Obdobja v razvoju otroka

1. Novorojenek (do 28. dne) 2. Dojenek (1. 12. meseca) 3. Malek (majhen otrok) (1. 3.leta) 4. Predolski otrok (3. - 6. leta) 5. olski otrok (6. 15. leta) 6. Pubertetnik (deklice od 10. leta, deki od 12 leta) 7. Mladostnik ali adolescent (deklice do 16. 18- leta, deki do 18. 20. leta)

Pridobivanje tee pri novorojenku/dojenku

115g/teden prve 3 mesece 80 g/teden 3-6 meseca 50g/teden po 6 mesecu Pri 6. mesecih porodno teo podvoji, pri 1 letu potroji.

V prvih estih mesecih pridobiva vsaj 600 g meseno, v drugem polletju pa 500 g meseno.

Dojenje
Pogoji za dojenje pri materi: prolaktinski refleks, refleks praznjenja dojke.

Prolaktinski refleks

Pravilno pristavljanje

Dojenje prednosti za otroka Vsebnost hranil v materinem mleku se v obdobju dojenja natanno prilagaja potrebam dojenka (loimo kolostrum, prehodno in zrelo mleko). Hranila iz materinega mleka se izredno dobro absorbirajo.

Materino mleko je izredno dobro prebavljivo in vsebuje tudi prebavne encime. Beljakovine v materinem mleku varujejo pred alergijami, zato naj bi bili dojenki, pri katerih obstaja tveganje za alergije, vsaj 6 mesecev izkljuno dojeni. Vsebuje razline zaitne snovi (imunoglobuline, lizozim in laktoferin), ki dojenka varujejo pred okubami. Sesanje na prsih krepi razvoj eljusti. Dojenje ima tudi praktine prednosti: je na voljo vedno ob pravem asu, v pravi obliki, je higiensko neoporeno in ima vedno pravo temperaturo. Dojenje dolgoroeno vpliva na zdravje, npr. varuje pred prehranjenostjo (dojeni otroci imajo redkeje preveliko telesno teo).

Dojenje prednosti za mamo pomaga pri krenju maternice, stik mati - otrok, poceni, enostavno, manj: raka dojk, jajnikov, kontraceptiven pomen

Dojenje - razlini poloaji

Znaki dihalne stiske !!!

Paradoksno gibanje prsnega koa Uvlaenje medrebrnih prostorov Ugrezanje spodnjega dela prsnega koa Stokanje Kimanje z glavo v ritmu dihanja Plapolanje nosnih kril Poviana frekvenca dihanja Cianoza

Naloge ZN pri respiratornih obolenjih

Optimalna mikroklima 20C, 70-80% vlaga Merjenje in beleenje frekvence in kvalitete dihanja na dve uri Odstranjevanje sluzi iz nosu Dvignjeno vzglavje Menjave poloaja Hidracija Pomiritev otroka Oblaila, ki otroku ne utesnjujejo prsnega koa FT (fizioterapija)

Inhalatorna terapija Po naroilu zdravnika Osnovna ihalacijska tekoina je fizioloka raztopina.

5

Predpisana zdravila: Ekspektoransi za izkaljevanje Mukolitiki za redenje sluzi Bronhodilatatorji za irjenje dihalnih poti

Kompresorski prenosni inhalatorji, stenska napeljava zraka

Kaj so pravila pravilnega ravnanja z zdravim dojenkom (handling)?

Gre za pravilno ravnanje, pravilno dvigovanje, polaganje, pestovanje, hranjenje, nego, previjanje, noenje dojenka, s katerim spodbujamo njegov normalen psihomotorini razvoj. Ob pravilnem ravnanju se v dojenkovih moganih ustvarjajo pravilni zapisi gibanja in motorike, hkrati pa odpravljajo morebitne nepravilne vzorce

Plenini dermatitis
Vzroki: preredko previjanje (stalna vlanost, kemino in mehansko draenje koe s seem in blatom), slaba higiena (ob nezadostnem ienju na koi ostanejo ostanki blata, koa je mokra), okuba z bakterijami in glivami, preobutljivostni odgovor koe na sestavine hrane ali plenic (npr. na natrijev poliakrilat, ki v plenicah za enkratno uporabo vsrka tekoino in se spremeni v gel; pri pralnih plenicah pa na pralna sredstva in mehalec), drgnjenje koe ob grobe plenice ali oblaila, kronine bolezni (luskavica ali pomanjkanje cinka)
6

diareja.

