HENRIK IBSEN : STEBRI DRUBE

Prvo dejanje Drama je postavljena v hio konzula Bernicka, natanneje v salon. V salonu sedijo gospa Bernick, gospa Holt s herko, gospa Rummel in gospodina Rummel, gospa Lynge, gospodina Bernick in Dina Dorf. Dogajanje zmoti ladjarski mojster Aune, ki je priel na obisk h konzulu Bernicku, vendar mu vodja pisarne Krap le posreduje konzulovo pronjo in ga odslovi (Aune je predstavnik delavskega drutva). V salonu pa je tudi profesor Rorlund, ki je damam bral knjigo. Ko profesor zakljui z branjem, so vse gospe navduene nad zgodbo in njenim moralnim sporoilom. Med njimi stee debata o drubi v mestu, ki je nemoralna, na prvi pogled prijazna v resnici pa oabna in plehka. Kasneje zvemo, da so lanice Drutva nemoralnih ljudi in opravljajo razlina dobrodelna dela (tokrat ivajo). Beseda nanese tudi na ameriki parnik, ki je davi pristal v pristaniu. Tujcem, predvsem Amerianom, in novostim (eleznici) je zbrana druba nenaklonjena, saj se bojijo, da bodo v nj ihovo majhno mesto prinesli e ve nemoralnosti. Zbranim se pridrui Hilmar Tnnesen (bratranec gospe Bernick), saj ga zanimajo rezultati sestanka, ki ga je sklical konzul. Gospa Bernick povabi ostale gospe na teraso in jim ponudi kavo. Medtem ko akajo na kavo opravljajo sorodstvo gospe Bernick, ki je pobegnilo v Ameriko in Dino Dorf (negativno). Dina ugotovi, da so jo opravljale zato ualjeno odide nazaj v salon. Profesor to opazi, zato ji sledi v salon in se z njo pogovori in jo celo zaprosi za roko. Dina noe biti taka kot dame na terasi, noe biti zlagano prijazna in dobrosrna, eli si odpotovati stran. Sestanek je kmalu konan in v salon pridejo konzul Bernick, veletrgovec Rummel in trgovca Vigeland in Sandstad. Odloili so se, da bodo podprli gradnjo eleznice, vendar ne po obali, ampak po notranjosti, saj menijo da bo to koristilo mestecu (kapital). Nad njihovo odloitvijo so vsi zaudeni, saj je bil konzul do ne davnega proti gradnji eleznice, ustraijo pa se tudi navala nemoralnosti, ki bo priel z eleznico. Konzul jih pomiri, saj pravi da se druba ne bo spremenila, dokler se ne bodo spremenili odnosi v druini, saj druina predstavlja jedro drube. Konzul povpraa po svojem sinu Olafu, ta pa se ravno takrat vrne iz obale in veselo najavi prihajajoe potnike s parnike. Zbrani gledajo na njih zvika (kot na primitivce), veseli so le, ker niso z njimi v sorodu, vendar to veselje ne traja dolgo. Izkae se, da je med njimi tudi gospodina Hessel (stareja sestra gospe Bernick) in njen sin John oz. Johan, ki se takoj iz njih ponoruje, ko opazi njihovo zagrenjenost. Drugo dejanje Na zaetku drugega dejanja konzul Bernick poklie na sestanek Auno in mu pove, da je nezadovoljen z delom v ladjedelnici in njegovimi predavanji, s katerimi hujska delavce, da bi se uprli novim strojem. Povpraa ga tudi o popravilu parnikov (Palme in Indijanke) in mu ukae, da mora biti Indijanka popravljena v roku dveh dneh, ali pa bo ob slubo. Tukaj se pokae podjetnika stran konzula, saj glede na situacijo v irem spektru in je pripravljen rtvovati manje (Aune) za dosego vejih ciljev. Ko Aune odide, pride na prizorie Hilmar Tnnesen in pripoveduje o jutranjem sprehodu Lone (gospodina Hessel), Johana, Olafa in Dine zopet je govora o nemoralnosti in ponianju, ki so da doiveli z vrnitvijo Amerianov. Dina je postajala vedno bolj navduena nad Ameriko in razmiljala o selitvi. V tem dejanju (predvsem v opisu mesta) spoznamo poloaj konzula Bernicka v drubi moralen, bogat lovek, ki skua zgledno iveti (edino nemoralno je sorodstvo), a kmalu spoznamo da je to le njegova maska za katero se skriva resnica in njegov pravi jaz. Iz pogovora med Johanom in konzulom ugotovimo, da Johan igra vlogo grenega kozla, saj je s pobegom v Ameriko sproil plaz obrekovanja in s tem prikril konzulove afere iz mladosti.

