ANESSAYONHUMANRIGHTS

byPavlosChr.Voskopoulos

The following ad supports maintaining our C.E.E.O.L. service

Source: EthnoAnthropoZoom(EthnoAnthropoZoom/),issue:4/2004,pages:7687,on www.ceeol.com.

12345678901234567890123456789012123 12345678901234567890123456789012123 12345678901234567890123456789012123 EtnoAntropoZum 12345678901234567890123456789012123

Voskopoulos Hr. Pavlos (Lerin, R. Grcija) UDK 323 (495:=163.3) ESEJ ZA ^OVEKOVITE PRAVA
Apstrakt: Avtorot na tekstot diskutira za pra{awata povrzani so ~ovekovite prava, me|u koi, za najva`ni, gi smeta pravata na izrazuvawe na ~uvstvata na sopstveniot identitet na etni~kite Makedonci vo Grcija i nivnoto osporuvawe od strana na oficijalnata gr~ka dr`avna administracija. Avtorot pravi opse`na analiza na sostojbite so malcinstvata i nivnite prava vo drugite evropski dr`avi i vo pobliskoto sosedstvo na Grcija. Avtorot ja naglasuva i svesnosta za faktot deka nacionalnite dr`avi na Balkanot ~esto gi iskoristuvvaat malcinstvata, pretstavuvaj}i gi kako osnoven destabilira~ki faktor vo regionot. Klu~ni zborovi: etni~ki Makedonci, Grcija, ~ovekovi prava, evropski koncepcii, malcinski pra{awa. Dokolku pojdeme od ona {to e jasno samo po sebe deka najva`noto ~ovekovo pravo e pravoto na `ivot, bi mo`ele da ka`eme oti po nego imame eden spektar barani prava, koi se prifatlivi, pomalku prifatlivi ili voop{to ne se prifatlivi soodvetno so faktite {to va`at vo edno op{testvo na politi~ko, ekonomsko, versko ili na kulturno nivo vo konkretnoto vreme. Mnogu pati ona {to eden, na primer, evropski ili amerikanski gra|anin go smeta za zakonsko ili moralno, eden Aziec ili Afrikanec go smeta za nemoralno ili nazakonsko, se razbira, i obratno. Ili ona {to e zakonsko i moralno za eden pripadnik na nekoja vera ili nekoja ideologija, voop{to ne e zakonsko ili moralno za nekoj drug, pripadnik na nekoja druga vera ili nekoja druga ideologija. Voop{to, mo`eme da ka`eme deka gra|anite gi formirat i dominirat so vrednostite, soodvetno na iritirawata {to gi primat od razvojnata procedura na samoto op{testvo vo koe u~estvuvaat i vo koherentnost (povrzanost) so faktorite kako {to se verata, stopanstvoto, obrazovanieto, kulturata.
*

Avtorot e istaknat lider na Vino`ito (Organizacija na makedonskoto nacionalno malcinstvo vo Grcija). Samiot se deklarira kako gra|anin na R. Grcija od makedonsko etni~ko poteko. Po profesija e arhitekt. Tekstot e objaven vo knigata so naslov A Human Rights Message, izdadena od {vedskoto Ministerstvo za nadvore{ni raboti vo 1998 god. za da se obele`at 50 godini od potpi{uvaweto na Univerzalanata deklaracija na Obedinetite nacii za ~ovekovite prava. Vo knigata se zastapeni tekstovi na 25 li~nosti, koi preku svoite aktivnosti imat iskustvo na poleto na ~ovekovite prava, kako {to se Dalaj Lama, Vaclav Havel, Rigoberta Men~u od Peru, Lejla Zana od Turcija, Meri Robinson, Maks Van der [tul i drugi. Me|u niv be{e pokanet da u~estvuva g. Pavle Voskopoulos so svojot tekst An Essay on Human Rights (Esej za ~ovekovite prava ), koj vo knigata stoi so podnaslov The Principle Of Non-Discrimination(Princip za nediskriminacija).

