na problemot Definiranje na problemot

Povratna sprega

Konstrukcija na modelot

Reshavanje na modelot
Primena na rezultati INFORMACIJA

Modelite za odluchuvanje moze da bidat podeleni spored: NAMERATA, OTVORENOSTA, PROCESOT I PRETPOSTAVKITE. Spored namerata, normativni i deskriptivni. Normativen model e onoj koj opishuva shto treba da bide. Deskriptiven model e onoj koj obbjasnuva shto bi se slucilo. Spored otvorenosta, ili stepenot na vlijanie, zatvoreni i otvoreni. Zatvoren model potoi vo situacija vo koja se poznati alternativite i menadzerot izbira odluka so primena na racionalnost. Otvoren model postoi vo cituacija koga odlucuvacot e postojano pod vlijaniena okruzhuvanjeto. Spored pretpostavkite, klasichni i administrativni. KLASICHEN MODEL- odlukite da bidat ekonomski opravdani i od najdobar ekonomski interes za pretprijatieto.

Problemot e jasen i nedvosmislen

Treba da se ostvari edna jasno def. cel

Site alternativi i posledici se poznati

Prednostite se jasni

Prednostite se Ne postojat konzistentni i vremenski ili troskovni stabilni

ogranicuvanj a

Konecniot izbor kje ja maksimizira ekonomskata vrednost

VODI KON
MENADZERSKO ODLUCUVANJE

1. odlucuvacot dejstvuva za ostvaruvanje na celite koi se poznati, a zadacite se precizno formul. 2. Odlucuvacot dejstuvva vo uslovi na izvesnost. 3.kriteriumite za ocenuvanje na alternativite se poznati 4. odluchuvacot e racionalen vo opredeluvanjeto na vrednostite, gi rangira i gi procenuva alternativite i donesuva odluka koja ke go maksimizira osvaruvanjeto na celite. Klasicniot model go primenuva normativniot priod. Toj e primenliv koga se donesuvaat programirani odluki.

Administrativen model- za neprogramirani odluki se bazira na konceptot na Herbert A. Simon, koj predlaga ogranicena racionalnost i zadovoluvanje. Ogranicena racionalnost- lugeto imaat ogranucuvanje za nivnata racionalnost vo dadena situacija Zadovoluvanjeto- oznacuva deka odlucuvacot go izbira prvoto resenie koe gi zadovoluva minimalnite kriteriumi na odlucuvanje Spored administrativniot model: - odlukite za celite se nejasni, konfliktni i nedostasuva konsenzus megu menadzerite - ne sekogas se primenuvaat racionalni postapki, a i koga se upotrebuvaat, tie se ograniceni na ednostavno gledanje na problemot - istrazhuvanjeto na alternative e limitirano poradi coveckite, informativnite i resursnite ogranicuvanja. - najgolem broj menadzeri se za zadovoluvacko, a pomalku za maksimalno resenie. Deskriptiven priod, neprogramirani odluki Klasicen model
Jasni problem i celi Uslovi na izvesnost Dovolni informacii za alternativite i za nivnite rezultati Racionalen izbor za maksimiranje na rezultatite

Administrativen model
Nejasni problem i celi Uslovi na neizvesnost Ograniceni informacii za alternativite i za nivnite rezultati Izbor na zadovoluvacko reshenie na problemot

**Modelot koj ovozmozhuva participacija od strana na podredenite vo odluchuvanjeto e razvien od Victor Vroom i Philip Yetton Victor- Yetton_jago model- im pomaga na menadzerite da go procenat soodvetniot broj na podredeni koi treba da participiraat vo podgotvuvanje specificna odluka.