Dehidracija

Znievanje telesne temperature

Prostor 20C; lahka bombana oblaila; pokrit z rjuho. Hladni ovitki celega telesa Hladilna kopel (Temperatura vode, ki je 1 2C nija od izmerjene telesne temperature otroka. Pri otrokovih nogah postopoma dolivamo hladno vodo, da se v 10 minutah ohladi za 10 C. Temperaturo vode zniujemo do 28 - 29 C. Opazujemo barvo koe, njegovo dihanje, zavest poutje).

Antipiretik nad 38,5 C

Vroinski kri
Otrokova starost med 6. mesecem in 6. letom. Vroinsko stanje s temperaturo nad 38 C. Okuba, ki ni v osrednjem ivevju. Oblike vroinskih krev: Preprosti ali enostavni: trajajo manj kot 15 min(veina manj kot 5min) in se ne ponovijo v 24h; pred in po njih otrok nima nevrolokih izpadov. Kompleksni ali zapleteni

Vroinski kri
Tonino klonini napad Tonina faza: otrok zajoka, nato izgubi zavest in postane trd v telo (cca. 30 sek), ne diha in je lahko inkontinenten. Klonina faza: ritmini trzljaji udov ali obraza. Lahko samo na eni strani telesa. Kratkotrajna zmedenost ali poiktini spanec.

Ukrepi ob krih
Stabilen boni poloaj Odstranitev nevarnih predmetov. e kri ne ponehajo po 2 min aplikacija antikonvulzivov:
8

Diazepam (Stesolid) rektalno. Midazolam (Dormicum) bukalno.

Koledar cepljenja

3 mesece

davica, tetanus, oslovski kaelj, Hib, otroka paraliza

4 do 4,5 mesecev

davica, tetanus, oslovski kaelj, Hib, otroka paraliza

5 do 6 mesecev

davica, tetanus, oslovski kaelj, Hib, otroka paraliza

12 do 18 mesecev

opice, mumps, rdeke

18 do 24 mesecev

davica, tetanus, oslovski kaelj, Hib, otroka paraliza

Vstop v olo oz. prvi razred

ponovno cepljenje proti opicam, mumpsu, rdekam - 1 odmerek cepljenje proti hepatitisu B - 3 odmerki

Tretji razred

ponovno cepljenje proti davici in tetanusu - 1 odmerek

Osemnajsto leto

ponovno cepljenje proti tetanusu - 1 odmerek

OBVEZNA CEPLJENJA S cepljenjem se omeji in preprei mnoge nalezljive bolezni, zaradi katerih bi lahko otroci teko zboleli, postali invalidi ali celo umirali. Po cepljenju se vzpostavi individualna imunost, tj. solidna odpornost za bolezen pri cepljeni osebi. S cepljenjem ciljne skupine pa se vzpostavi tudi kolektivna imunost, ki varuje tudi posameznike, ki zaradi kontraindikacij ne morejo biti cepljeni. Veino cepiv dobi otrok v obliki injekcije, nekatera pa z liko skozi usta (npr. proti otroki paralizi). Kadar mora dobiti na isti dan cepivo proti razlinim boleznim, so le ta pripravljena v eni sami injekciji, da se izognemo vekratnemu pikanju.

