Jezik v prvem prekmurskem asopisu Prijatel

0 Uvod Imre Agusti, urednik prvega prekmurskega asopisa Prijatel, je bil v se demdesetih letih 19. stoletja onkraj Mure edini pomembni nadaljevalec prekmurskega knjinega jezika; le-ta se je potrdil in uveljavil v protestantskih in katolikih cerkvenih tiskih (zlasti v Kzmievem prevodu Nouvega Zkona /1771/ in M. Kzmievih priredbah tevilnih katolikih knjig, npr.: Szveti evangyeliomi /1780/, Szlovenszki szilabikar /1780/, Kniga molitvena /1783/ da omenim le nekatere, ki so dosegle najve ponatisov) ter v pravem razsvetljenskem delu Joefa Koia (gre za njegove pouno-zgodovinske, poljudno-znanstvene in nabone knjige, npr.: Zgodbe vogerszkoga kralesztva /1848/, Zobriszani Szloven i Slovenka med Mrov i Rabov /med 18451848/, priredbe nabonih knjig oz. molitvenikov). V njihovih delih, pa seveda e pri vseh ostalih Prekmurcih (Temlin, Sever, Bako, Sijarto, Barla, Kardo, Terplan, Borovnjak), se je ob osrednjeslovenskem knjinem jeziku izoblikovala e vzhodna (panonska) razliica slovenskega knjinega jezika, tj. prekmurski knjini jezik. Imre Agusti, ki si je, posnemajo Koia, prizadeval ta jezik raziriti iz cerkvenega tudi v posvetno slovstvo, in sicer na vse funkcijske zvrsti, se je v sedemdesetih letih poskusil tudi v publicistiki. V asopisu Prijatel tako lahko spremljamo zaetke prekmurske publicistike in razvijanje pisne jezikovne podobe prekmurine, ki je sluila takim potrebam. Prijatel je zael izhajati 15. septembra 1875. leta v Budimpeti. Urednik Imre Agusti je najprej izdal kazajocsi broj (poskusno tevilko) na osmih straneh, nato sta na enakem formatu in obsegu prvo leto izli e dve, leta 1876 pa e 12 tevilk (znanost razserjuvajocse mesecsne novine). Leta 1877 (tretje leto izdajanja) se je format poveal, asopis je izhajal na tirih straneh, in sicer tirinajstdnevno, najpomembneja novost pa je bil rkopis madarskega je zamenjala gajica. V novi preobleki je asopis ostal vse do 15. julija 1879, ko je dva dni pred Agustievo smrtjo zadnji izel.181 asopis Prijatel, al, ni ohranjen v celoti v Sloveniji hrani nekaj izvodov le NUK (v celoti prva dva letnika, od tiriindvajsetih tevilk tretjega letnika pa
181 Ulnik

(2009b) ob 130-letnici prenehanja izhajanja poudarja pomen asopisa za nastanek dopisnike mree v prekmurskem in porabskem prostoru. 261

Marko Jesenek, Poglavja iz zgodovine prekmurskega knjinega jezika

le 11. tevilko 1. 6. 1877 ter tri izvode predzadnjega letnika, tj. 5., 6. in 7. tevilko marec in april 1878; zadnji, peti letnik /1879/ je v celoti izgubljen). 1 Rubrike v asopisu Prijatel asopis Prijatel se v prvih dveh ohranjenih letnikih vsebinsko in jezikovno ni spreminjal. Agusti si je zamislil univerzalni mesenik za Slovence na Ogrskem, ki bo im bolj raznolik in bo zadovoljeval razline potrebe irokega bralskega kroga. Takole je nagovoril naslovnike v poskusni tevilki:
Zradosztjov primem pero poszdravlavsi vasz, da ete novine vam v-roke prido. Prva prilika je to, po szteroj sze vam pondi orszaga i szveta na preprihajajocse zgodbe zvediti. Edna vretina sze z-etim odpre, z-stere szi vszaki od znanoszti zelen za obdnyeno ziho z-lehkim odgoni. Vnogokrat ede i drgi po dokoncsanom dnesnyem deli pocsivajocsi rad bi zazvedo od nyaga szlisejocse dugovany, ali kak koli szi mislenye trdi, ne more na isztinszko pot najti, da do etoga mao niscse ne pokazao. Eta pot z-etimi novinami sze najde. Na glasz dobite, ka sze zvn vase veszi godi. Czlite od lbeznoszti domovine, od postenya, od kreposzti i od vsza ona, ka za duznosti more dopuniti eden domovincsar, hizni glavnik i vszaki za pocslovecsansztvo delaven cslovek. Pomagavcsi eden ovaga, nepotrudjenov mocsjov po etoj poti vkpidevcsi, k-cili pridemo.

asopis je bil namenjen Slovencem na Ogrskem, in sicer je hotel zajeti vse sloje. Naslovnikov, ki bi znali brati prekmursko slovenino, je bilo malo, in ker so bili raznoliki (dninarji, kmetje, redki izobraenci), se jim je Agusti prilagajal s pisano vsebinsko in anrsko ponudbo asopisa, ki je bila e dodat no obogatena s celostranskimi ilustracijami in portreti. Prijatel je imel ves as prepoznavno podobo, in sicer je bil razdeljen na rubrike. Domacsa dugovanya (domae zadeve) so prikazovala meseno dogajanje v madarski politiki, in sicer najnoveja dogajanja v ogrskem delu drave, osvetljena zlasti s poroili iz orszacskoga szpraviscsa (ogrskega dravnega zbora), rubrika Zvnszki dugovanyi (sosednje, zunanje zadeve) pa je prinaala veinoma novice iz junoslovanskega prostora (zlasti vojna s Turki v Bosni, Hercegovini, rni gori in Srbiji), v pounem delu asopisa pa so se pojavljali razlini lanki (tudi v nadaljevanjih), ki so bili predvsem praktinostrokovno naravnani (npr. novice o novem merskem sistemu), ali pa je lo za portrete in anekdote (npr. nekrologi o ministrih, papeu, politinih veljakih); v vsaki tevilki so bile objavljene tudi pesmi, rtice, pravljice, pripovedke (prevedene in ljudske, npr. Andersenova Pripovedka o cesarjevih novih oblailih), na koncu pa sta bili e stalni rubriki Razlocsni glaszi (razlina sporoila), prinaajoi splone zanimive stvari
262