12345 12345 12345 12345 76 12345 12345 12345 12345 12345 12345 12345 12345

Access via CEEOL NL Germany

12345678901234567890123456789012123 12345678901234567890123456789012123 12345678901234567890123456789012123 EtnoAntropoZum 12345678901234567890123456789012123

Vo nekoi dr`avi ~estopati se slu~uva da se kra{at ~ovekovite prava, iako se {titat so zakoni i konvenciii. Isto taka, se slu~uva tie da ne bidat po~ituvani vo op{testva ~ii gra|ani veruvaat deka tie se idealni, t.e. kaj niv ne postoi vidno naru{uvawe i kr{ewe. Dokolku nekoj re~e deka vo Evropa postojat gra|ani {to nemaat pravo ili, podobro ka`ano, se li{eni od pravoto da gi posetat grobovite na nivnite roditeli, }e zvu~i neverojatno. No sepak toa se slu~uva vo Grcija, konkretno, gr~kata dr`ava im go zabranuva repatriraweto na makedonskite politi~ki begalci, koi se proterani ili izbegaa od Grcija za vreme na Gra|anskata vojna vo 1945 - 1949 godina i denes `iveaat vo evropskite i vo prekuokeanskite zemji, bidej}i se deklariraa oti pripa|at na makedonskata nacionalnost. Ovie lu|e pove}e od 50 godini se vo prinudna emigracija. Gr~kata dr`ava ne im dozvoluva repatrirawe edinstveno i samo zatoa bidej}i se deklariraat kako etni~ki Makedonci i sakaat, paralelno so vra}aweto na gr~koto dr`avjanstvo, da im se priznae i pravoto na li~niot poseben makedonski identitet. Za gr~kata dr`ava toa e pri~ina da ne im ovozmo`i repatrirawe i rehabilitirawe. Isto taka, vo Grcija se izveduvaat pred sud gra|ani bidej}i se deklariraat deka imat razli~no nacionalno poteklo od mnozinstvoto gra|ani vo zemjata. Toa se slu~uva kako so etni~kite Makedonci taka i so Turcite. ^lenovi od dvete malcinstva se davaat na sud bez odredeni obvinuvawa, so cel da gi zapla{at kako niv taka i nivnite sonarodnici, za da se otka`at od svojot nacionalen identitet. Pararelno so toa, mnogu Makedonci i Turci, koi deklariraat nacionalen identitet poinakov od gr~kiot, se klevetat i se navreduvaat od strana na re~isi site mas-mediumi, so cel tie op{testveno da se izoliraat i ekonomski da se uni{tat. Dokolku nekoj re~e deka vo edna evropska dr`ava, ne{to pred 2000-tata godina, krivi~no se gonat lica (vo slu~aj liceto da se osudi, kaznata e dve godini zatvor) {to pismeno i javno se slu`ele so svojot maj~in jazik, paralelno so slu`beniot jazik na dr`avata ~ii se gra|ani, toa }e zvu~i neverojatno. No sepak vo Grcija se gonat ~etvorica ~lenovi (me|u koi i avtorot na ovaj tekst) od organizacijata Vino`ito (organizacija na makedonskoto nacionalno malcinstvo vo Grcija) bidej}i vo 1995 godina nad kancelarijata na organizacijata zaka~ija dvojazi~na tabla, na gr~ki i na makedonski jazik. Javniot obvinitel gi obvini za ...naru{uvawe na javniot red... soodvetno na politikata za nepriznavawe na makedonskiot jazik. Isto taka, na etni~kite Makedonci so sudska odluka im se zabranuva da formirat kulturno dru{tvo (Dom na makedonskata kultura), za{to tie preku nego sakaat da ja neguvaat svojata kultura. Poradi ovoj slu~aj, Grcija e dadena na evropskiot Sud za ~ovekovi prava. Mnogu ~esto na gra|anite od makedonsko poteklo koi se ekonomski emigranti vo drugi dr`avi im se odzema dr`avjanstvoto spored ~lenot 20 od gr~kiot Zakon za dr`avjanstvo soodvetno na politikata na prefineto i tivko sprovedeno etni~ko ~istewe. Seto gorenavedeno te`nee kon sfa}aweto {to gi nametnuva nacionalnata ~istota i nacionalnata homogenost, kako sostavni
12345 12345 12345 12345 78 12345 12345 12345 12345 12345 12345 12345 12345

