PREHAJANJE ZDRAVIL PREKO PLACENTE Znailna je tesna povezava med organizmom nosenice in ploda preko posteljice.

Tako je posteljica zelo vaen organ, ki ima ve raznih funkcij pogosto govorimo kar o zarodkovo-posteljni ( fetoplancetarni) enoti. Fiziologija posteljice Ta organ je z zelo raznolikimi funkcijami in je bistven za normalen razvoj ploda. Vloga posteljice: - oskrba ploda s kisikom in hranjivimi snovnmi, - odstranjevanje CO2 in metabolnih presnovkov iz ploda, - zaita ploda pred doloenimi snovmi ( materin imunski sistem, doloena zdravila ), - metabolna funkcija, - endokrina funkcija ( HCG, HPL, estrogene in progesteron ). Posteljica raste zelo hitro in pri koncu nosenosti tee skoznjo kar 10% nosenine krvi. Krvni obtok v posteljici Iz nosenine strani prihajajo v posteljico maternine arterije, ki se razvejijo v spiralne arterije. Plodov obtok v posteljici pa sestavljata dve popkovni arteriji, ki se postopno delita v manje. Izmenjava snovi z noseniko krvjo, ki je v medresinih prostorih, poteka preko horialnih resic. Plodova kri se nato zbere v popkovno veno, ki preko popkovnice dovaja plodu sveo, s kisikom obogateno kri. Plodovo in nosenino kri medsebojno loijo tri plasti, ki sestavljajo horionske resice: plodov trofoblast, plast opornega tkiva in endotelij plodovih kapilar. Znailnost tega endotelija je, da se celice tesno prilegaj, ni vmesnih por. Dejavniki, ki vplivajo na prehajanje snovi skozi postejico Snovi, ki so dobro topne v maobah, prehajajo hitro, z lahkoto, vodotopne pa tem slabe, im veje so njihove molekule. Veliki organski ioni prehajajo v zelo majhni meri ali pa sploh ne. Prepustnost membran se starostjo posteljice poveuje, njihova debelina se namre med nosenostjo stanja. Zrela posteljica prepua razne snovi bistveno bolj kot polprepustna membrana, molekule pa prehajajo na naslednje naine: - z difuzijo ( se ne porablja energija ), - z aktivnim transportom, - z endocitozo. Z difuzijo prehajata npr. kisik in ogljikov dioksid. Glukoza prehaja v smeri manje konc. po sitemu pospeene difuzije. Levosune amino kisline prehajajo v plodov krvni obtok z aktivnim transportom, tako da konc. v plodovi krvi veja kot v nosenini. Kalcij in fosfat prehajajo z akivnim transportom v smeri proti veji konc. Transport vitaminov e ni razjasnjen. Doloene snovi, kot je npr.

elezo prehajajo skozi posteljico z endocitozo preko receptorjev. V glavnem beljakovine ne prehajajo skozi posteljico, z izjemo IgG, ki prehajajo z endocitozo preko receptorjev. Dejavniki, ki vplivajo na prehajanje zdravil skozi posteljico: - topnost v maobah, - stopnja ionizacije, - molekulska masa, - krvni pretok skozi posteljico, - presnova zdravil v posteljici, - starost posteljice. Snovi topne v maobah, kamor spadajo vsi sploni anestetiki in opoidni analgetiki, zelo hitro prehajajo v plod. Ionizacija ovira prehod skozi posteljico. Tako npr. sukcinilholin, ki ga obiajno uporabljamo za intubacijo pri carskem rezu, zaradi visoke stopnje ionizacije le v komaj zaznavnih kolinih prehaja skozi posteljico. Podobno molekulsko maso ima tiopental, ki pa je topen v maobah in malo ioniziran, zato lahko prehaja placento. Molekulska masa okrog 1000 daltonov je priblino tista meja, ki louje snovi, ki prehajajo skozi posteljico z difuzijo oz. jim je to onemogoeno. Dober primer za to sta heparin z molekulsko maso 6000, ki placente praktino ne prehaja, in kumarinski derivati, ki imajo majhno molekulsko maso, zato delujejo na plod, kar ni zaeleno ( v prvem trimeseju pa jim pripisujemo tudi teratogeni uinek ). Posteljini mikrosomski sistem je zelo pdoben sistemu v jetrih. Tako lahko z vekratnim dajanjem doloenega zdravila spodbudimo delovanje encimskega sistema, zaradi esar se njegova kapaciteta lahko mono povea. Prepustnost membran za prehajanje raznih snovi skozi posteljico ( tudi kisika ) se s starostjo posteljice tudi spreminja. Difuzijska razdalja se lahko zelo povea, posebno pri nekaterih bolezenskih stanjih ( pri fetalni eritroblastozi, kongenitalnem sifilisu, sladkorni bolezni, preeklampsiji in prenoenosti ). Pomemben za prehajanje snovi skozi posteljico je tudi utero-placentarni krvni pretok. Avtoregulacije tu ni, tako da je potek sorazmeren s srednjim krvnim tlakom. Adrenergini draljaji povzroajo mono vazokonstrikcijo. Pri krenju maternice se zmanja pretok zaradi poveanega tlaka v maternici. Arterijska hipertenzija povzroa zmanjanje pretoka zaradi zveanega upora v oilju. Pri hipotenziji zaradi blokade simpatika, sindroma vene kave ali hipovoleminega oka je zmanjan minutni volumen in s tem pretok skozi posteljico. Prehajanje razlinih zdravil skozi posteljico Raziskovanje prehajanja raznih snovi skozi posteljico je oteeno. Tudi poskusov na ivalih ni lahko izvajati. Vezava na beljakovine upoasni prehajanje zdravila skozi posteljico, ker beljakovine skoznjo ne prehajajo. Konc. beljakovin je na obeh straneh posteljice velika, z razliko od moganov, glomerulov, kjer se prosto zdravilo ne vee ponovno in v celoti uinkuje.

Snovi, ki se dobro topijo maobah kot anestetiki, prehajajo posteljico tako hitro, da je as vzpostavitve ravnovesja med nosenino in plodovo krvjo odvisen le od posteljinega pretoka. Pri vseh anestetikih priakujemo zelo hitro vzpostavitev enakih konc. pri nosenici in plodu. Hlapni anestetiki ( trikloretilen, eter, halotan, ciklopropan ) doseejo ravnoteje po 16 minutah. Podatki pa kaejo, da je duikov oksidul neenakomerno razporejen celo po 30 minutah. Opiatni analgetiki so v plodovi plazmi v velikih konc. e po veih urah (odtegnitveni sindromi pri otrocih narkomank ). Tako se obnaajo tudi fenotiazini in benzodiazepini. Zanimivost: otrok je buden pri carskem rezu, medtem ko je mati globoko anestezirana z barbituratom ( organi novorojenka so dobro prekrvavljeni in vsebujejo bistveno ve vode kot odrasel lovek ). Teoretine kot klinine raziskave kaejo, da vsi sploni anestetiki od tiobarbituratov do hlapnih in plinastih anestetikov, prav tako analgetiki brez teav prehajajo skozi posteljico in uinkujejo na plod. Lokalni anestetiki ( lidokain in bupivakain ), ki so v uporabi pri analgeziji, kot za anestezijo, je njihova konc. v nosenini krvi dovolj majhna, da ne povzroa sistemskih uinkov. Poleg tega so v znatni meri vezani na beljakovine v plazmi.