Participativnoto odlucuvanje e primenlivo vo: 1. koga e vazno pdoredenite da ja prifatat izbranata alternative koja treba da se primenuva od nivna strana 2. koga menadzeritegi nemaat potrebnite informacii za donesuvanje na avtokratska odluka 3. koga problemot ne e jasen 4. koga postoi dovolno vreme za participacija na podredenite. Modelot ima DVA ELEMENTI: menadzerski stilovi i prasanja. Stilovi: modelot ima 5 stila -odlucuva A I, individualno konsultiranje A II, grupno konsultiranje C I, pomaganje C II i delegiranje G II. Prashanja: A: Dali postoi baranje za kvalitet pri sto ednoto resenie e poverojatno da bide proacionalno od drugoto? B: Dali jas imam dovolno informacii da donesam mnogu kvalitetna odluka? C: Dali e problemot struktuiran? D: Dali prifakjanjeto na odlukata od podredenite e klucno efektivna implementacija? F: Dokolku donesete odluka samostojno dali ste dovolno ubedeni deka taa ke bide prifatena od strana na vasite podredeni? G: Dali smetaat podredenite deka organizaciskite celi ke bidat ostvarni so resavanjeto na problemot? H: Dali postoi knflikt megu podredenite za solucijata koja ja preferiraat? Modelot: Go unapreduva kvalitetot na odlukite Ja zgolemuva obvrzanosta na podredenite vo sproveduvanje na odlukite Gi unapreduva sposobnostite na podredenite.
PREDNOSTI Posiroki perspektivi za definiranje na problemot i analizata Povekje zanaenje, fakti i alternativi mozat da bidat ocenuvani Diskusijata gi razjasnuva dvosmislenite problemi i ja namaluva neizvesnosta na alternativite Participacijata go pothranuva zadovolstvoto na clenot i podrshkata za odlucuvanje SLABOSTI Troshi vreme; gubenje na resursite dokolku se koristat za programirani odluki Odlukitezasnovani na kompromis mozebi nema da zadovolat nitu eden. Grupno razmisluvanje: Grupnite normi moze da go namalat razidiuvanjeto i razlicnite mislenja Nema jasen fokus za odgovornosta za odlukita.

**Grupno odluchuvanje Odluki koi se pomalku optimalni za pretrpijatieto Poseben problem pri odlucuvanje e grupnoto mislenje: se slucuva koga chlenovite se celosno posveteni za konsenzus i za kohezija na grupata taka shto tie se vodrzhuvaat od izrazuvanje na sprotivni mislenja i od baranje najdobro reshenie Pricini za vakvoto odnesuvanje na grupata: o Grupata e izolirana od nadvoreshniot pritisok i informacii o Grupata e vodena od mnogu silen i dominanten lider o Na grupata i ndeostasuva postapka za soodvetno istrazhuvanje na alternativite i ubeduvanje deka site aspekti se zemeni predvid

Prednosti na grupnoto odnesuvanje: 1. 2. 3. 4. 5. 6. Podobro odluchuvanje Povekje informacii, alternative, kreativnost i inovacii Podobro razbiranje na odluchuvanjeto Pogolema obvrzanost kon odlukata Unapreduvanje na moralot i na motivacijata Dobra obuka

Slabosti na grupnoto odluchuvanje: 1. 2. 3. 4. Izgubeno vreme i pobavno odluchuvanje Zadovolstvoto- ne postojat uslovi za individualna odgovornost Dominacija i premestuvanje na celite Potchinuvanje i grupno razmisluvanje

PROCES NA MENADZERSKO ODLUCHUVANJE Fazi: 1. Definiranje na problemot, problem: nesakano odnesuvanje ili kraen rez. koj bara korekcija Reshavanje na problemot, cekori: 1.prepoznavanje na problemot, 2. Dijagnoza, 3. Analiza na strategijata, 4. Odluka na strategijata, 5. Analiza na programata, 6. Odluchuvanje za programata, 7. Komunikacija, 8. Rezultati, 9. Trendovi, 10. Prospect, 11. Identifikacja na problemot 2. Pribiranje informacii: informaciite mozat da bidat grupirani spored nivnata tochnost, vazhnost, od aspect na vremeto, za posebno i opsto okruzhuvanje, od aspect na pricinite i efektite, spored izvorite, vremenskata dimenzija na informaciite i sl.

3. Formuliranje alternative -formuliranjeto alternative e potrebno poradi faktot shto ne postoi samo edno resheni -vistinsko odlucuvanje postoi samo ako se izbira edno mozno resenia na problemot - odlucuvanjeto gi prinuduva odlucuvacite poprodalboceno da mu prijdat na problemot Formuliranjeto alternative zavisi: od raspolozlivi informacii, od raspolozlivo vreme za odlucuvanje, od znachenjeto na odlukata, kako i od raspolozlivite kadri. Zavisi od odluchuvacot. Alternativata treba da bide: ostvarliva, realna, vo soglasnost so planskite celi id a gi sorzhi efektite i rizicite od primenata. 4. Ocenuvanje na alternativite, ocenki od: - aspect na prednostite i slabostite - aspect na eksternite i internite uslovi na okruzhuvanjeto 5. Izbor na alternativa- najmal rizik i neizvesnost na kratok i dolg rok 6. Primena na izbranata alternative: se upotrebuvaat sposobnostite za komunikacija, motivacija i koordinacija 7. Kontrola: osnova za narednite procesi.