12345678901234567890123456789012123 12345678901234567890123456789012123 12345678901234567890123456789012123 EtnoAntropoZum 12345678901234567890123456789012123

elementi na dr`avata i neophodni preduslovi za nejziniot razvoj. Sfa}aweto koe, za `al,e neguvano mnogu decenii od strana na dr`avata i na nejzinite nositeli stana maksima za mnozinstvoto od ~lenovite na gr~koto op{testvo. Takvi i sli~ni sfa}awa za `al, i den denes se prisutni vo balkanskite sredini. Mo`ebi bi mo`elo da se tvrdi deka kr{eweto na malcinskite prava, kakvi {to se onie {to se spomenuvaat pogore, ne se ba{ tolku seriozni raboti koga vo drugi delovi na svetot lu|e gladuvaat, se vodat vojni i se gubat `ivoti. No te{ko nas ako sozdavame modeli zemaj}i gi kako kriterium apsolutno istaknatite fakti na gladot, na vojnata ili na gubeweto na eden ~ove~ki `ivot. Smel sum da ka`am deka takvata logika mnogu lesno mo`e da dovede do apati~no odnesuvawe, {to posledovatelno im ja otvora vratata na fa{isti~kite i na rasisti~kite ideologii i dejstva. Modelite treba da se odreduvaat imaj}i gi predvid pozitivnite primeri od odredeni op{testva i odnesuvawa, kade {to posebnosta i tolerancijata, po~ituvaweto na razlikata gi vodat gra|anite kon mirnoto so`iteltvo, napredokot, prijatelstvoto, solidarnosta. Imeno, razmerot na ~uvstvitelnosta sprema jazi~nata, kulturnata, verskata ili sprema nacionalna posebnost bi trebalo da go odreduva i progresivniot ili konzervativniot karakter na edno op{testvo. Se razbira nekoj mo`e da se zapra{a dali nepriznavaweto na etni~kite malcinstva i nepo~ituvaweto na nivnite prava pretstavuva ili ne pretstavuva kolektivno kr{ewe na ~ovekovite prava? Ako gi zememe predvid va`e~kite dogovori so me|unarodnite konvencii i spogodbi, opfa}aj}i ja i Generalnata deklaracija za ~ovekovi prava na OON, odgovorot e, sigurno, da. Tuka se javuva eden seriozen problem {to treba da n~ voznemiruva, a toa e licemerstvoto na mnogu zemji i vladi {to se odnesuva na po~ituvaweto na malcinskite ili na ~ovekovite prava. Toa zna~i deka, iako dr`avite potpi{uvaat konvencii, spogodbi ili deklaracii za za{tita na ovie prava, vo praktitata ne gi primenuvaat ili primenuvaat samo eden nivni del. Bi mo`ele da ka`eme deka dr`avite ne gi cenat potpisite {to gi stavaat i ne gi po~ituvaat principite {to, vsu{nost, samite gi donesuvaat. No ovaj na~in se legaliziraat postapki ili politiki {to ~estopati sozdavaat tenzii, ~ii rezultati mo`at da dovedat i do voen konflikt. Ispravnoto op{to deklarirawe od strana na odredeni vladi, politi~ari ili institucii deka narodite nemaat ni{to da delat me|u sebe, taka {to tie nema zo{to da se dovedat do vojna, do stepen koga toa ne e pridru`eno so nikakvo politi~ko sproveduvawe, apsolutno nema nikakva vrednost, duri mo`e da se ka`e oti pretstavuva farsa. Vpro~em, najdobar na~in da se spre~at sostojbi kakvi {to se voenite konflikti e da se raboti neprekinato i sekojdnevno na mirot i na sorabotkata. Vo poslednite godini, paralelno so spornosta i pre~uvstvitelnosta {to se pojavuvaat vo vrska so pra{aweto na ~ovekovite prava, gledame deka se vo eskalacija pojavite na nacionalizam, netolerancija ili na verski fanatizam, duri i vo sredini za koi ne se o~ekuva{e. Takov neodamne{en
12345 12345 12345 12345 80 12345 12345 12345 12345 12345 12345 12345 12345