Karsten z njim le navidezno soustvuje. Johanu so oitali, da je imel afero z Dinino materjo in da je ukradel prihranke stare gospe Bernick. Za ta dogovor vedo le konzul, Johan in Lona, kateri je skrivnost po nesrei izdal Johan. Konzul zapusti Johana in odide v pisarno, da bi uredil poslovne papirje. Na prizorie prideta Lona in gospa Bernick. Lona izrazi to nakazuje, da bi se Dina in Johan lahko poroila, vendar se gospa Bernick s tem ne more sprijaznit, zato ji eli povedati za konzulov pravi znaaj, Betty (gospa Bernick) objokana odide. Karsten (konzul) se takrat vrne iz pisarne in zagleda Lono. Tukaj spoznamo, kaj se je v resnici zgodilo. Ko je bil Karsten v tujini je poiljal ljubezenska pisma Loni, a ko se je vrnil domov in slial, da bo vso dediino dobila njena sestra (Betty) se je poroil z njo. Sam pravi, da se ni poroil zaradi lastne koristoljubnosti, ampak zato, ker je denar potreboval, da je ohranil druinsko podjetje. Pred poroko z Betty pa je imel afero tudi z gospo Dorf (Dinino materjo), za katero je vedela tudi Lona. Prosil jo je naj o tem moli. Lona sedaj eli, da pride resnica na dan, a Karsten se temu upira in pravi, da bo vse zanikal. Sam pravi, da bo vse priznal, e bo o laeh spregovoril Johan, ki naj bi imel edini pravico, a on moli. Situacija se zaplete, ko na prizorie prideta trgovca in prosita, naj se odlei sestanka, saj bodo samo moralnemu loveku verjeli, da pri gradnji eleznice ne gre za osebno korist. Dodatni zaplet prinesejo profesor, Johan in Dina, ki se je odloila, da odide v Ameriko. Profesor se zgraa, kako lahko tako moralen lovek dovoli kaj takega, a Karsten se noe spuati v prepir, zato odide s trgovcema. Tretje dejanje Tretje poglavje se zane s prihodom vodje pisarne gospodom Krapom, ki je Karsten priel opozoriti glede naklepov ladjarskega mojstra Aune. Krap trdi, da Auna namerava ladjo potopiti, saj so jo le navidez popravili, krivdo pa bi nato prenesel na nove stroje. Karsten ukae Krapu naj stvar razie in ga obvesti, ko kaj izve. Po njegovem odhodu pride Hilmar Tnnesen, ki konzulu prinese novice o govoricah, ki se irijo po mestu. Govorilo naj bi se, da je neka tuja druba pokupila vse nepreminine ob njihovem kraku eleznice po zelo nizki ceni, prodati pa jih nameravajo po visoki. Hilmar prizori nato zapusti, v Karstenovo pisarno pa pride Lona. Karsten se z njo pogovarja o vplivu njegovih lai, predvsem ji hoe pokazati, da ni lagal zaradi pohlepnosti, ampak zato, da je obdral druino in reil podjetje. Takrat pride na prizorie e Johan, ki je ravnokar izvedel za lanive govorice o kraji denarja, ki jih je iril Karsten. Zahteva, da vse prizna zato, da se bo lahko poroil z Dino in mirno ivel v mestu. Karsten se ustrai posledic, ki bi ga doletele, zato prikae resnico kot nekaj, kar bo kodilo veinoma drubi. Lona podpira Johana, zato se Karsten odloi, da jima razkrije svoj nart za prihodnost. Pove jima, da je vasih nasprotoval eleznici, ker bi kodila ladijskemu prometu in posledino mestu, sedaj pa je nael korist v eleznici. Na skrivaj je pokupil vse nepreminine ob bodoi eleznici po nizki ceni, nato pa jih namerava prodati po visoki ce ni. S tem bi postal milijonar, vendar je zato postavil vse na kocko. Da bi prikril svoj pohlep po denarju prikae eleznico, kot nekaj dobrega za mesto, saj se bo posledino razvila industrija, premogovnitvo, S tem je Karsten preslepil Lono in jo pridobil na svojo stran. Sedaj sta oba pritisnila na Johana, zato se je ta odloil, da odpulje s Indijanko za dva meseca nazaj v Ameriko, nato pa