Jezik v prvem prekmurskem asopisu Prijatel

za Slovence na Ogrskem, in Mali vert (majhen gospodar), ki je dajal nasvete za dobro gospodarjenje, hkrati pa je objavljal tudi neke vrste male oglase, tj. novice o cenah poljedeljskih pridelkov. Tako podobo kaeta prva dva letnika in edina ohranjena tevilka tretjega letnika, medtem ko so ohranjene tevilke 4. letnika e dopolnjene z novima rubrikama Dopisi in Kratkoasnik; prva kae, da je Agusti asopisu zavestno dodajal znailno publicistino gradivo, ki so ga poznali tudi osrednjeslovenski asopisi (npr. Novice, Slovenski narod), z drugo rubriko pa je elel svojim bralcem ponuditi tudi nekaj zabavnega branja. 2 R azmerje med tvorcem besedila in naslovniki Vse do 4. letnika je bila komunikacija v asopisu preteno enosmerna in ni vkljuevala naslovnika in njegovega mnenja bralec je bil vkljuen le pri nagovorih in pronjah za prednaroilo:
Napreplacsa sze od zacsetka vszakoga meszecza gorvzeme. Ki szo penez na preplacse na leto preminyenoga strtnyeka escse itak ne notri poszlali, proszim naj ne zamdijo to vcsiniti. Escse szojo nisteri ztiszki zdrzavasi vsze broje od etih novih zacsetka mao. Csi bi stoj med napreplacsarov nisteri broj Prijate-a nebi k-rokam dobo, naj eto na postnoj karti vcsaszi naznanye da, pa sze nzemi odosztanzen broj odposle. (Prijatel, 1876, broj 9, str. 8)

Zaradi informativne funkcije upovedovanja je bil tudi pisec v besedilu praviloma odsoten (izjemoma je Agusti prvoosebno prisoten le, kadar nagovarja naronike, ali pa gre za brezosebne konstrukcije s prostim morfemom se v kratkih odgovorih na redka pisma, ki jih je urednik objavljal v obasni rubriki Glaszi reditela):
Jaz zelem eto delo, stero szam szi napre vzeo, tak opravlati, da sze vase szrce radvalo bodo. Ne vam je potrebno miszliti, da bi ete liszt Prijatel, vam bio na szpako. Dragi moji, eta miszel vasz naj nemantra; ar jaz szamo to zelem, da bi sze vi ponavlali vu znanoszti dsevnoj, ar to je za vasz vszegavecs potrebno. (Prijatel, 1876, broj 6, str. 1) Monoster. X. O. Pismo je k-rokam prislo, nego za ete broj ze keszno. Glaszi v-priseszt nom sze zahvalnosztjov gori vzemejo. Ormos. Goszp. S. S. Na nyihovo pitanye: csi sze oglaszenyzi v-Prijatel gorvzemejo taksi, csi stoj scse kaj odati? na to sze odgovori: ka sze to od vszakoga nepreplacsnika Prijatel-a zvolnosztjov gorivzeme brezi placse. (Prijatel, 1876, broj 6, str. 8)

O dogodkih se v asopisu Prijatel najvekrat poroa v pretekliku, in sicer s pomojo ustaljenih skladenjskih vzorcev, ki so oblikovani v kliejska poroila iz dravnega zbora:
4 toga andreascseka od orszacskoga szpraviscsa po pocsiv-vremeni prvo szedstvo obdrzano. Poszlavci szo zvelikim brojom vkp prisli. //. Od szpraviscsa najprvle 263

Marko Jesenek, Poglavja iz zgodovine prekmurskega knjinega jezika

naprevzeto delo, na 1876-to leto orszacske sztroske vvrcsti. Etoga tanacsivanze sze 12-toga andrescseka zacsnolo. Od vszakoga sztrana vnogi poszlavcsi szo pri tom dugovanyi gucsali. Od levoga sztrana gucsecsi poszlavci sztroske zdanyesnyemi mini szteriumi nescsejo povoliti, da vu tom miniszteriumi nemajo vupazen. Nemajo vpazen, da toga miniszteriuma predszednik ki je oszem let proti bio onomi vertvanyi, poleg steroga orszag vu zdanyesnyonevolo priso, zdaj proti gucsi onomi, ka je prvle gucso. (Prijatel, 1876, broj 2, str. 1)