12345678901234567890123456789012123 12345678901234567890123456789012123 12345678901234567890123456789012123 EtnoAntropoZum 12345678901234567890123456789012123

primer, tokmu vo edna evropska dr`ava, e vojnata vo porane{na Jugoslavija {to dovede do etni~ko ~istewe, is~eznati lu|e i begalci, nastani {to balkanskite op{testva, za `al, gi do`iveale dosta pati vo vekot niz koj minuvame. Tuka, se razbira, bi trebalo da gi razgrani~ime nacionalnoto dostoinstvo i pravoto na kolektiven identitet od nacionalizmot i {ovinizmot. Bidej}i tokmu toa e pri~inata {to doveduvala i doveduva do bolni rezultati kako {to se gorenavedenite. Potrebna e kontinuirana ideolo{ka i politi~ka rabota za da se prese~at jazlite vo komunikacijata me|u nacionalnata i nacionalisti~kata ideologija. Poznato e deka nacionalnite malcinstva na Balkanot vo minatoto bea koristeni, i, verojatno i vo idnina }e bidat koristeni kako faktori na destabilizacja. Spored toa, bi trebalo da mu se dava posebna te`ina na pra{aweto na neprikosnovenosta na postojnite granici, ne samo na nivo na deklaracii tuku i so soodvetno odnesuvawe kako na dr`avnite institucii taka i na pripadnicite na nacionalnite malcinstva. Paralelno so toa, nivnata politi~ka dejnost treba da bide naso~ena kon toa da go smiruva celoto naselenie na zemjata deka ne se stremi nitu kon direktno, nitu kon postepeno menuvawe na granicite preku primena na svoite prava, koi, se razbira, treba da gi po~ituva i garantira od dr`avnata vlast. Isto taka, nivnoto odnesuvawe treba da dava ~uvstvo na doverba kon site gra|ani, istovremeno gradej}i odnosi na so`itelstvo, duri i edinstvo so niv. Nacionalnite malcinstva treba da odbivaat da stanuvaat predmet na me|udr`avni antagonizmi i intervencii vo vnatre{nite raboti na zemjata vo koja `iveat. Balkanskite dr`avi i malcinstvata {to `iveat vo niv treba da gi nau~at poukite od evropskite iskustva {to se odnesuva na obidot za postepena integracija na evropskite dr`avi so po~ituvaweto na nacionalnite prava i nadminuvaweto na nacionalnite predrasudi i antagonizmi. Ako parnata ma{ina, vo sozdavaweto i zajaknuvaweto na nacionalnite dr`avi, bila kon krajot na XIX i vo po~etokot na HH vek, industriskata revolucija, revolucijata vo komunikaciite i vo informatikata }e pomogne vo sozdavaweto na eden postetni~ki model na op{testvena organizacijia, kade ve}e vo XXI vek, poimot gra|anin }e go ima prvobitnoto zna~ewe vo edno op{testvo. Mo`ebi za Evropa i za Balkanot toa }e go ozna~i krajot na nacionalnite dr`avi onakvi kakvi {to gi znaeme denes. Mo`nostite {to im gi dava, na primer, Internet na s~ pove}e lu|e da komunicirat me|u sebe, da se zapoznavaat i da razmenuvaat misli i idei so posebna lesnotija i brzina, mo`nosta da patuvame po~esto i polesno vo odnos na minatoto, }e pridonese za toa site pove}e da se zbli`ime. Da dojdeme vo kontakt so jazici i kulturi {to pred nekolku godini bilo te{ko da gi zapoznaeme i da gi sfatime. Na toj na~in }e razvieme u{te pogolemo ~uvstvo vo odnos na pra{aweto na tolerancijata i po~ituvaweto na posebnosta. Dokolku toa se nao|a na visoko nivo, toga{ mo`eme so pogolema efikasnost da sogleduvame pojavi i sostojbi {to ~estopati vo minatoto i denes doveduvaat dp kr{ewe na elementarnite ~ovekovi prava.

12345 12345 12345 12345 82 12345 12345 12345 12345 12345 12345 12345 12345

12345678901234567890123456789012123 12345678901234567890123456789012123 12345678901234567890123456789012123 EtnoAntropoZum 12345678901234567890123456789012123

Zatoa {to, ako ja sozdavame i ja unapreduvame civilizacijata, toa se dol`i tokmu na faktot {to sme razli~ni. Se dol`i na faktot deka mo`eme da zemame i da davame, da gi usvojuvame pozitivnite i da gi otfrlame negativnite raboti. Posebnosta e osnovnata pri~ina za napredok i Generalnata deklaracija za ~ovekovi prava na OON, na zaminuvaweto na XX vek i nastapuvaweto na XXI vek, 50 godini po nejzino sozdavawe, mo`e da se do`ivee kako poaktuelna od koga i da e drugpat.

12345 12345 12345 12345 84 12345 12345 12345 12345 12345 12345 12345 12345