Stranski pojavi cepljenja

Obiajno stranskih pojavov ni, na nekatere priakovane pa opozori zdravnik e pred zaetkom cepljenja. Zaradi varnosti mora otrok e 10 minut po injekciji ostati v akalnici, e bi se sluajno pojavila takojna alergina reakcija. Vendar se kaj takega zgodi izredno redko. Po cepljenju lahko otroci jokajo ve kot ponavadi, lahko postanejo razdraljivi ali odklanjajo hrano. e se stanje ne popravi v nekaj dneh, je potrebno otroka odpeljati k zdravniku. e otrok v 30 minutah po zauitju cepiva proti otroki paralizi bruha, je treba cepljenje ponoviti, ker je izbruhal tudi cepivo. kodljivi stranski uinki so izredno redki. Nevarnost resne bolezni, invalidnosti ali smrti je mnogo veja zaradi bolezni, kakrna so na primer opice, kot pa zaradi cepljenja. Zdravniko pomo je potrebno poiskati, e otrok po cepljenju vekrat bruha, ima hudo drisko, poviano temperaturo, dobi izpuaj, neustavljivo joka ve ur, postane zaspan ali nemiren, mu oteejo obraz ali ustnice, dobi napade krev ali ima teave z dihanjem.

Neobvezna cepljenja otrok

Poleg obveznega cepljenja se lahko otroci v Sloveniji cepijo tudi neobvezno proti gripi, rotavirusom, HPV-ju, noricam, klopnem meningoencefalitisu, meningokoknem meningitisu, pnevmokoku.

10

5 TRENUTKOV ZA HIGIENO ROK

Razmerje vpih:stisi prsnega kosa - novorojencek/otrok

11

12

13

14

Pravice otrok v bolninici

1. Otroci so sprejeti v bolninico samo takrat, e oskrbe, ki jo potrebujejo, ni mogoe enakovredno zagotoviti doma ali v ambulanti. 2. Otroci v bolninici imajo pravico, da imajo vseskozi ob sebi svoje stare ali nadomestne skrbnike. 3. (1) Vsem starem se zagotovi namestitev, pomo in spodbuda, naj ostanejo. (2) Stari nimajo dodatnih strokov ali nijega dohodka. (3) Da bi lahko stari sodelovali pri oskrbi svojega otroka, jih je treba pouiti o urniku dela na oddelku in spodbuditi njihovo dejavno udelebo. 4. (1) Otroci in stari imajo pravico do informiranosti na nain, ki ustreza njihovi starosti in ravni razumevanja. (2) Zagotovijo se koraki za ublaitev telesnega in ustvenega pritiska. 5. (1) Otroci in stari imajo pravico do informacij, da lahko obveeni sodelujejo pri vseh odloitvah, povezanih z njihovim zdravstvenim varstvom. (2) Vsak otrok je zavarovan pred nepotrebnimi zdravstvenimi posegi in preiskavami. 6. (1) Otrokom se zagotovi oskrba skupaj z drugimi otroki, ki imajo enake razvojne potrebe, in se ne sprejmejo na oddelke za odrasle. (2) Za obiskovalce otrok v bolninici ni starostnih omejitev. 7. Otroci imajo prilonost za igro, rekreacijo in izobraevanje v skladu s svojo starostjo in stanjem, njihovo okolje* je zasnovano in opremljeno tako, da zadovoljuje njihove potrebe, ki jih zadovoljuje tudi osebje. 8. Za otroke skrbi osebje, ki je ustrezno usposobljeno, da se odzove na telesne, ustvene in razvojne potrebe otrok in druin. 9. Tim, ki skrbi za otroke, zagotovi nepretrgano oskrbo. 10. Otroci se obravnavajo obzirno in razumevajoe. Vedno se upoteva njihova zasebnost.
15

Pogoste kritve
Pravica otrok do tega, da imajo v bolninici ob sebi stare, se vasih omejuje in pogojuje z doloeno starostjo ali boleznijo otroka ali drubenim poloajem druine. V bolninicah pogosto ni ustrezno poskrbljeno za posebne potrebe adolescentov. V dnevni bolninini rutini se premalo upotevajo sodobna spoznanja o psiholokih, ustvenih in socialnih potrebah otrok v razlinih starostih in razvojnih obdobjih, z razlinim izvorom ali socialnim ali kulturnim ozadjem. Nadzor nad boleino je pri otrocih e vedno zanemarjeno podroje. Pogosto ni ustreznih navodil za zdravstveno osebje glede ustaljenih praks za obravnavo bolnih otrok, pri katerih se odkrijejo znaki zlorabe ali zanemarjanja. Bolninice otroke e vedno pogosto sprejemajo na oddelke za odrasle.

16