Za splono znane trditve se uporablja 1. oseba mnoine, ki navezuje stik z mnoinim naslovnikom; zanjo se skriva tudi prvoosebni pripovedovalec, kadar eli navezovati na sobesedilo; glagoli rekanja v 3. osebi mnoine pa kaejo na sklicevanje na neimenovane vire oziroma na neko veinsko mnenje, za katerega Agusti meni, da je sprejemljivo tudi za njegove bralce:
Orszag dvoje sztroske more dopunyavati: domacse i navkpne. Pri domacsai sztroskaj ze znamo, za koliko sze more orszag szkrbeti. Zato vszaki pazlivo csako poszlanik sztva dokoncsavanye, ka na koliko nasztroski vvdarijo. (Prijatel, 1875, broj 1, str. 1) Dnesz, da eto pisemo, tak sztoji vsze, ka boj zna vvdariti. Stki, pkse szo nabite, szable szo osztre, za klanye zdravi lidje szo tdi kredi, pa da csednese delo ne ve zacsnoti ni te edem ni te ov, vendar tecsasz ta sze gledala, dokocs zadnyis ta prelejana krv sze vkpzmesa. (Prijatel, 1876, broj 7, str. 2) Tak pravijo, ka zdasnyi ruszki caszar je proti boji, zato ga na to ratajo nyagovi velikasi, naj tronus nyagovimi mlajsemi brati pregda. (Prijatel, 1876, broj 2, str. 2)

Fiktivni naslovnik je ogrski Slovenec, za katerega je bil Agusti preprian, da mora dobiti asopis, ki bo prinaal besedila, napisana v prekmurskem knjinem jeziku tako, da bo lahko bralec iz njih brez teav sprejemal osnovne informacije. Predmet upovedovanja v asopisu Prijatel so domaa in svetovna dogajanja, ki prizadevajo slovenski in slovanski svet, napisana v szlovenszkom jeziku:
Ete novine to pisejo, ka eto zacsavno podperati vszakomi szlovenszkomi jezik gucsecsimi csloveki duznost, da poetom sze taksemi narodi pot odpre na vcsenye, steri dugo vremena mao pozablen. Zato najvekski tao ete novin gorizazove te prednyate szlovenszkoga lsztva, ka naj sze malo potrdijo Prijatela-a razserrjvanyom vu zitki obdrzati. Za doszta hdo, ka nase szlovenszko lsztvo od nogda tak navajeno, ka niti za szvojo naprepomaganye sze brezi pretiszkavanya nesce szkrbeti. Nescse vpametivati, ka vu zdanyesnyem vremeni brezi vnogo dugovanz poznanya niti te najveksi sziromak nemore bidti. (Prijatel, 1875, broj 1, str. 78)

3 O ogrskih Slovencih in njihovem jeziku Oceno, da je Agusti pripomogel k madarizaciji prekmurskih Slovencev, je zavrnil e Vilko Novak, prav tako pa proti njej dovolj zgovorno govorijo Agustieva razmiljanja o jeziku, ki jih je zapisal v asopisu Prijatel. Na ve
264

Jezik v prvem prekmurskem asopisu Prijatel

mestih se lahko prepriamo, da je med bralci elel prebuditi zavest o prekmurskem knjinem jeziku in uvrstiti njihovo pripadnost slovenski skupnosti, poudarjajo potrebo, da se ogrski Slovenci izobraujejo v slovenskem (tj. prekmurskem) jeziku:
Polleta zivota Prijatel-a pred szlovenszkim scsiteli ga zadoszta szpoznavila, i zato ga na dugi poracsavati ne potrebno. Malo steri sze najde taksi cslovek, ki nebi obcso potrebcsine zobriszenya i eto zadobiti je szamo po stenye mogocsno, poznavsi zgodbe szveta, domovine, poznavsi naprehitenye cslovecsansztva, sztvorjenya cslovecse pameti v-ednom i v-tom drgom dugovanyi. Zmnosni narodje szveta majo vnogo novin i knig, steri sze vszaki den povnozinavajo; szlovenom Prijatel zele szvojov mocsjov doprneszti vsze ono, ka nyim doszegnoti za volo nyihovoga razlocsnoga jezika ne mogocsno. (Prijatel, 1876, broj 4, str. 1) Szpomilvanyom sze zgledavam na vaso milo domovino ino vasz, dragi domorodci, z bratinszkom lbavjom lepo pozdravlam. // Za veliki vas haszek i szrecso szpoznavam, csi bi sze med szlovenszkim narodom vnogo szpamezni i razumni mozov z-bdil, ar je to za vasz nezgrntano potrebno i ravno zdaj sze vam ponvle tiszta prilika, stere szte do etimao ne imeli. Vnogo i vnogo szto let je preminoli i niscse sze je ne zmiszlo, sto bi za vase napredvanye vam potrebno srkeso pot goriodpro. // Ali nemrem vam zameriti, dragi moji, ar vi mate jako malo potrebne skeri proti drgim narodom okoli vasz bodecsim, steri majo vnogo knig i tdi vnogo novin vu szvojom materinszkom jeziki, z-steri knig i novin sze vszaksefele dsevne i telovne znanoszti navcsiti morejo. (Prijatel, 1876, broj 6, str. 1)

Zaradi takega odnosa do slovenskega (prekmurskega) jezika in izobraevanja v tem jeziku je imel Agusti celo teave, saj so ga obtoili, da v asopisu Prijatel uva ogrske Slovence. Proti takim obtobam se je tudi znal braniti:
Na szloboscsino je szamo vucsen narod zreli. V-etom deli je delaven tezak Prijatel za vasz szlovene! Najdo sze taksi, ki to lazejo, ka jaz nase szlovene proti domovini, proti onoj zemli drazdim, gde szte sze narodili, proti onoj zemli, stera vam krh da, proti onoj zemli, za stere zemle szloboscsino szo sze nasi szloveni ravno tak borili, kak oni, ki szo vu jeziki tdi vogri. Ne vidi sze tem hdovolcom, ka szlovenszki pisem vam. Kak pa te, csi nase lsztvo drgi jezik nerazmi, scsejo te, ka bi sze znanoszt med nasimi szloveni razsrjavalo? Vi, ki szami simfati znate, za naso szlovenszko lsztvo sze pa neszkrbite, szte ne drgo vredni, kak zavrzeni biti. (Prijatel, 1876, broj 12, str. 1)