bo zahteval resnico. Karsten tukaj zagleda prilonost s katero se bo znebil Johana. Lona in Johan odideta, h Karstenu pa pride Aune. Karsten vidi, da Aune nekaj skriva, vendar se v to ne spua, eli le zagotovilo, da bo ladja naslednji dan izplula. Ko Auna zapusti pisarno pride k njemu Krap z novicami, da je ladja e v morju in, da ni mogel odkriti niesar. Karsten mu ukae naj na ta incident pozabi, kar je Krapu sumljivo. Kasneje pride e Vigeland, ki se je priel posvetovati glede izplutja druge ladje Palme, saj ga je kapitan obvestil o

prihajajoi nevihti. Karsten se odloi, da je pripravljen rtvovati obe ladji, d a se znebi Johana. Ker mora rtvovati obe ladji in veliko ljudi ga zane pesti vest, zato se skozi prenesene pomene pogovori s profesorjem. Konni zaplet tretjega dejanja se zgodi, ko na prizorie pridejo Johan, Dina, gospa Bernick, gospodina Bernick in Lona, saj hoe Johan zaprositi Dina, vendar je ta e zaroena s profesorjem. Gospa Bernick si oddahne, da si je Dina nala moralnega loveka. Olaf namigne, da namerava odpotovati. etrto dejanje Na zaetku etrtega dejanja pripravljajo slovesnost v ast konzulu Bernicku, enemu od stebrov drube v njihovem mestu. Karsten pee vest zaradi njegovih dejanj, zato slovesnosti ni vesel. Olaf se odloi, da pobegne skupaj s Johanom zato zbei od doma. Joha n se vrne, da bi e zadnji videl Dino pred odhodom, ko preseneeno ugotovi, da je Dina pripravljena odpotovati v Ameriko. Dino podpirata tako Lona kot Marta (gospodina Bernick), saj se bo tako uprla navadam. Johan tako za vedno odpotuje s Dino v Ameriko. Ko se Karsten kasneje pogovarja s Lono obaluje, da jo je zapustil, saj je edina v drubi, ki ni slepa za njegove prevare. Sam pravi, da se je lagal za prihodnost druine, ker ve, da bo on neko propadel, prav tako bo druba, njegova druina pa ima prihod nost, vseeno pa ga je strah, kaj se bo zgodilo, ko resnica pride na dan. Lona mu pove, da je Johan odpotoval za vedno z ladjo Palmo in da ga ne bo nazaj. Karsten si oddahne, ker ni odpotoval s Indijanko, zato skua pozabiti teave in mirno preiveti veer, a mu Hilmar Tonnesen prinese novico, da je Olaf pobegnil z Indijanko. Karsten se zave kaj je storil. Zahteva, da se takoj ustavi ladjo, a je prepozen. Povorka je prila e do njegovih vrat, vendar je noe sprejeti, takrat pa pride domov gospa Bernick. Mou pove, da ji je uspelo ustaviti ladjo s pomojo gospoda Aune in da je Olafa pripeljala varno domov. Karsten si konno oddahne in povabi ljudi v salon. Profesor se v imenu mesta zahvali vsem tiri stebrom drube (konzul,veletrgovec in oba trgovca), saj naj bi na njihov delu, moralnosti in portvovalnosti stala celotna druba. Izroijo jim tudi simbolina darila. V tem dejanju se pokae zaslepljenost drube, ki sledi tem moem zaradi njihovega ugleda in zato nikoli vanje ne podvomijo. Karsten se odloi, da naredi konec slepoti in laem. Prizna svoj pohlep, stremljenje po oblasti, vplivu in ugledu, je edini, ki prizna prevaro z nepremininami in ponudi vse delnice ljudstvu. Prizna svojo krivdo in lai, ki so mu ohranjale ugled, predvsem pa opere krivde svojega svaka Johana. Ljudi polje domov, da premislijo o njegovem govoru, sam pa se posveti druini. e enkrat se zahvali Loni, ki mu je odprla oi in mu pokazala zmoto v kateri ivi. Na samem koncu k njemu pride tudi Aune, ki ga je strah, da bo ob slubo, ker ladja ni izplula, a mu Karsten to oprosti in ukae, da ladja ne sme izpluti dokler ne bo temeljito popravljena. Vsi skupaj spoznajo, da sta stebra drube le dva : svoboda in resnica.