Zanimivi so Agustievi pogledi na odnos med slovenskim (prekmurskim) in ogrskim (madarskim) jezikom. Madarina je orszaga csesztni jezik, ki se ga morajo vsi nauiti (za ogrske Slovence je zato napisal slovnico Navuk vogr szkoga jezika, po kateri se v slovenskih olah uijo madarine), vendar pa lahko Slovenci obdrijo svoj jezik pri vesznicski, cerkveni i solszki dugovanyaj. Preprian je bil, da slovenina na Ogrskem ni bila ogroena od veinskega jezika, e ve, oba jezika sta bila po njegovem enakopravna:
265

Marko Jesenek, Poglavja iz zgodovine prekmurskega knjinega jezika

Vogrszki orszag je ni ednomi lckomi narodi v-orszagi szvoj materni jezik ne porobo, kak szo delali prinasz nemci, i kak zdaj dela rusz na polszkom. Prinasz sze szamo to zele, ka poleg szvojga maternoga jezika naj vszaki zna orszacski jezik tdi. To je na celom szveti tak. (Prijatel, 1876, broj 12, str. 3)

Res pa je, da je bilo teko najti uitelja, ki bi znal tudi dobro slovensko govoriti:
Csi gder v-tom kraji za vucsitelae velka potrebcsina, geto takse tezko najti, ki nas szlovenszki jezik gucsijo. (Prijatel, 1875, broj 1, str. 2)

Z izrazom Szloveni je Agusti oznaeval ogrske Slovence (imenuje jih tudi szlovenszki domorodci med Mrov ino Rabov) in druge junoslovanske narode, pri tem pa se ni strinjal z madarsko oznako Tot za ogrskega Slovenca priporoal je izraz Vend:
Hercegovina, Bosnia i Albania szo ze od nigda trszka drzela, nego mesztancsarje szo krscsanszke vr, i szlovenszki jezik gucsecsi narod. (Prijatel, 1875, kazajoi broj, str. 3) Na veliko blodnoszt kaze od odni, ki szo to knigo gotovili, da od nasega kraja sol jezik po szvojom imeni (vend) ne imenvan, nego tak je piszano, ka vu Zalavarmegyvi je bilo 3471 szlovenszki (tot, pod sterom imenvanyom sze gornyi szloveni (tot) ztrencsenszkogavarmogyva razmijo) i 1958 horvcski jezik gucsecsi solarov. (Prijatel, 1875, broj 2, str. 2)

Sicer pa je Agusti opozarjal, da med naszim szlovenszkim (prekmurskim knjinim jezikom) in szrbszkim jezikom ni veliko razlik:
V-boj idocsi hercegovinanci eto peszem popevajo. Ta peszem je z-szrbszkoga na nas Szloveszki jezik pripravlena. Szamo nistera recs je drga v-toj peszmi szrbszkoga jezika i zgovarjanye, ovak je szploj tak kak nase recsi. (Prijatel, 1876, broj 8, str. 3)

Tako predstavljen prekmurski knjini jezik je v asopisu Prijatel v prvih dveh letnikih predvsem sporoanjski in usmerjen na predmet:
V-nasem orszagi tdi szrbi zvelikim brojom szojo, ki szo sze pred dve szto leti nacsi od trszke montre resiti na mogli, kak da szo od szvoje domovine szlobo vzeli i szo na vogrszkoj zemli obrambo iszkali i najsli. Te szrbi szo szi kre szrbszke granice sztan poiszkali i tak szo blizi szvojoj narodnoj rodbini. (Prijatel, 1876, broj 8, str. 1)

4 Besedilne vrste v asopisu Prijatel V asopisu so zastopane naslednje besedilne vrste: vestikarske (kratka in razirjena vest, vest v nadaljevanju in naznanila), poroevalske (poroilo in prikaz), portretne (portret, uvodnik) in literarne (rtica, pripovedka, pesem ljudska in prevedena).
266

Jezik v prvem prekmurskem asopisu Prijatel

Iz pregleda vidimo, da gre predvsem za literarno-publicistine besedilne vrste, za rabo tistih funkcijskih zvrsti prekmurskega knjinega jezika torej, ki so bile do Agustievega asopisa Prijatel slabo ali pa sploh nerazvite (umetnostni in publicistini jezik). Med literarnimi zvrstmi gre za pripovedke in pesmi, pri publicistiki pa za dokumentarno-zgodovinski prikaz asa in prostora, v katerem je prvi prekmurski asopis izhajal, in za portrete, ki funkcionirajo kot novinarska poroila, jezikovno pa so e na meji med umetnostnim jezikom in publicistiko. V publicistinih sestavkih prevladuje referenna funkcija sporoil, jezikovno sporoanje je okupirano z vpraanjem kraja, asa in nosilca dogajanja, ki so skupni sporoevalcu in naslovnikom besedila se trudijo biti enopomenska, jezik je stvaren, besedje pa veinoma stilno nezaznamovano. 5 Frazeologemi in pregovori V asopisu Prijatel so opazni nekateri zanimivi primeri iz slovenske prek murske frazeologije:
Trczi szo 200 jezer szoldakov na poplate posztavili i dnok nikaj nemoro opraviti. (1875, 1, str. 2) Nadale je v-gucs prineseno bilo, ka navkpni vojni-sereg celo nemski i vogerszko navkpnoszt je pri tom dugovanyi vu nikom ne viditi. (1875, 1, str. 1) Deca pa tak gori razte, kak kosavi grn. (1876, 1, str. 2) Vu Zalavarmegyvi vu Porszombati eden 24 let sztar decsko za 10 stc vina v-tom naj veksem mrazi do teo bosz po ceszti dvakrat szemta so. (1876, 1, str. 8) Csi Vogrszkiorszag na duze nede steo za dojno kravo slziti austriancom, te nedo marali jeli bode nadale vezalo goriabdrzano ali ne. (1876, 3, str. 3) V polaj, goricaj ze delo tecse, lidje kak mravle szo zacsnoli szpravlanye, ka naj szi privertivajo, z-kem szi dela trd odtirajo. (1876, 4, str. 8) Milana zena je v-csakajocsem sztalisi, i zato vendar se mladi Milan zdrzava med bojnike idti, ar szvoje dete scse viditi. (1876, 8, str. 7)

Zanimivi so tudi stari vremenski pregovori, ki jih najdemo v rubriki Mali vert (npr. 1875, 2, str. 8):
Osztro zimo kaze, csi szo fticsi vu jeszen tcsni i kln i noge csarne majo. Csi sze je vnogo mela, zaloda, scsipka i orehov pripovalo. Csi je gubacs k-Mihalovim szhi. Csi od scsuke getra na pre szo piknzaszte. Csi vu poli malo mis. Csi zavecsa, liszicsna, vukova i divje-macske vuna jako goszta. Csi gescs lknzo z-travovi z bradinyom jako zaphse. Vnogo sznega kaze: csi je jeszen meglaszti. Csi vu zimi ogen erdecsim plamenom gori. Csi lisicze vnogo lajajo. Na dugo zimo kaze: csi mravle vletiviszki mravlinzek na nanoszijo. Csi vu vszeszvetsek meszeci vnogo szrsenov. Cis fticsi zloga blizi hizi jesztvino iscsejo. 267

Marko Jesenek, Poglavja iz zgodovine prekmurskega knjinega jezika

Na kratko zimo i na rano szprotoletje kaze: csi fticsi, steri vandrajo, do szlednyega mihalscseka osztanejo. Csi zerjavje mihalscseka prve dni prido. Csi vrabli vgojdno rano csirkajo. Csi na vodi zivecsi fticsi na mlake odido.

6 Besedje Rubrika Mali vert prinaa tudi znailno panonsko besedje. Za pomensko skupino polje, npr.: pov (pridelek), szilje (ito, zrnje), zito (r), jrno zito, psenica, jecsmen, ovsz, proszo, hajdina, kukurca (kuruza), grah (fiol), grajsics (grah), lecsa, pseno, mak, kn (kumina), erdecsi perpeo (rdei poper, mleta paprika), krumpise, repa (pesa), gubacs (elodova jeica), detelicsno szemen, fticsko kelje (belo omelo) Pomenska skupina ivali, npr.: roglata zivina, krava, jnec, pisklavi teoci, kony, szvinya, krotki zavci (domai zajci), zavci v-poli (divji zajci), vcsele, mravle, goszanca, ges, zaba, zuzevki, krumpise zapravlas zzevka (koloradski hro), krt, szmrcsek, goszanca, roscs (hro) Pomenska skupina sadje, npr.: szad, grozje, szlive, jabok Pomenska skupina as, npr.: vrejmen, leto, jeszen, zima, protoletje, szvecsen (januar), szsec, mali traven, velki traven, riszalscsek, ivanscsek, jakobescsek, mesnyek, mihalscsek, vszeezvetsek, andrescsek, proszimec (december). Taka imena mesecev se pojavljajo v pisni obliki e pri Miklou Kzmiu (ABC knizicza na narodni soul haszek, 1790), le da gre za manje glasoslovne razlike, npr.: riszaoscsek, ivanscsek, jakopescsek, mihaoscsek, prav tako pa se e v Kzmievi zbirki besed najdejo tudi izrazi za naravne pojave, npr.: dezdz, grmlajncza, tocsa, led, szlana, vter, megla, ali pa denarne enote, npr.: penezi, raniski (forint), krajczar, gros Zelo zanimivo panonsko besedje se pojavlja v politinem besediu,182 kjer je Agusti zapisal veliko novih izrazov, predvsem samostalnikov, ki zaznamujejo mesto dejanja in nosilca lastnosti, npr.: orszacsko szpraviscse (dravni zbor), orszacsko vertivanye (gospodarstvo), orszacski sztroski, dugovany opravlanye, vagatno dugovanye (pomembna, vana stvar), prvo szedsztvo, tanacsivanye, poszlavci, poszlavcova-kucsa, velikasi, velikasova-kucsa, herceg, erseg, fispani od krala, zapernik, obcsinszko razserjvanye, goripisz, ministerium, miniszter penez (finanni minister), miniszter notresznyi dugovany (notranji minister), miniszter vucsitelszki, miniszterium sztran, levi stran, pravi sztran,
182 V.

Jesenek (1998a) opozarja na ciljno rabo besedja v asopisnih besedilnih vrstah na primeru nemkega besedja v besedilni vrsti komentar.

268

Jezik v prvem prekmurskem asopisu Prijatel

kraleszko piszmo, pravdse-podstava, szabadelv-part (pozicija v dravnem zboru), pravdeladnoszt, vogerszki bank, samoodavanye (monopol). V asopisu Prijatel najdemo veliko tvorjenk, ki so narejene po naelih panonskega besedotvorja, in sicer z znailnimi prekmurskimi obrazili (npr.: -ica, -ina, -je, -ec/-ci, -ik, -ak, -el ) ali pa so Agustieve nesistemske novotvorbe, npr.: napravnica (cukra, szknye), penez-szpravlalnica; trstovina, okroglina, drzina (sluinad); brtivje, ogradje, poglavarnikje; poloobdelavci, znyeci, mlaci, polszki delavci; sluzbenik, tezaki, szoldak; scsitel; mesztancsarji, Hercegovinanci, Hercegovinari, napreplacsar; dacso-poberavnija, zemle-dacsa, zemle-poszesztvi, katasztera-ravnitel, oglejvacs-okrogline, orszacske i nyivnepoti, meszta gde hize sztojio, oratja-zemla, szlednya-vola (oporoka), vertov bin, drzinska kniga, vert (gospodar), kataszter, golombis (krogla, naboj), comprnia, csalarija, norja, dvor, ograd, log, travnik, gorice, pasnik, sors (usoda), dohan (tobak). 7 Pisava Pisava je bila najprej madarska, vendar pa je Agusti e sredi leta 1876 zael razmiljati, da bi v asopisu uvedel szlovenszki pravipisz. Spodbujali so ga predvsem bralci iz tajerske in Medimurja, ki se jih je urednik tudi okle pal, saj med ogrskimi Slovenci ni nael dovolj naronikov. koda, da drugi prekmurski asopisi (Kalendar szrca Jezusovoga, Marijin liszt, Novine) niso prevzeli gajice, ki jo je uvedel Agusti, ampak so se vrnili k madarskemu rkopisu in pri njem vztrajali e v zaetku 20. stoletja. Agusti je napovedal novo pisavo v zadnji tevilki drugega letnika, leta 1877 pa je asopis Prijatel e izhajal v gajici:
Goszp. X. poleg Radgonye. Nyihovo zelenye k-novomi leti miszlim dopuniti. V-tom dugovanyi szam ze od vecs kraja opominani bio. Jaz tdi to miszlim, ka de bogse od vsze szlovenov ncati pravipisz, ar vsze de ji vecs leze cstelo. (1876, 12) Z-vecs meszti szmo bili naproseni, naj sze vu Prijateli zdaj ze od vsze szlovenszki narodov szlovenszki pravipisz nca. Razlocsek je mali i ke nebi na vajeni bili na te pravipisz, friszko sze ga navcsijo. To sze zato vcsini, ar sze z-tem Prijatel bolje razsiri, najmre v Medzimurji, odkec vszaki meszec vecs napreplacsarov sze glaszi. Zato ka se pravopisz ponacsisa, Prijatel de na duze vren, csi glih szlovenszkim jezikom, szvojoj vogrszkoj domovini i k-szloboscsini. (1876, 12, str. 78)

8 Glasoslovje Dolgi naglaeni vokalizem se pribliuje sistemu slovenskega knjinega jezika. V asopisu Prijatel so dolgi samoglasniki dosledno monoftongizirani, prisotni
269

Marko Jesenek, Poglavja iz zgodovine prekmurskega knjinega jezika

pa so tudi e nekateri nareni vplivi: i, , u, , o, e, , , r er. Refleks za jat (ei pri protestantskih in katolikih piscih) je dolgi iroki (mszec, pnez, vrmen, szvt; vrze; namnil; vendar: krajda), vzporedno je tudi etimoloki dolgi o (ou pri protestantskih in katolikih piscih) monoftong (v-levo roko, log, velkocsa, pobogsanye, sztopiti, poleg). Ohranjen je palatalni n (znanye, pitanye, mesnyak , odprenye, zdanyesnyi, nyaga, nyim), vendar na koncu besede izjemoma tudi otrdi (ogen). Palatalni l je nedosledno depalataliziran (Prijatel-a, kralesztvo, ldi, pazliv, zadovolen, skodliv), saj se palatalni zapis najde v besedah, ki imajo tudi palatalni n, v soglasniki skupini blj, mlj in nedosledno v mnoinskih oblikah ( povoljenya, na szablja, zemlji, prijatelje, vucsitelje). Palatalni r je izprian (vladarje, v vdarjenye, razgovajo). Vokal j prehaja v pripornik in se pred vokali pie kot dj (narenega dj ni) ali g; kot g tudi pred palatalnim n (rodjen, potrdjen, gezdevsi, szkragnyi). Konni m je praviloma ohranjen in le izjemoma prehaja v n (grn), ustnini zobni v pa tudi v izglasju in v zlogu pred nezveneim soglasnikom ostaja in ne prehaja v f. Konni h prehaja v j (szploj, drzelaj). Soglasniki sistem v asopisu Prijatel ni doivel veliko sprememb; zanimivo je, da tudi ni preglasa za c, j, , , ( poszlancova kucsa). 9 Oblikoslovje 9.1 Samostalniki enskega spola imajo prepoznavno konnico -ov v orodniku ednine (radosztjov, veseljov, mocsjov, glavov, recsjov, vojskov); posebnost jezika v asopisu Prijatel je tudi izpuanje predloga v orodniku ( ka csi to vcsinita, te Syrbio i Csarnogoro szvojov vojszkoc dopunijo. Vnogokrat szo sze proti posztavili, ka bi teski trszki jarem sinyeka dolivrgli. Hercegovinanci szo szkrita meszta sztrelali). Mestnik mnoine ima konnico -aj (rokaj, hrambaj, germlencaj). Orodnik mnoine -ami (z etimi novinami). Samostalniki mokega spola imajo v imenovalniku mnoine pogosto konnico -je, podaljano osnovo -ov- ali pa palatalizirano obliko -ck- (casarje, vertovje, protivnecke). V mestniku mnoine se -h v konnici -ah zamenja z -j (travnikaj, goricaj, ogradaj). Samostalniki srednjega spola e v imenovalniku podaljujejo osnovo z -n (vremen) in se maskulinizirajo; mestnik ednine se konuje na -i (blagi), orodnik mnoine ima konnico -aj (mesztaj). 9.2 Pridevnika konnica je - oga (drzinszkoga, pthinszkoga, ranyenoga, lepoga), v spolu, sklonu in tevilu se pridevniki ujemajo z odnosnicami (z-lepov belov kozo; z-velikov mocsjov; z-vnogih mesztaj; med timi goszti i viszki
270

Jezik v prvem prekmurskem asopisu Prijatel

bregaj). Stopnjevanje je z obrazili (lehzesi, kracsisi) in opisno (naj dragsi, naj lagoji). 9.3 Iz vrstilnega tevnika je nastal zaimenski prislov prvle, veliko je zaimenskih prislovov (nindi, kakoli, kamikoli, kakikvar, glibar, pokedob, od inda /pridevnik indasnye ladanye/, tecsas, gda, kak, nikder, nindri), nekoliko manj pa samostalnikih in pridevnikih (z-vney, napo, tecsasz, naravno, na hitroma, po potrplivem, spacseno, ocsivestno). 9.4 Pod vplivom madarine se izpua pomonik biti:
Vszaki poszlanec duzen na vszakom szedsztvi nazocsi bidti. Meter od klaftra doszta kracsis. Oprven v-bliznyem logi prvoga zavca sztrelecsi, lovec csj sztrlaj i znao csida pksa pocsila, ali zato nikaj ne pravo, da Jozefi ne kastigo vzeo.

Prihodnost je lahko izraena s sedanjikom (tudi z obliko gda + sedanjik) ali opisno (biti /bode/ + delenik):
Szpraviscse ete dnih zebralo ono poszlaniksztvo, stero od poglavnika drgimi orszagmi navkp dosztajajocsa dugovanya vzravna. Po pravde dokoncsanoga reda poszlaniksztvo eto leto v-Becsi vkpprijde. (1975, kazajocsi broj, str. 2) Predszednik miniszter je gvisen steo bidti, ka jeli od nyagovoga sztrana vecsesznoszt na szpraviscsi zadovole bode znyagovim odgovorom, steroga v tom tali more dati, zato z-ednim dnevom szvojemi sztrani odgovor napredao i poszlanyi mogo vszaki vpovedati, jeli k-pogodbi povoli ali ne i steri zdaj povoli pogodbo, ete je z-tem zvezani i szledi, zna bidti v-jeszen, gda pogodba na szpraviscsi v tanacsivanye pride, neszmi proti gucsati ino proti szlavati. Trostamo sze, ka nemo plavali. (1876, broj 2, str. 7)

Iz predstavljenega gradiva se tudi vidi, da je opisni delenik na -l zapisan z obliko na -o (napredao), pogosti pa so tudi deleniki in deleja na - in -i, ki so znailni skladenjski zgoevalci prekmurskega knjinega jezika:
po taksem bi ti poterdjavasi, na jeszen z-recsjov zvezani bili; vrocsi gucs tako od levoga sztrana zelevsi; zeli zvezancom proti gucsevsi., i gda bi opitan bio, jeli bi on zvolen bio to vcsiniti, ka je v-Berlini nyaga szlisajocsi dokoncsao.

Zanimivo je, da se v asopisu Prijatel pojavlja tudi oblika na -vi, ki je najbr Agustiev poskus, tvoriti deleje (in tudi delenik), ki bi izraalo dejanje na meji med pred- in istodobnostjo. Poskus je v prekmurskem jeziku ostal osam ljen in spregledan:
Dete szlatko szmrt zelevcsi, pilo materne szrca toplo krv. (1875, broj 1, str. 8) Z-velikov szilov sze ta pacsevcsim merjavlivo zeno najso. (1875, broj 1, str. 7)

Pod vplivom panonskega kajkavskega prostora je Agusti tvoril tudi glagolske oblike, ki spominjajo na aorist:
271

Marko Jesenek, Poglavja iz zgodovine prekmurskega knjinega jezika

Da v-Trszkom orszagi szamo trszke vre cslovek orszacsko cseszt dobih, drgih kaksoj koki vre sze szlisih, je tak zavrzena, ka niti za szvedoka sze neszmi vzeti (1875, kazajocsi broj, str. 2) Ete szlovenszke narode ruszki vladar pomaga, da bi je rad pod szvojo oblaszt dobo i tak szvojo mocs povegsao, ali naj sze to ne z-godih, ovi vladarje jako paszko majo. (1875, str. 2)

Dvojina: (Namesztniki talianszkoga i francuszkogaorszaga szta povolila, nego anglus zavrno). Izpriana je znailna panonska medpona -no- (dvignoti, szejnoti, pelisznoti, zacsnoti) in panonski tip negacije ( je ne viditi bilo, sze nikaj ne zgodilo imenitnoga, nam je boj ne za haszek). Nedolonik ima konaja -ti in -ti (stimati, bidti, pritecsti). 10 Jezik Glede jezika gre v asopisu Prijatel za tri na videz izkljuujoe tenje: (1) v prvih dveh letnikih so opazne jezikovne zakonitosti, ki kaejo, da se je Agusti zavestno odloil za tip knjinega jezika, ki se je e uveljavil pri prekmurskih protestantskih in katolikih piscih; (2) opazen je vdor nekaterih glasoslovno-oblikoslovnih narenih prvin; (3) prizadevanja za enoten knjini jezik (priblievanje panonski vzhodnotajerski knjini razliici in prevzemanje t.i. novoslovenine). V zadnjih dveh letnikih se je asopis Prijatel vse bolj zgledoval po jeziku, ki so ga govorili in pisali na slovenskem matinem ozemlju. Agusti je gotovo zautil, da je nesmiselno gojiti dva tipa slovenskega knjinega jezika, zato lahko v njegovem asopisu spremljamo postopno zblievanje dveh knjinih norm, in sicer preko vzhodnotajerske knjine razliice. Najprej je zael objavljati dopise v tajerskom nareji, nato pa v asopisu e naletimo na poskus pisati v enotnem knjinem jeziku. Zanimivo je, da je tajersko nareje urednik napovedal (Prinesemo eto pismo kak je pisano s tala v tajerskom nareji i prosimo potvanoga pisatela togo pisma, naj prijetni bodo za slovene prekomre vekrat kaj pisati.), medtem ko na enotni slovenski knjini jezik sploh ni posebej opozoril. Znailno pa je, da prvi lanek v asopisu Prijatel, napisan v novoslovenini, govori o vogerskih slovencih, o prvih prekmurskih tiskanih knjigah in o zgodovini prekmurskega jezika. tajersko nareje:
// Bistro se drame iz dugogo i pogbnoga spanja nai bratovje vogrski Slovene, po eni hlepe i po zdravoj domaoj, pa krepkoj hrani za devni itek; a ta vrsta hrana 272

Jezik v prvem prekmurskem asopisu Prijatel

so dobro spisane slovenske knjige. K pametnoj sestavi etakih del pa je trebe razve dotinih znanosti tdi do jedra znati narodni gu // (1878, broj 5, str. 1819)

Slovenski knjini jezik:

// udovito je pa to, da je ravno ona veja slovencov, katera je zdaj skoro najbolje za drgomi zaostala, najprej imela verle pisatelje, kateri so jej dosta knig za oni as spisali. Prve knige vogrskih slovencov so se tiskali v Halli na Saksonskem i sice z vogrskim pravopisom. // Kzmi-ovo pisanje slovenci vnogo islajo, kaj ti on je pisal dobro, namre tako kakor so vogrski slovenci v onoj dobi lepo i ne pokvarjeno govorili. // Vogrski slovenski jezik je prav lep i osobito od slovenskih uenih ljudi islan, kajti oni reko i je tdi istina da je vogrsko slovensko nareje naj podobneje staro slovenskemu jeziku. (1878, broj 6, str. 2223)

Zadnja odlomka kaeta, da je lo pri poenotenju dveh slovenskih knjinih norm za naravno jezikovno pot, za prehod osrednjeslovenskega in prekmurskega knjinega jezika v enoten skupni knjini jezik. Zanj je prekmurski knjini jezik prispeval arhaino izvirnoslovensko podobo. Ko je prilo do poenotenja na celotnem slovenskem ozemlju, se je Prekmurje moralo odrei znailni panonski jezikovni podobi, to pa je pomenilo, da so se v tiskih odpovedali prekmurskemu knjinemu jeziku, ki je najkasneje do leta 1914 preel povsem v narene okvire. Podoben razvoj lahko spremljamo tudi v najpomembnejem prekmurskem asopisu, v Kleklovih Novinah; oba asopisa tako dokazujeta, da so obstajali vsi pogoji (in so se tudi uresniili), da se prekmurski knjini jezik uspeno razvije tudi v publicistini zvrsti edina ovira je bil as, ki konec 19. stoletja dvojni normativnosti slovenskega knjinega jezika ni bil ve naklonjen. 11 Sklep V Budimpeti izhajajoi polmesenik (do 1878 mesenik) Prijatel (15. 9. 1875 do 15. 7. 1878) je prvi asopis, ki je bil pisan za Slovence med Muro in Rabo. Jezikovne raziskave kaejo, da gre za prekmurski (knjini) jezik, in sicer za ohranjanje tiste (knjine) tradicije, ki je predstavljena v Kzmievem prevodu Nouvega Zkona (1771), kot norma in predpis pa je potrjena tudi v tevilnih prekmurskih katolikih tiskih prve polovice 19. stoletja. eprav je slovenski knjini jezik od sredine 19. stoletja enoten (novoslovenina, ki v sebi zdruuje zakonitosti osrednje- in vzhodnoslovenskega tj. prekmurskega knjinega jezika), pa lahko v asopisu Prijatel e v sedemdesetih letih 19. stoletja spremljamo poskuse, da bi se prekmurski (knjini) jezik uveljavil tudi v publicistiki (ob razvitem cerkvenem in redkejem posvetnem
273

Marko Jesenek, Poglavja iz zgodovine prekmurskega knjinega jezika

slovstvu); al as ni bil ve naklonjen takim pokrajinskim knjinim prizadevanjem. Kljub temu so v asopisu Prijatel opazno prepoznavne elje, da so razline publicistine besedilne vrste (vesti, novice, poroila) in nekateri literarni prispevki (pesmi, rtice, pripovedke zlasti prevodi) izraeni s sredstvi prek murskega knjinega jezika. Ob monoftonginem vokalnem sistemu besedila v asopisu ne odstopajo vidno od prekmurske knjine norme 18. in prve polovice 19. stoletja gre za prepoznavno nadnareno jezikovno rabo, ki kae, da moremo pomakniti prehod prekmurskih tiskov iz knjinega v nareni okvir na konec 19. stoletja, vsekakor v as po Agustievem asopisu Prijatel, ki je zadnje leto (1878) izhajal e tudi v gajici.

274